Tečaj XV List 70. izhajajo vsako sredo io saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fi., sicer 3 fi.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer lfl. 30 kr M f JiibJfaBf v sredo 23. septembra 1857 Gospodarske skušnje Nekoliko iz zgodovine iznajđb sploh (Pravd ? kt panj s o j bolji,) še ni dognana od kar nekteri Dzierzonovih panjevprehvaliti (Konec.) XIV. ne inorejo. Modre besede govori o tem časnik štajarske kmetijske družbe rekoč: ». •• ; i Gasilnice so bile že Grekom znane. Netilne in iz-votljene zerkala je žé stari Arhimed rabil. Očala (špegle) Pervo za srečno čbelarstvo je, da imajo cbele dovelj «o bile znajdene v 13., peršpektivi in sostavljeni drobno spomladanske, poletne in jesenske paše; po tem ^leđi (mikroškopi) pa v 16. stoletji. Te orodja, zlasti per bodo moćne na rojih in na medu. Naj boljo pašo spomladi imajo čbele na rudeči špektivi, se štejejo med najvažneje izoajdbe. Za koliko leski bodečem in kresnem grozdjiči verbi, jelši, nem drevji, senožetih in travnikih, ogeršici, bivcu iznajđb na obnébji in za koliko koristnih rab v navadnem na sad- življenji se imamo njim zahvaliti I S temi za učenosti in umetoosti tako koristnimi iznajdbami se vjemajo v 17. sto poleti pa na ternji, maku ni) rastlini, turški detelji, i lipi 9 detelji > siriški svilni (žid letji iznajdeni zrakomeri (barometri) in gorkomeri (ter or, ojzdnem drevji, posebno na smreki in hoj čbele spet po gojzdih in planinah naj bolj na ajdi vinski terti. šeticah, razedi, na mometri.) ? w ) pašo imajo Poslednje leta 18. stoletja sta Francoza Montgolfier in 9 in polji Charlier balone iznašla. Nihče bi ne bil pred misiil i da V takih kraj ih, kjer je v bližnjih gojzdih in zamorejo Ijudje tudi po višavah se iz kraja v druge kraje planinah dovelj gori omen jenih drevés in rastlin, in tam kjer podajati. Posebne važnosti pa je po Amerikánu Franklinu obilo ajde sejejo. se gotovo čbele naj bolj obnašaj o, in iznajdeni bliskovod. Koliko tolažbe imamo po njem v hudih ebelarji, kteri znajo z čbelami prav v caker iti, jo bodo vreménih! Skoraj o tistem času je Italian Volta s svojimi, po njem imenovanimi steberci mnogoterim ukom fizike in ? in če še čbelorejec čbe tndi večidel dobro opravili. Kjer je tedaj za čbele paše licam k bolji beri po svoji moči pomaga, in jim nasadí ali zaseje tacih drevés ali rastlin, na kterih dobé koj spomladi in čez poletje dovelj bere, takrat se mu bodo, naj jih ima kemije pot nadělal. Obé učenosti, združene, ste v tolikterih v slamnatih, ali lesénih, kakoršne naši čbelarji špo-gajo, ali v kakoršnih koli drugih panjovih, tudi gotovo bogato obnesle, ko se panjovi, kteri so na spodnjem Sta- jarskem, Krajnskem in Koroškem v navadi, sirji ali ozji narediti dajo, v kterih se tudi lahko premakljive letvice (lašte) za satovje napravijo, kar bi znalo ravno tako v ozérih k izobraženju in omiki ljudi pripomogle. Spopolnile ste žé davno mnoge umétnosti navadnega življenja, obert-nijstva, kmetijstva in zdravilstva. Da bi skoraj čas přišel, ko bodo Slovenci Vertovcovo kemijo pridno prebérali in v svoj prid obraćali. XV. Z računstvom so se že iztočni narodi pecali 9 koristno biti in toliko dobičkadonasati kakor Dzierzonovi panjovi. (Gnoj posebno Kaldejci in Egipćani. Zlasti so iméli Kaldejci perve zvez-doslovce, kteri so tudi perve sončne ure narejali. Se vé, da so iznajdbe poslednjih stolétij zvezdoslovje kakor matematiko sploh na stopnjo povzdignile, na kteri današnje dni ograd Vinogradniki gnojijo svoje stoji. Ne moremo se zderžati in izreci 9 da je naš slavni nograde večidel s hlevnim ali živinskim gnojem, ker more- roják Vega matematiki zeló na noge pomagal. Kako krasne biti drugega nimajo ali pa boljega za nograde rabiti ne vejo. vspéhe, ne lé za zvezdoznanstvo, ampak tudi za omiko T gnojenje tudi naš vinogradnik, rajnki fajmojšter v Sent sploh, ima znajdba tedanjega ozvezdja po Slovanu Koper , - -_______________________.. . . • I fm V • fm T ■ I V • X m m v svoji „Vmoreji V • • 1 t niku, kterega ime bo na véke živélo. In kako važno je bilo Vidu nad Ipavo, gospod Matija Vert na 94 strani priporoča in pravi, da brez živinskega gnoja, za zvezdoslovje, da je slavni Her šel nove planete na bi zlo malo, slabega, revnega in pustega vina přidělovali, obnebji znajdel, kterih še vsako leto več in več na nebu Kakor kokos ne bo obilo jajc brez žita nesla, tudi nogradi izpazujejo! Kar so gréški modrijani, n. pr. Pitagor, Platon 9 ------ ------------„„ J-JV """" , ""ft*i-----J J —------e»------------*>---7 — r ----o--7------ nemorejo dobrih letin dajati brez gnoja, in da gré tedaj Talét, Evklid, Arhimed in več druzih za matematiko sto tadi nograškim tertam, in sicer z vsakoverstnim gnojem, rili, še veljá v naših časih in ne bo prešlo do konca svetá. pa kar je prav gnojiti; le skerbeti je treba, da se nogradi Zlasti pa so od 15. stoletja Angleži, Nemci, Francozi in po vsih ukih vinoreje obdelujejo. Gotovo je, da se zemlji Italjani Slovani so se od nekdaj radi zatajevali! za moč se i in rodovitnost poverne, ce se ji tisto nazaj dá kar té znanosti si zelene vence pletli, pa dostikrat tudi silne je vzelo. Zato je gnojenje z razsekanim rožjem ali boje z vražami prestati iméli, ktére tudi še današnje dní sjem, kakor skušeni vinorejci terdijo, za nograde naj tù in tam v duhu puhle podpornike imajo. v Hese-: Ako ludi, Egipćani in Gréki so poznali že mnogoverstno bolje. Od omenjenega gnojenja nam g. Wag škem letopisu kmetijstva št. 14 te le skušnje naznanja: Ako orodje za muziko, s kterimi so sebe in svoje bližnje raz se terti z rožjem gnojí, bo rodovitna perst okoli nje zrah- veseljevali. Egipćani in Kaldejci so rabili zlasti trobila, po ljana, HH H| H MM^^H MB ^B HH prijeten duh i MJi « vcijvui ^UVJI ^ M'.r J VUU f IVllU Jll/ipt UAOII 11JV MJ1 Uli i . JT ------1 ------- ------ -------7 I-- bolj černá in gorkeja; vinska kaplja zadobi po njem savne, rogove. Ti so tudi že z malarijo ee pecali; pa še le Gréki so spravili to umetnost na višjo stopnjo popolno mosti. Kako visoko so pa v tej umetnosti pozneje drugi narodi, namreč Italiani, Španijoli, Nemci, Francozi, Nizo- zemci prišli, to razkladati 9 mogli več bukev pisati. 3 02 XVI. Nihče ne bo tajil, da je bilo izuajdenje Amerike po najvažnejih prigodb, kar je svet Kri sto fu Kolumbu ena vstvarjeu. To se je zgodilo v letu. 1492. Popisati se ne dá vpljiv tega iznajdenja do znanstva deželá iu narodov iu do nestćtih umétnost življenja. Mnoge druge iznajdbe so bile sopet drugače ljudém koristne. Med take smémo štéti napravo lékárnic ali a poték, po Arabih v 9. stoletji. V Evropi so imeli perve lekáruice Spanijoli. Ako so doslej le sploh naštete iznajdbe, — iskre božje modrosti, izkre-sane iz človeskega uma -padle, toliko pripomogle spozuati in spoznávati Stvarnika in njegovo neskončno dobroto in modrost, naj se v sklepu poslavimo imé moža, kteremu se ima morda celi današnji rod zahvaliti za zdravo teio, lepo postavo in sploh za živ- Angležn, ki je učil pervi danji časi pričujejo, da je ugodna; prihodnjost jo mora pa še celó k tému prisiliti. „Živé ti ali um ré ti!" těrka cas na naše duri. Volimo si „živeti" in to z druženo roočjo! (Konec sledí.) Nagovor učenika do učencov o začetku leta V f ze človeškemu rodu, kamor Poleg ilirskega poslovenil A. Likar. so Glejte tudi nam je napočil dan, da se zopet suidemo Leto je bilo minulo, in kolikor je kdo je naučil. Zdaj ste se odpočili mogel ali hotel se m pet ste tukaj, da se 9 ljenje. Ime tega moža je Jener koze cépiti. Koliko ta beseda poméui, spozná slednji, kteri učite in da bodete Ijudje. Ne bojte se truda, ne plašite se terpljenja! S trudom se prideluje žito in grojzdje. Da delamo, to je odločeno vsem, dobrim in hudobnim, to je odloćeno pozná kolikaj ali iz pripovedb ali iz pišem ali pa iz lastue skušnje, kaj so cepljene koze. bravcom o iznajdbah. člověku, ki ima um, pa tudi živali vstaj zjutraj y ki zgodej ga nima. Kmet s svojo družino, da orje in koplje Toliko naj zadostuje dragim seje in brana, kosi in žanje, mlati in spravlja v svoje hrame i 1 • 1 • »i t V • v i Ako nas Bog zdrave ohrani, bomo kmalo še kaj koristuega in prijétnega povedali. y noge o večerneni mraku s svojo bodo zasedali in čakali. kradli Nekoliko stanji kmetijstva in obertnijstva na Krajnskem pa tudi razbojnik skoči derhaljo, pogovarjáje in morili. Žitar polni žitnice: pa tudi mravlja mravljiše. Tesar stavi mostove prek vodá: pa tudi dabar hiše izpod vode. Modrijan prebira bukve modrih narodov in zbira dobre nauke v svoje knjige : pa tudi bučela leta po cvetličnih (Dalje.) ^ V ^ Ugovarjati bi utégnil marsikdo: „Nasa dezela ze p livadah ter spravlja sladki méd svoje panjove. Neusmiljeni terl in tlačil pa • # J £ m p kakovost » d ne za kmetiist zem n e z a ni kaj p trinog misii in duhta, kako bi bližnj tudi pajk, strupeni predec, snuje tanke niti in spleta miw, da loví va-nje mušice. Samosiiniki davijo narode in zatirajo b ert « bi mu bilo dati, ce bi nam z god 1 a žni v k Prav bila. ljudstva : pa tudi levi y nsi Ali njé ne moremo tega dolžiti. Dokler dežela ni bila pre pregnavsi. Glejte, tako delà vsak zumiii ćlovek volkovi tergajo čedo, pastiija dobi in hudobni y tudi živinče. Ali dru y ra blagoslov obljudjeua, je kmetijstvo vse dobro redilo. S večjim šte- ima dobri in pošteni delavec, kakor hudobni in malopridni vilom ljudi so se tudi : njih potrébe množile. Kaj se je pa i>a »e delajo samo, ampak vsak delà o svojem ča storilo vsled preobljudjenja ljudi? Razkosovali so kmetišča; 8U- Kadar sneg zapade, zima napoči in se Božič približa pomočkov, male kmetije popraviti, so pa čisto pozabil to še ni vse. Nekaka neizrazljiva terma n Pa ih hiši kmet > last P tacih, k t se med um tejejo. veže naše kmetiist y y kak n a P išeta kmet in razbojnik zavetja pod streho, kmet v svoji , da večerja večerjo z Bogam dobíjeno in pije trezno kapljico rumenega vinca: razbojnik pa, sin pušave, seumakne v svoje zimovnike, da povživa pečenko s kervjo polito in m a k 1 j kalo prik se naliva z vinom brez mere. Zidar — ------- - -—— ----- ..w.w ...u«. praznuje pozimi, «*u kadar se pomlad približa, premetje kamnje, ter stavi hiše ali Kar smo o kmetijstvu rekli y ne veljá nič menj njeni sestri se bolj hceri, obertnij i. Zgodovina priča, da je krajnska obertnost še pred kratkim slovela. In kaj bi zgo in palace s kladvom in z žlico v oki in se listje pór Kadar trava povene y kadar vetrovi bučé in slana pobelí v se dovino prašali, ko pomnijo, da je bilo doma s kterim so se ue samo tu iu tam ljudjé v • f zíve y kteri dobro se vzdigne tica lastavica lahkih perut, in prezimuje v top po k pr in dom plat lej kraj y ali kadar sneg skopni in se led raztaja y • * oblačili, temuč dať g°re ozelene in se ti prodajaje ga v uuanje dežele, tudi lepih iu težkih stótiuj v peticah iu cekinih na Krajnsko dobivali. Kako je zdaj in gnjezdi pod streho ka- prikaže, se poverne spet tica Tudi mladim uccncom, kadar jabelka umene y se vse drugače! Iles 9 da se pridne roke obertuih G nekdaj mogle z r v h plat n arj w m k n a r j /u », niso grojzdje mehca in šola konca, zazori rajsko veselje; sladka svoboda jih vabi, misli vró, serce jim radosti igrá. poti se m zlasti pa s hlapom umneje uapre- odpirajo, vozovi in brodovi jih razvažvajo na vse strani in dovojačih deželá pravdati. Prisiljeni so bili odjenjati, se ue domaći se s solzami polivajo. „Da ste mi zdravi, » dragi več prizadevje, se saj nekoliko nekdauji stopnji sopet pri mili oče! da bližati brate poljubim, sladka mati! kako ti je y kaj delaš, priser sestrica Tako se takrat milo So še kraji, kjer se Ijudje kaj obertuo obnašajo; tako pozdravlja in še mileje odzravlj Ali kadar vertu ni tarj m k a r j i na Gorenskem ; izdelovavci l vec kaj pobrati, v vinogradu ne več kaj utergati. kadar séne robe po celi deželi. zlasti pa na Dolenskem dnarjev privabijo s svojimi izdelki v deželo Lepih "•ole veje vetrovi & šibé in gosta pokriva doline, kadar listj obletí in solnce pobledí, takrat se začenja žaiostna Najpoglavitueja je bila pa od nekdaj obertnija z že- pesmica: „Z Bogom oce, skerbite za me! Z Bogom mati y lezom na G o r e u s k Pa ta ni mogla nikjer se močno ne pozabite me! Z Bogom brate y obisi me ! Z Bogom sestra, razviti, ker ruduiki ne daj obilo rude. Za izvožnjo v le elikrat mi piši!" Iz hiše mu solze odgovarjajo stari unanje dežele se izđeljuje sila premalo. Razun cvekov jih tù iu tam kujejo, iu razun teržiških serpov, kos, i. t. d. je v sedanjih kupčijskih razmérah tudi g ki pil k o oče pa pr V) 1 pridno se uci, sinko Dragi moji učenci! sošli ste se spet, in hvata Bo po dolgi ločitvi se pet vidimo. Da ste mi zdravi da jeklo skoraj ob vso svojo véro. Da zná, ali si saj do- ste mi živi! Jaz vam ne bom nadomestil ne matere da zná kovač vsake vasi misljuje, je znano; ali v*e to ne v tém ozéru nič višje. za kmete delati. ne priletnega oceta y ali ako mi Bog pomore bom potegne tehtuice našega obertuijst vam dober učenik, zvest prijatel, vi pa mi bodite, kakor ste bili dob u c e n c i, li SI in pošt Nihče ne more tajili, da je naša domovina ugodua za obertnijske započetja, ker nam tako přetečeni, kakor se- lad v • »03 Kratek pregled • • gunoazij deželá nekterih SOSédnih mo^ke za 00 il»eli učenci: bibliotéko z 2143 bukvami Kar na zapa- Ijani i Ker so „Novice" omenile gimnazijalne šole v Ljub-v Novem mestu io Marburgu, naj omenijo še nekterih drugih. fizikaiui kabinet in naravozgodovinsko nabérko vsih druzib doslej omenjenih gimnazijah pogréšamo, zimo z radost jo na téj med prostimi uki staroslovanští i no, ktere se je 25 učencov učilo; ueitelj njih je bil gosp. profesor S. Zep voljo Létnik ce lově ke gimnazije smo pred vsem za fesor M. Valj ič, kteri je kakor tudi gosp* pro-učil še latinski, gerški in ilirski jezik téga z radostjo prebérali, ker piše naš učeni rojak V létniku Karlovšk nizje gimnazij s 4 raz redi nahajamo sostavek „žival i n Mihaí lo viča. io naravoslovec, gospod profesor Korel Robida v ujem novem naravoslovnem predmetu, kterega imenuje o čisto tu u od P V prav lično in za branje tudi prav mično » Vibratious-Theorie der E le ktr i z i tát." Vsa nova je ta teorija in častiti pisatelj ima po svojih dosedanjih skušnjah upanje, da bo pri naravoslovcih veljavnost dobila, in če se to zgodi, bo njeni upljiv se tudi na teorijo o luči, toploti in kemíi razširil. Učeui gospod profesor je to svojo teorijo c. k. akademii znanost na Dunaji priobčil, in ponašati se bomo sméli Slovenci, če jo omenjena akademija in spisan. Ucencov je bilo na tej nižji gimnazii na koncu leta v 4 razredih 52, kteri so razdeljeni po narodnosti v 48 Horvatov, 1 Slovenca, 3 Nemce. Vsled visocega minister-skega ukaza so vsi ucenci té gimnazije šolnine prosti. Učiteljev, kteri so vsi reda sv. Frančiška, je vodjem vred: 4 redni in 2 suplenta, z 1 učiteljem muzike iu petja, in z 1 za risanje; poslednja 2 sta posvetnega bilo z učeni naravoslovci poterdijo. Celovška gimnazija je imela přetečeno šolsko leto z vodjem vred 14 duhovnih íq 6 posvetnih učenikov. Učencov je bilo v 8 razredih 232 stanů. Pomočke kabinet. uk sta dajala biblioteka in naravoznanski javnih y 5 privatistov; po narodnosti je bilo 176 Némcov > 56 Slovencov *j\j uivtcui/vt ; po veri «u i nawuvauu* , t vthu^vijvhu> Štipendij so vživali 34 z 2415 fl. 30 kr. ; šolnino jih je 231 Katoličauov 1 evaugeljčan. Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice plačevalo 67, (1086 fl ). Pomočke za uk ima gimnazija c. k bibliotéko s 30,499 bukvami; fisikalni kabinet naravozgodbini kabinet, posebno gimnazialno bi blioteko in zbirko predlog za risanje. — Sloven so se učili ucenci v 4 razdelkih, v 1. in 2. Némci y Spisal P. Hicinger. (Dalje in konec.) Pa morebiti rešijo pravdo tiskane bukve y posebno seine v 3. in 4. Slovenci 9 IZ programa pa se ne zve kam iz pervega časa, ko se je slovenski jezik začel pisati. Kaj pa se tukaj nahaja? Trubar je pisal krainsko in Kra i nic, Krel pa po Kraniu in Kranšina, in Dalmatin zdaj kransko zdaj kra i us ko; tit se kaže, da je takrat ravno spada slovenšina, ker je ne nahajamo med predpisanimi tak razloček v izgo var janji bil med to in uno strauko nauki y pa tudi med prostimi ne. Prostih ukov je bilo y namrec; risanje italianščina ? y pisanje y petje y gimnastika in razločnem stenografi a, ktero v Ljubljani in Novem mestu grešamo. kakor še današnji čas. Koliko se zamore spričati po takem pisanji? Kastelec, P. Hipolit in drugi zopet pi- po sejo krainsko, krajnsko, ker so ee sploh bolj deržali izgovarjanja doleneke strani. Med zgodovinarji ee pri Lazii Létnik celjske gimnazije prinaša učen kriti čen nahaja latineka oblika Cran i in Crania; pri Valvazorji sostavek o ódi Horacia, lib. III. c. 3., iz kterega vsak pa stojí prijate! dolgo dokazovanje poduk da ime Crania ali Krain je klaeičnega latinekega pesiištva marsikaj v svoj prišlo po prestavi cerk iz nekdanjega imena Car ni a (pri zajéti more. — Ta višja gimnazia je iméla 13 uči- meri Valvaz. I. bukve str. 39 in d.). H koncu je Linhart teljev, kterih je 11 rednih vodjem vred y in 2 euplenta ; 2 učenika posvetuih, 5 duhovnih) z izredna sta y prieel na to, da dezela poleg gornje Save ima ime odtod, ker je krajna ali na kraji druge slovenske zemlje; in bilo rečeno. 1 za petje, 1 pa za risanje in Kaligrafio. Ucencov je bilo h pri tem je ostalo doslej ; ali ee je pa zgodilo e terdnim koncu leta 214 javnih, 4 privatieti. Po narodnoeti je bilo 173 Slovencov, 41 Nemcov. Slovenščina ee je učila po vseh 8 radzredih po berilih Kleemanovih, Bleiweis o vi h uzrokom, se sme še vprašati po vsem, kar je io Miklošičevih in slovuici Murk o v i. Stipendije je vživalo 31 pervega in 30 druzega polletja (skup 1351 57 kr.); šolnino je plačevalo pervega polletja 122 Ozir po svetu Fakir. > druzega pa 95 učencov e privatieti vred (skup 868 fl.). Pomočki za uk eo bili: gimnazialna biblioteka, biblioteka učencov, Indijo, podamo tù bravcom „Novic" čertico ondotnega Ker eo zdaj oči vsega sveta obernjene na izhodnj uaravozgodbini kabinet, fizikalni kabinet. Létnik zagrebške gimnazije priobčuje soetavek k zemljoznanstvu horvaeke dežele, kar se tiče vremena, lege mnogih krajev, pogojzdovauja horvaško-primorskega Krasa v • vljenja po Boe Dikensu iz „Meyer's Volksb." Fakir je berašk samotarec v Indii. On ne přiznává nobene višje gosposke, hodi nag, ne delà nikoli, zauičuje vsacega, pravi, i. t. d. da ee vedno posti, zraven se pa redi od Na tej gimnazii je ucencov, ktere je učilo 13 učiteljev z vodjem' vred bilo na koncu leta 344 nar mastnejsih grizlejev. Boe Dikens je vidil Fakirj y po ■(■■^■■■■■^HH od kterega ni nobeden vedil, ali je kdaj jédel ali ne. Pri sebi evetnih, 4 duhovni in 1 suplent duhovnegastanu.) Pomočki je noeil čern kamen, kterega je neki evet mož njegovi uka eo bili: gimnazijalna biblioteka, fisikalni kabinet y na materi enkrat daroval. Sam je terdil, da je brez hrane ravo-zgodbini muzej. — Učenci té gimnazije imajo še posebno evojo lepo etaroet doživel in da je le svoj černi kamen družbo za podporo učencov z 200 udov. To družtvo je 85 eeeal. Da je imel pa černi kamen redivuo moč, je priča ucencov s solskimi bukvami in sicer podperalo. Cisto pre- tolsti podbradek in rejeni, okrogli trebušcek. Jédel in pi moženje tega družtva je bilo to leto 932 . 53 kr. V Varaždinskom gimnazijalnem letniku tega leta je pisal gospod profesor V. Križek sostavek o pervotnih Kar je med dnevom nabral jače je nabiral, pa ne za eé. Ko sem ga vidil, je prosil mleka, rib in sirovega masla za svojega patrona. oltar svo- rajza prebivališčih, razširjevanji je polozilv zvecer ua m pervem razvitji Slovanov. jega patrona, da bi ee pokrepčal. Ce je kaj ostajalo Je Sostavek ta dostojno pričuje, da gosp. pisatelj ni samo razdelil med revne. Pa patron je bil zeló zbircen; kar je zgodbině priden preiskovavec etroumem pretresovavec tajiste. Branja vreden je ta spis, kterem tudi niso neznane ostale preiskave Tcrstenjakove. Rednih učiteljev té gimnazije je bilo 10 in 3 suplenti, kteri slovanské, temuč tudi bi- bilo starih in elabih darov, je vee zavergel in drugo jutro jih je poêlai rr oljufi (laro 8 ojo kletvijo vred nazaj Včasih si Fakir domišluje, da bi bilo za obeni priđ so přetečeno šolsko leto 182učencov učili. Med temi je bilo dobro, če bi se kakih 100 milj daleč kot kolo vertil. Zdaj 132 Horvatov, 33 Slovencov, 13 Ogrov in 4 Čehi. Po si da roke noge privezati med koleua in komolea vtakne 304 sambuzovo palico in tako se poda Da pot. Kositarna skle-dica za nabiranje milovšine, ena mosnja io nekaj druzih to robo se verti kot reći je privezanih na koncu palice. kolo vedno naprej in na to vizo popotuje včasih vec let. Ko pride blizo kake vasi, mu grejo vsi ljudje naproti in ga spremije s spodobno častjo do vaškega vodnjaka, moski bij ej o na bobne in ženske pojejo skoz nos. Tù se sveti mož odveže, omije prah in blato in po kratkem pokrepčanji se začne z ljudmí zgovarjati. Kot navaden človek poprašuje po jedilnih shrambah, in pozvedá, kako da živijo. Vsak je željen s tako svetim možem govoriti, ki je v podobi obroča k njim přisel. Potem se Fakir zahvali za sprejem in obljubi pri tistem ostati, kteri bo to čast nar bolj ceniti vedil. Po kratkem razgovoru je pogodba storjena. Fakir ostane pri mu je največ obljubil, daje potem dobre svete mozu i v obcni prid, in duh svetosti se razsiri po celi vasi. Ko milovšine redkeje postajajo, zveže Fakir spet roke iu noge in vsa vas ga spremi z ravno tistimi slovesnostimi, s kterimi ga je popred sprejela. Kot drugi ljudje take baže, se zna Fakir posebno ženskam prilizniti iu večidel ga imajo rade, pa gotovo ne zavoljo njegove lepote, ker gerjega člověka si skor misliti ne mores. Kot bi ga narava ne bila še dosti ostudnega naredila, se pači še sam in povikšuje nalaš svojo gerdost. y y t Okoli oci si naredi bele certe in lica pobarva rumeno. Po nosu in okoli oči si naredi bele proge in tudi persi si opiše z rižami. Ne nosi nobene cbleke in mjila tudi ne pozná V Indii pripovedujejo veliko od čudnega smertnega spanja kteremu se Fakir prostovoljno uda. Francozki ge neral Ventura je bil pri pokopu in pri ustajenji nekega Fakirja sam pričujoč in Schonberg je sledečo povestico iz ust zanesljivega in resnicoljubnega generala sam slišal, ki se od besede do besede takolé glasi: Bilo je v Amritseru, ko je nekega dné okoli 40 let star Fakir k poveljniku Runjitu přisel, in je rekel, da se hoče, ako želimo, zakopati dati in čez 40 dni se bode pri odkopu groba zopet oživil. Runjitu je bilo to všeč. Med svojo hiso na vertu in med terdnjavo Amritserske na prosti planjavi je ukazal sozidati hišo, ki je imela ene same vrata, ktere so bile posebno terdno napravljene. Odločeni dan pride ; tudi Fakir pride in prosi za privoljeoje, da bi mu pri namenjenem spanji in pri vstajenji njegov služabnik streči smel, ker ga je naučil, kako more ravnati. — Bilo mu je dovoljeno. Fakir je 20 dní potřeboval, da se je za spanje pripravil in med tem časom je Runjit vedno na-nj paziti ukazal. Teh 20 dní je zgol mleko vzival in s cistiv-nimi leki se je tako sčistil, da so bile čeva popolnoma prazne. Ko je přišel, so bili vsi dvorni velikaši skupaj y so radovedni gledali, kaj bo počel. Fakir je začelsvoje delo s tem, da si je dal vse luknje na životu, postavimo, ušesa, nos i. t. d. z voskom zamašiti. (Ali si je dal tudi usta zamašiti, tega se general ni mogel več spomniti.) Potem se je zgrudil na tla in z zapertimi očmi je ležal na tléh kot merlič. Vse znamnja merliča so se pokazale, samo na sredi glave je bil goreče vroč in kri je na tem mestu hudo bila, včs drugi život je bil pa merzel. Potem so položili Fakirja v trugo, so zabili pokrov in so djali trugo v jamo, ktero so v imenovani novi hiši skopali. Na trugo so polo- žili díle, so zasuli jamo, potlačili zemljo in na grob so vsejali rajža in pšenice. Ko je bilo to storjeno, so zaperli vrata z dvema ključavnicama ; ključ od eue je vzel veliki blagajuik, od ene pa omenjeni general Ventura. Vsacih 8—14 dni so preiskavali grob vprieo Runjita, ki ni pustil sicer žive duše v hišo; bil je namreč zeló pazen in previđen v rečéh, ker je vedil, da je lahko prekanjen. Pa grob iu hiša, vse je bilo po starem, nikjer ni bilo sledů, da bi se bil kdo hiše ali groba dotaknil. Štirideseti dan pride; izkopali so trugo in ko jo odprejo, najdejo Fakirja ravno tako, kot so ga bili not položili, le malo bolj rumen je bil znabiti. Fakirjev hlapec začne zdaj svoje opravilo, speče dva palca debel hlebček po ondotDi šegi in ga položi hudo vročega verh Fakirjeve glave, ki je bila na tem mestu ■m ravno tako vroča kot na dan pokopa. Potem ga zacne po vseh udih dergniti, odmaši nos, ušesa i. t. d. Cez nekoliko časa odpre Fakir oči in se sklone, pa kakor je bilo viditi, se še ni popolnoma zavedih — Runjit je potem zapustil kraj te čudne dogodbe in zvecer je prisel Fakir spet v Đerbar ravno tak kot pervikrat. Fr. Erjavec. Novičar iz raznih krajev Kakor se pripoveduje, bi utegnili Nj. c. k. Veličanstvo, Cesar, perve dní prihodnjega mésca v Berlin iti, pruskega kralja obiskat. Iz nogradov okoli Dunaja se piše da je grojzdje že zdaj kaj sladko y da pa so jagode drobne vina ne bo ted&j posebno veliko, dobra pa bo kapljica. Koroška železnica od Celovca do Zdoljnega Dravburga ima najpervo, in to še v krajšem času dodelana biti, kakor je postavljeno. — Sploh se letos slisi, da zavolj majhnih vodá se ribe niso derstile kakor sicer, pa tudi zalega škodo terpi y tedaj bojo tudi ribe se podražile. 19. t. m. v vasi Komarov na Českem o hudem vremenu mnogo dro-bnega krompirčku podobnega sadeža med dežjem na tla padalo. Ljudjé ga niso poznali, zvedenci pa so spoznali, da je to korenina neke rastljine, Ranunculus fi caria z imenom. Ta rastljina nima globoko korenin. Ko dozorijo, usahnejo in ker so zavoljo tega zlo lahke, jih sapa lahko odnese. Tako je tudi vihar té v Komárovo zanésel. — Slisi da se bota cesarja Napoleon in Aleksander v Stutgartn posebno o zadévah Moldavije in Valabije poménkovala. Kakor nék francozk časnik véditi hoče, imata cesarja namen se zastran volitve prihodnjega vladarja podonavskih knežij pogovoriti, kteri bo z evropejskega vladarskega rodú. Raz-mera med Turčijo in tema knežijama bo pri starem ostala. se y 9 V V Monakovem se je 16. t. m. strašna nesréča zgodila. V néki štacuni za železo se je proti 11. uri zvečér stréloi prah (pulfer) unél. Hiša, v kteri se je to zgodilo, je vsa raznešena. Strašno viditi je bilo ranjene in mertve. Mertvih so pét še tisto noč izkopali. Koliko strelnega prahu je bilo. se ne vé; govcrí se, da ga je bilo najmanj poldrug cent. Kakor se bere, bo ruski car Aleksander 21. septembra razpis zastran zemljišne odvéze v poljskem kraljestvu razglasiti dal. Za izpeljanje té prenaredbe je 5 let odločenih. Posestniki zemljiš se bodo pozvali, se v tem času s svojimi podložnimi pogoditi zastran oprostenja, in kjer se to v 5 letih ne bo zgodilo, bo cesarska vlada to reč v roke vzéla. tudi telegraf iz Marseila naznanujeta, da je knez Cernogorcov Turski časnik „Journal de Constantinopel" in Omer Danilo umorjen. Njegova žlahta se dolži tega umora. Ne Dunajski ne Teržaški časniki ne vejo se nic tega. od kterega že dolgo ni bilo nič slišati, je zvoljeu za BHH^MHMMBBI^^^^^H MMHMH " pasa, poglavarja v Bagdadu. Zastran volitev v Moldavi Valahii pišejo časniki tako zopergovorno y da ne moremo reci pri čem da smo. Eni pišejo, da so vsi zoper zedin-drugi. da je večina volivcov zoper zedinjenje majhna še drugi pa, da so volitve za zedinjenje sklenjene bile. Ali je to poslednje rés, kakor nekteri za gotovo pišejo, bomo v jenje saboto že povedati mogli. lz Bulgarije zvemo žalostné novice. Oblaki so se vtergali in v nekterih krajih sila škode naredili. Voda je odnesla že požeto žito, iu škoda na žita in živini je tako velika, da bodo ljudje lakotě merli, čejim ne bo od drugod pomoč prišla. —■ Pripovedujejo časniki y da bo šel car Aleksander tudi v Paris, in da se bo tadi » kraljico Viktorijo sošel, da pa v Stutgart. francozka cesarica ne pride Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleîweîi Natiskar in založnik : Jožef Blaznik