o A ho
1 i.
Foštnlna pTačSfia v gotovini.
Leto XIII., štev. 191



Ljubljana, petek 19» avgusta I932
Cena 2 Din
L, pravTuštTo; UjuDtJ&na, Kjutljeve
ulJca 5. — Teletoo it. 3122, 3123, 3124 3125 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oL i — ToL 3492 ia 2492 Pod-užnica Maribor: Aleksandroma cesta it 11 — Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
it. 1 — Telefon it. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čislo 78.180. l* 1CK741
Naruioma ',oaia mesečno Din 25-— za fajozem«l-re Dni 40 —.
Uredniitro: LJubljana Knafljrra u4ica 5. Telefon it 3122 3123. 3124. 3125 b 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13 Telefon H. 2440 (ponoS 2582). Celje go<v^<rv» ol 8	<t TOfl
Rokopis' tc ne vračajo. — Oglasi po tarifa
»klicanje državnega zbora
Sestal se bo 30. avgusta popoldne — Pogajanja za črno-rjavo koalicijo v Pruslji In državnem zboru
Berlin, 18. avgusta, č. Kakor znano, so
nacijonalni socijalisti in nemški nacijonalci prejšnji teden zavrnili poziv parlamentarne frakcije nemškega centra na skupno konferenco. da. se doseže predhoden sporazum o volitvj pruskega ministrskega predsednika. Takrat so nacijonalni socijalisti navedli kot motiv za zavrnitev povabila zborovanje nacijonalno - socialističnih voditeljev, ki bi se moralo vršiti istega dne, kakor ie bila napovedana skupna konferenca. Medtem pa eo nacijonalni socijalisti odpovedali sestanek svojih voditeljev in tako se je nanovo pojavila prilika, da se konferenca vrši. S slrani centra bodo sedaj znova poskusili pripraviti nacijonalne socijaliste in nemške jonalce do tega, da bi v zvezi s centrom določili skupnega kandidata za bodočega pruskega ministrskega predsednika.
Berlin, 18. avgusta, g. Na povab lo državnega kancelarja Papena se je vršil danes med njim in dosedanjim državno-zoor-ski-m predsednikom Paulom Lobejem raz-covor. po katerem je bil državni toor sedaj končnoveljavno sklican za torek ur.e 30. avgusta za 3. uro popoldne. Kakor znane. bo državni zbor to pot otvorila kot starostna predsednica komunistična posiarrta K ara Zetkin. proti kateri so narodni s<«cj-s :sti že nap m-e dal i demonstracijo. Kliub v-šoki starosti in bolezni se ie baje Klara Zetkin odločila, da bo prišla iz Moskr; Sjer prebije večji del leta, na otvoritev državnega zbora v 3erlin.
Berlin, 18. avgusta, s. Vodstvo nnrodno-socialistične stranke je razposlalo okrožnico vsem strankinim instancam, po katerih se morajo vsi člani takoj prijaviti za vstop v napadalne oddelke. Kdor ne bi hil pripravljen odzvati se temu pozivu, bo moral navesti natančne vzroke ali pa predložiti zdravniško spričevalo, da ni sposoben za službo v napadalnih oddelkih.
Berlin, 18. avgusta, g. Narodno socia1'-stični tisk danes z zadovoljstvom ugotav lja, da se ;e centrum pokazal pripravljenega priznati narodnim socialistom mesto ministrskega predsednika na Pruskem, ki ga je do zdaj dosledno odklanjal. V resnici so pogajanja med centrumom iin narodni,m socialisti že v polnem teku. Predsednik pruskega deželnega zbora Kerrl je odšel v Mijnchen v Rjavo hišo. da poroča in nr-ej-me navodila glede vprašanja Pruske. Ka-koT se zatrjuje, so bile v glavnem katoliške delavske organizacije one. ki so pritiskale, naj centrum stopi v poga.anja z narodnimi socialisti. Narodni socialisti s svoje strani stavljajo v ta pogajanja glede Pruske mnogo nad, ker pripisujejo sedaj Pruski tem večji pomen, ker so izgubili »vitko za državo. Razen tega upajo tudi, da bodo s pomočjo centruma vrgli državnega kancelarja Papena. po možnosti že v prvih dneh razprav v državnem zboru.
Likvidacija španskega generalskega paca
V prevratni poskus zapletene osebe bodo deportirane Nov poveljnik civilne garde - Meje zopet odprte
io	a a t-r msririrla iav- Madrid. 18 avemsta. AA. Vlada ie
Pariz. 18. avgusta. AA. Iz Madrida javljajo, da so španske oblasti že pričele s pripravami za denortacijo mnogih oseb, ki eo jto bile vmešaV v zadnji monarhistični pur. Raz^n tega je račrt zakona o konfiskaciji posestev prizadetih oseb že končan. Donos iz zaplenjenih posestev se bo uporabil za izvedbo agrarne reforme. Za inšpektorja meščanske garde, ki bo poslej podrejena ministru nntranj'h del. je postavljen general Bedija. ki jp bil pod vlado Primo de Ri-vpra obsojen na smrt zaradi nekega vojaškega upora. Prihodnji teden se bo pričela *a,'Prava proli upornikom.
Madrid. 18. avgusta. AA. Vlada je odprla meje. ki so bile začasno zaprte, da bi mogla policija prijeti sumljive osebe.
Scville. 18. avgusta. AA. Ker je igral l;st »La Union« v pravkar zadušenem monarhi-stičnem kornplotu dvolično ulogo,. je vlada odredila zaplenjenje njegovega pohištva. Razen tega je list kaznovala s kaznijo 10.000 pezet.
Granada. 18. avgusta. AA. Sindikalni voditelji so odložili generalno stavko do ponedeljka. Če dotlej aretirani delavci ne bodo izpuščeni, bo stavka vnovič proglašena.
Sin Franca Jožefa ali pustolovec?
Identiteta v pariškem hotelu umorjenega princa Burbonskega še ni
točno ugotovljena
Pariz. 18. avgusta. AA. »Journal« objavlja izjavo princa Siksta Bourbon-Paima-S-cUskega, brata bivše cesarice Zite. Princ pravi med drugim:
»Brez vsakega oklevanja lahko ;z/.avn\ da oseba, ki je izgubila življenje v ijufcav n- drami v ulici Du BouloLs. ni v o tka ti zvezi z bourbonsko rodbino. Brez dvor/ti gre za kakšnega pustolovca, ki je na neznan način prišel do dokumentov, po^ ka ter-ih bi ga bilo mogoče smatrati '-a čiana bourbonske hiše. Resnica pa je, da v vsej bourbonski knežji rodbini ni nikogar, Ki bi nosil ime Edgar. To dejstvo je prav lah-kri dokazati.«
Pariz, IS. avgusta. AA. Umorjeni princ F.rigar Bourbonski je zapustil mnogo mrt> r. h spominov v obliki neplačanih hoteision računov. Pripoveduje se. da bi bil moje' b':ti princ med vojno ustreljen v^ Italiji, ker so ga smatrali za avstrijskega špijona. dočim je on sam prinovedoval da je v voj-n. poveljeval oddelku avstrijske armade
V	Niči vedo pripovedovati, da je bil princ Edgar nekoč kandidat za albanski presto'
V	Niči je zapravil svoje imetje, potem pa je prejemal nekakšno podporo od avs*rij skega dvora, za kar pa je moral vršiti špi-jonažo in podobne posle. Princ fšagir ne je neprestano predstavljal kot človek, k! bo zdaj zdaj zasedel albanski ali pa fcakžen drug prestol.
V avstrijskem poslaništvu vedo o OTinru bolj malo, zdi 6e pa, da je imel že v 1 -tih lc;10 in 1913 opravka z avstrijsko no'ici]o, ko se je mudil na Reki in v Trstu. Avstrijsko poslaništvo med drugim opozarja n<J dejstvo, da je princ Edgar imel potil 'nt, ki mu 2a je izstavil španski konzulat v Genovi, ne pa avstrijski potni list. Vse kaže, da je princ tudi svojo špansko prijateljico neprestano prepričeval, keho bo zdaj zda' posta.la vladarica, pa je nje; nazadnje vsa stvar že začela presedati. Ko je videla, da že leta in leta ne premnrs počenega groša.
Prekooceanski polet
Dublin. 18. avgusta. A A. Letalec Mollison je pristal' ob 9. v Port Marnocku. Ob 11.35 jp odletel preko Atlantskega oceana v smeri proti Novi zemlji. Novinariem i" izjavil, da vpruje v uspeh svojega noipta. Kakor znano, namerava letalec Mollison koj po prihodu v Neverno Ameriko startati na povratek v Evropo. Na Atlantskem oceanu je sedaj prav lepo vreme-
Dva samomora v Zagrebu
7,nircb, 18. avgusta- n. V pretekli noči ob 2. se je ustrelil v kavarni »London« v Petrinjski ulici 271etni Josip Lončaric, delavec po poklicu. Iz revolverja je oddal proti sebi dva strela. Prvi strel da ni zadel: izstrelek je predrl klobuk neki gospodični. ki je sedela za samomorilcem, in se na*) zaril v zid. Drugi strel pa je nesrečnežu predrl srce. tako da je bil na mestu mrtev. Na mizi je pustil pismo, v katerem p^a-i, da se bo ubil. ker je bolan in brez vs<*h sredstev.
Drugi samomor je izvršil trgovec Bela Komlos v kabini kopališča na Savi. Trgovec je bil težak 129 kg in se je obesil. Našel ga je vratar, ko je zvečer pregledoval kabine. Trgovec je zapustil štiri pisma, in sicer za svojo stanodajalko. za policijo, za svojo hčerko, ki je v Budimpešti, in za -vojega brata v Novem Sadu. Njegova hišna gospodinja pravi, da ie bival tri mesece pri njej in da se je lotil trgovine s pe-r nino na veliko Nekoč je bil milijonar izgubil pa je 16 milijonov dinarjev^pri trgovanju 7. bencinom. V zadnjem času je čakal na nakazilo 75.000 dolarjev za neko dragoceno sliko, ki jo je prodal neki zagrebški firmi. Denarja pa ni mogel dobiti. Zaradi tega je bil v denarnih stiskah. Vendar pa v pismih ne pove pravega vzroka svojega dejanja.
Revolverska bitka na sofijski ulici
Sofija. 18. avgusta. AA. Snoči okrog pol ll.^sta se v ulici carice Eleonore slučajno srečali dve družbi Makedoncev. Z eno skupino je bil protogerovec Lav Glavinčev s štirimi tovariši, v drugi skupini pa so bili trije pristaši Vanče Mihajlova. Med obojimi je prišlo do spopada, v katerem je padlo okrog 20 revolverskih strelov. Borba med njimi se je nehala, ko so že po prvih strelih prihiteli na lice mesta policija in nekaj vojakov, nakar so se vsi Makedonci pognaii v beg. Policiji se ie posrečilo aretirati štiri izmed njih. V spopadu je bila ubita 221et-na Pavlina Popovič, ki se je slučajno mudila na ulici, neka druga ženska pa je bila ranjena.
Nemški film na Daljnem vzhodu
Berlin, 18. avgusta. AA. Po daljših pogajanjih med Kitajsko mednarodno filmsko družbo v Šanghaju in filmsko tvrdko Ufo je bila podpisana pogodba, po kateri bo kitajska družba prevzela vso filmsko produkcijo Ufe v 1. 1931 in 1932 in tudi v kasnejših letih za Kitajsko. Mandžurijo. Hongkong in Filipinsko otočje. Semkaj spadajo tudi filmi, ki jih bo Ufa posnela v družbi z Gaumo-ntom jn z britskimi filmskimi tvorni-cami. Odslej bodo torej na tem ogromnem področju predvajali tudi filme nemškega izvora. dočim so doslej vprizarjali le ameriške filme.
Schmeling zopet v borbi
Berlin, 18. avgusta. AA. Max Schmeling je odpotoval v Ameriko, kjer bo 19. septembra t. 1. nastopil proti ameriškemu boksarju srednjetežke kategorije Mickyju Walkerju.
Piccard se je dvignil 21.000 m!
zraku je bil 12 ur in je srečno pristal v severni Italiji - Dojel je višino, kakršne doslej še nihče ni - Zanimanje po vsem
V segel
Curih, 18. avgusta d Današnji dan bo ostal v zgodovini znanosti zabeležen i zla Umi črkami. Prof. Piccard je na svojem današnjem drugem poletu v stratosfero do segel 21.000 m, to je v:širno, ki se je doslej zdela nedosegljiva in v kakršno še ni prispelo človeško bitje. S svojimi opazovanj: je obogatil znanost za nove dragocene pri dobi t ve in ni dvoma, da bodo njegova odkritja mmogo doprinesla k nadaljnjemu razvoju letalstva, tako da pomeni današnji dan obenem tudi velik korak na polju teh nične in izipopoLnitve zračnega prometa.
Prof. Pickard se je dvignil davi nekaj minut po 5. v Diiben-dorfu pri Curihu ter je ob 17.20 pristal v bližini Verone. Profesor Piccard bi bil oetal še več časa v zračnih višavah, toda zračni tok ga je zanašal vedno dalje proti jugovzhodu, tako da se je hiilo bati, da ga zanese na Jadran »k o morje, kjer b.i bil pristanek zelo težaven in nevaren. Zaradi tega se je Piccard spustil prej .kakor bi sc biil, če bi bile vremenske priliike ugodne. Tako na startu, kakor pri pristanku ga je sprejela ogromna množica ter mu priredila viharne ovacije. Lahko se reče, da je ves svet spremljal njegov polet. Vse večje radio postaje so sproti oddajale poročila o poletu in sprejemale tudi Pic-cardova poročila iz gondole. O poletu samem poročajo naslednje podrobnosti:
Zadnje priprave za polet
Prvotno se je nameraval Piccard dvigniti že včeraj. Ker pa so vladali visoko v zraku hudi viharji, je moral svoj polet od godi ti. V teku včerajšnjega dne so se vremenske pniiike izboljšale in snoči se je Piccard odločil, da bo startal takoj, ko bo napočil ugodeni čas. že snoči okrog 10. so začeli polniti balon. Letališče v Dubendorfu je bilo razsvetljeno z močnimi reflektorji. Naval občinstva je bil tako velik, da so morali poklicati na pomoč vojaštvo, kj je letališče toliko izioraznilo, da je imelo pomožno osobje dovolj prostora za svoja opravila. Piccard sam je nadziral vse priprave. šele okrog 3. zjutraj je legal k po-čiitku, a že ob 4. je bil zopet na nogah.
Ogromne množice
na letališču
•Na letališču se je <-braila skoro nepregledna množica, že na prve vesiti o ponovnem poletu v stratosfero so pričeli priha-jaiti v Curih in Diibendorf številna tujci, da oi prisostvovali temu vsekakor redkemu in pomembnemu dogodku. Tekom včerajšnjega dne je prispelo v Diibendorf več posebnih vlakov. Na tisoče ljudi je prišJo z avtomobili, tako da je bilo zjutraj na letališču nad dva tisoč avtomobilov. Celo z aeroplani so se pripeljali iz raznih krajev Evrope. Računa se, da je prisostvovalo startu nad 40.000 ljudi Ob 4. zjutraj je prispel na letališče dr. Eeckemer, poveljnik Zeppelina, da pozdravi prof. Piccarda in mu želi srečno pot.
Ko so bile vse priprave končane, je prof. Piccard sprejel še novinarje in se poslovil od njdh s kratko izjavo, v kateri je aa-glasil, da upa na uspeh svojega podjetja, •Izkoriščajoč izkušnje prvega .poleta, se je za ta svoj polet še bolje pripravili, izpopolnil je aparaturo v gondoli im poskrbel tudi za razna druga izboljšanja iin izpopolnitve. Tokrat vzame s seboj samo 650 kg balasta. Po trenotnih vremenskih poročilih upa, da bo balon vzletel v severno-vzhodni smeri tako da bo pristal kje v Nemčiji, ni pa tudi izključeno, da se smer vetra naglo iz-premeni dn da ga zanese kam drugam. Računal je tudi s tem an je daJ gondolo urediti tako, da bi mogla delj časa vzdržati tudi na vodi. Ob koncu svoje izjave se je Piccard zahvaiiil vsem svojim pokroviteljem to mecenom, ki so mu omogočili izvedbo tega poleta.
Vzlet
'Po razgovoru z novinarji, se je Piccard prisrčno poslovil od svoje žene in otrok, ki so prišli okrog 4. zjutraj na letališče. Poljubil je vsakega posebej in vstopal v gondolo. Njegov spremljevalec Cosyn se je bil med tem že namestil v gondoli, ki je sioer dokaj tesna. Točno ob 5. so zaprli limico gondole. Prof. Piccard Je zaklicai množici, ki mu je neprestano prirejala navdušene ovacije: >Hvala vam! Na svidenje!« Takoj nato je sledilo !z gondole povelje: »Spustite vrvi! Polagoma! Vzlet!«
Naslednjo minuto se je začel balon sprva polahko, nato pa vedno hitreje dvigati. Množica je naravnost besnela. Ljudje so mahali s klobuki iin robci in neprestano klicali: j.Sre5no pot! Na svidenje!«
V tem se je megila, ki se je pojavila proti jutru, polagoma razpršila in ko Je bil balon kakih 100 metrov visoko, se Je posvetil kot velika srebrna krogla, ki pa je postajala vse manjša im manjša. Piccard in njegov spremljevalec sta polagoma odmetavala balast in balon se Je vzpenjal vedno hitreje. Kmalu je bil 1C00 metrov visoko. Spremljalo ga je švicarsko letalo, ki je neprestano krožilo okrog balona. V višini 1500 metrov, se je balon iznenada okrenil proti jugu in kmalu Izginil množici taored oči.
Startu so prisostvovali tudi zastopniki švicarske vlade in mestne unrave Cu.rlha. Na letališču je bilo na stotine fotografov, vzlet pa 6o snemale tudi skoro vse evropske in ameriške filmske družbe.
Višje in višje
Ob 6. zjutraj »o videli balon Se visoko nad Ourihom, ob 7. pa je biil že nad Sankt Gaillenom tako visoko, da ga s prostim očesom že ni biilo več videti. Od tu se je polagoma obrtni! proti Santissimi, pozneje
pa so ga opazili nad Rensko dolino. Ob 8.30 je bil opažen v Bernecku, kjer je letel v smeri Saargans-Gratibiinden % višini 14.000 metrov ln z brzino okrog 40 km na uro. Bil je tako visoko, da so ga opazovali celo iz Pariza. Ob 9. dopoldne je dosegel že 15.200 metrov. Dvjgal se je še vedno zelo naglo in uro pozneje je bil po zatrdilu opazovalcev že okrog 21 km nad zemljo.
Ob 9.35 je oddail prof. Piccard s svojega balona prvo poročilo: Opazovauja potekalo ugodno, nahajamo se v višini 15.000 m. Na krovu vse v redu.
Ob 11.31 jo Piccard javil, da Je preletel Engadin v višini 16.500 m. ^Na .balonu Je vse v redu toda zelo mrzlo. Sedaj opazujemo Gandsko jezero. Morali se bomo spustiti, da se izognemo .pristanku na Jadranskem morju«.
Deset minut pozneje je Piccard Jav.il: Zaina-ša nas vedno bolj proti jugu, začeli se bomo spuščati
Pristanek
Olkrog poldneva je bil balon že nad Me-ranom ter je letel vedno dalje v južni smeri. Popoldne ob 15. je letel v smeri proti Edolu v italijanski provinci« Brescia. Italijanske oblasti so takoj, ko se je pojavil Piccardov balon nad italijanskim ozemljem izdale vsem oblastem nalog, naj mu gredo v vsakem pogledu na roko in pomagajo pri pristanku. Nad Gardskim jezerom se je začel nato balon prof. Piocarda naglo spuščati in je ob 17.20 pristal v bližini Cavalla-re blizu Monzambana, južno od Pesciere ob Gardskem jezeru. Pristanku, ki se je vršil popolnoma gladko in brez vsake nezgode je prisostvovalo več tisoč ljudi. Piccard je smehljaje izstopil iz gondole in na rado-
vedna vprašanja kratko izjavil: »Vse ie šlo po sreči, le utrujena sva oba. Aparati so funkcionirali brezhibno.«
Po oficijelno še ne potrjenih esteh le dosegel Piccard okoli poldneva 21.000 m.
Po pristanku so gondolo takoi zapečatili, da bi ostali aparati nedotaknjeni, dok'cr jih ne pregleda posebna komisija in uradno ugotovi vse zaznamke aparatov. Z vseh strani je prejel Piccard množico brzojavnih čestitk k srečno uspelemu poletu. Med drugimi sta mu čestitala tudi belgijski kralj in kraljica, predsednik francoske republike, zvezni predsedmiV Švice, Mussolini in drugi.
Po srečnem pristanku
Milan, 18. avgusta, g. O pristan/ku Piccar-dove gondole pri Cavallari se doznavajo še naslednje podrobnosti: Balon so opazili okoli 17. ure nad Gardskim jezerom. Italijansko letalo se je takoj dvignilo v zrak, cte bi zasledovalo njegov nadaljroii polet. Piccarda in njegovega spremljevalca Co-syna je po pristanku pozdravila tisočzlava množica. Na -kraju pristanka so se kmalu zbrali tudi zastopniki krajevnih oblastev in malo za njimi tudi številni zasebni avtomobilisti, ki so ga spremljali na poletu. Prof. Piooard se je po pristanku v spremstvu zastopnikov lokalnih oblastev z avtomobilom odipelial v Tezemzatio. Gowio'a pri prišleku ni utrpela niti najmanjše poškodbe. Stražiio io karabinerii. Pri njej je ostal tudi Piccardov spremljevalec Cosvti. h Milana jn drugod je prišlo včeraj večje število posebnih poročevalcev v CavaHaro.
Povoljni pogoji romunskega posojila
Posojilo odgovarja plačilnim možnostim države in bo omogočilo izhod
iz sedanjega težavnega položaja
Bukarešta, 18. avgusta AA. Na današnji tajni ministrski seji se je preciziralo vprašanje o posojilu. Ugotovljeno je, da izposojena vsota odgovarja možni os tf m odplačila. Ugodni pogoj.i, pod katerima je država posojilo dobila, dokazujejo, da je nastopil preokret v splošni situaciji, kar ,pomeni 7,a Rumunijo uživanje boljših kreditov. Vlada smatra, da je rešitev vseh denarnih in gospodarskih težav v izboljšanju medsebojnega zaupanja ter v dejstvu, da so ma razpolago krediti pod ugodnimi pogoji. Odtočno pa je vlada proti inflaciji im proti ne;z-
plačilu zapadlih tranš .inozemskih posojtl, ker je mnenja, da je za rešitev današnjih vprašanj potrebna tudi dolžnost, da vsaka država izpolnjuje obveznosti, ki jih ima.
Na današnji seji parlamenta je socijalno demokratski poslanec Mirescu interpeliral vlado glede njene delavske .politike rim glede ukrepov, ki j,ih misili podvzetr; proti brezposelnosti. Minister za delo je nato razloži ukrepe, ki jih je rnova vilada že iavedla, ter zakonske načrte, ki jih bo v kratkem predložila. Mirescu je izjavil, da se z odgovorom vlade zadovoljuje.
Borba za fašističen film na Dunaju
Ostra polemika za in proti predvajanju filma za propagando in proslavo italijanskega fašizma — Demonstracije pri predstavi za povabljene goste
Dunaj, 18. avgusta. AA. V zvez. z demonstracijami proti predvajanju propagandnega filma, ki prikazuje napredek Italije pod fašizmom, je v dunajskem tisku ponovno oživela polemika za in proti pied-vajanju tega filma. Dasi se js zada«* predstava vršila samo za povabljene in lasi je policija podvzela vse varnostne ukrepe, le vendar prišlo do demonstracij. D^mičar-ski listi zabtevafjo, da se predvajanje filma odobri, dočim levičarski tisk up<yratha včerajšnje demonstracije kot nov argument proti filmu. Levičarski listi pravijo, ia pri takšnih okoliščinah po vsej verjetnx>ti pač noben kinopodjetnik ne bo pripravil m, predvajati ta film.
»Extra-Blatt« piše med drugim, da se v tem propagandnem filmu vidijo predvsem parade, bajoneti, vojni aeroplani in podob-
no. Če se fašizem nima pohvaliti z n čemer drugim^ pravi list, mu film pač ne bo .noge! služiti za propagando.
Pri demonstracijah je prišlo tudi do itia-lega komičnega dogodljaja. Dasi m f;la povabljena, 6e je med zbranim občinstvom pri predstavi filma zmašla tudi znana grofica« Triandzi, ki slovi skoraj po vsem Dunaju po svoji komični originalnosti »Grofica« je že v zrelejših letih in izhaja iz demimondskih krogov. »Grofica« 'e navzela mesto v bližini prostorov, rezr-v:ranih za Slane diplomatskega zbora, 'er je ves čas filma navdušeno odobravala in <>e je votče obnašala kakor nekakšna p ote*-torica predstave. Ta smešni intermeco ie nasprotnikom filma prožil mnogo s!*ad;va za demonstracijo.
Vzhodne reparacije
Pariz, 18. avgusta, č. Na posledni! !au sannski konferenci niso rešili vprašanja o gospodarski obnovi srednje- in vzhodn> evropskih držav odnosno vprašanja vzhodnih reparacij. Sklenili so, da mora to vprašanje urediti posebna konferenca. Ustanovili so tudi stalno komisijo strokovnjakov, ki ji predseduje francoski delegat Torbes Bofinet. Konferenca se prične 5. septembra v Stresi v Italiji. Stalna komisija strokovnjakov ima nalogo, da prouči ves kompleks vprašanj, ki se nanašajo na vzhodne reparacije. Za priprave je določen le *ra-tek rok. ker je bilo sklenjeno, da se mora konferenca vršiti pret» sestankom p'enuma Društva narodov. Jesensko zasedanj >j-štva narodov 6e prične 26. septembra.
Ottawska konferenca
Ottawa, 18. avgusta, č. Na imperijski konferenci so končno dosegli sporazum o raznih uvoznih olajšavah med Anglijo m dominijoni. Le Kanada je izvzeta. Anglija je pristala na uvoz zmrznjenega mesa v nreferenčnih carinah, ki jih bo uveljavila je pristala na uvoz zmrznjenega mesa po poenostavila svoj carinski sistem. V trgovinskih pogodbah z drugimi državami ne bo pristala na enako preferenco. Razgovori s Kanado se med tem nadaljujejo. Kanada vztraja pri svojem stališču, da se mora Anglija odpovedati uvozu blaga iz Rusije. Vse kaže. da se bodo pogajanja zaključila s pozitivnimi rezultati.
Soproga predsednika poljske republike umrla
Varšava, 18. avgusta, č. Danes opoldne je umrla v letni rezidenci predsednika republike v Spali pri Varšavi Mihalina Mo-szicka, soproga predsednika republike. Stara je bila 58 let in je podlegla raku. V prejšnjih časih je sodelovala pri vodstvu ženskega pokreta na Poljskem. Poleg soproga Ignjata je zapustila tri sinove in eno hčerko.
Napet položaj v angleški tekstilni industrija
London. 18. avgusta. AA Položai v lanca-ster9ki tekstilni industriji je postal prav resen. Delavska zveza je sklenila proglasiti stavko dne 27. avgusta in to v primeru, če dotlej lastniki tekstilnih tvornic ne bodo dali zadoščenja in spremenili svoi sklep o znižaniu delavskih mezd. Stavka bi bila hud udarec za Anglijo. Priključilo bi se ii nad 250.000 delavcev. Prav malo verjetno je, da bi tvornice ugodile delavcem, ker so ti v svojih zahtevah nepopustljivi. V Pre-stonu ie stavka že izbruhnila. Zaradi tega ie tu 27 tvornic ustavilo delo-
London. 18. avgusta, s. Danes se ie ofi-ciielno pričela stavka v bombažni industriji v Brestonu in Lanceshieru. Izmed 35 predilnic dela samo 8 tovarn s polnim obratom- Predilnice so odprli ob običain' uri, toda številni delavci, ki so prišli do tovarne, niso prestopili vhodov.
isli m umil
Zasssmšve izjave angleškemu novžnarju — Grožnje Hitlerju — Napoved zahteve po povračilu nekdanjih nemških kolonij
London, 18. avgusta, d, Reuteriev urad obiavlja razgovor svojega berlinskega do-r»isn ka z nemškim kancelariem Papenom. Paoenove izjave so vzbudile v londonskih krog:h veliko presenečenje, ker dokazujejo. da se Papen še ne misli tako hitro umakniti in da bo oo njegovem mnenju sedanji položaj v Nemčiji trajal še precej dolgo.
Na vprašanje dop'sn;ka, ali misli, da bo sedania vlada za Božič še na krmilu, je Papen odvrnil: »/Vli bomo ostali še dolgo časa v vladi!« Dodal je. da ne more biti govora o tem. da bi se nie^ova vlada hotela izogniti državnemu zboru, marveč bo stopila s svojim programom pred parlament in skušala žni:m sodelovati. Papen je prepr;čan, da apel na zdrav človeški razum pri strankah ne bo ostal brezuspešen, ker si morajo biti vse stranke na jasnem, da za enkrat ni mogoča nobena vlada. k: b; mogla zamenjati Papenov kab:net. Če pa bi državni zbor izrazil Papenov! vladi nezaupnic), potem bo vlada postopala tako, kakor bo narekoval s tem nastali položaj, pri čemer pa ima trdno voljo v vsakem pogled« spoštovati ustavo. Zastopnik Peuterjevega urada je opozori! apena na to. da Hitler odločno oporeka, da bi bil v svojem razgovoru z njim zahteva! vso oh'ast, kakor jo ie imel Mussolini. Papen ie nato odvrnil, da o tem ne more b:ti nobenega dvoma. Vodja narodnih socialistov je priznal, da je imel v teku zadnjih dveh mesecev napram svojim že nestrpnim pristašem zelo težavno stališče in da se 7?r:>di tfcga ne more zadovoljiti samo s sodelovanjem v vladi, marveč mora dobiti vso oblast v svole roke. Zahteval ie tako vlado, ki bi v celoti sprejela njegov program. Papen je izrazil upanje, da se narod-
p
ni socialisti ne bodo posluževali nelegalnih sredstev za dosego svojega cilj a. Hitler .ie dal v tem pogledu zagotovila in Papen nima vzroka, da bi ne verjel njegovim besedam. Vlada pa tudi ne bo pomlšljala in bc vsak poskus revolucije proti svoji avtoriteti, če bo treba,* tudi z orožjem zadušila. Kakršne so razmere sedaj, se lahko reče, je nadaljeval Papen, da je nemški narod sedaj zopet strnjen za svoj1;m vrhovnim voditeljem maršalom Hindenburgom ter popolnoma zaupa njegovemu vodstvu.
Zastopnik Reuterjevega urada je nato opozoril Papen a na vesti o nameravanem izstopu Nemčije iz Društva narodov, če se ne bodo upoštevale nemške zahteve glede enakopravnosti v vprašanju razorožitve. Kancelar Papen se je izognil jasnemu odgovoru in ie samo naglasil, da ie vprašanje enakopravnosti na polju razorožitve za Nemčijo življenjske važnosti, kajti Nemčija ne more dalje dopuščati, da bi se postopalo žnjo kot z državo drugega reda. Če se bo Nemčiji še nadalje odrekala enakopravnost na poliu varnosti, bo državna vlada storila potrebne korake, kakor ie to napovedal v svojem znanem govoru v berlinskem radiju že general Schleicher. Nemčija nima ne želje, ne namena, da bi se oboroževaia, toda gre ii za to. da tudi drugi narodi izpolnijo svojo obljubo, da se bodo razorožili.
H koncu je kancelar Papen opozoril tudi na to, da se Nemčija še ni odrekla svojim kolonijam fn da bo ob primernem času tudi to vprašanje spravila na dnevni red. Za enkrat pa diplomatska pogajanja o tem vprašamju še niso uvedena, kar pa ne pomeni, da bi bila Nemčija opustila svojo misel na zopetno pridobitev svojih nekdanjih kolonij.
Gospodarski svet
Nedavno je šla skoz,i dnevno časopisje vest, da bodo kmalu imenovani člani gospodarskega sveta i.n rta bo ta v doglednem času sklican na zasedanje. Po zakonu, ki ga je sprejelo Narodno predstavništvo že meseca marca, bi se bilo imenovanje moralo izvršiti že koncem meseca junija.
V čem leži pomen in kakšna je zgodovina te institucije? 2e od ujedlnjenja naprej so vsi gospodarski krogi neprestano zahtevali ustanovitev gospodarskega sveta, ker so že takrat — četudi ne z enako silo kakor danes! _ gospodarska problemi butali
ob vrata mlade države in so valovi socialnih problemov burkali naše narodno življenje. Svetovna vojna je vse te probleme postavila močno v ospredje in tako so sčasoma ne samo gospodarski krogi, ampak hočeš nočeš tudii skoro vse politične stranko postavljale zahtevo po ustanovitvi gospodarskega sveta med glavne točke stojih programov. In v raznih načrtih temeljnega zakona za ureditev države, ustave, je bila predvidena v raznih oblikah tudii institucija gospodarskega sveta, bodisi kot dei Narodnega predstavništva bodisi v drugi obiiki. Tako v ustavnem načrtu Stojana Protič a (del senata bi naj volile gospodarske korporacije), v načrtu hrvatskega Narodnega kluba (od 100 članov gornjega doma bi jih naj 47 bilo izvoljenih od rajnih gospodarskih korporaerj, v dr. Smodi a* kovem, v načrtu bivše HRSS Ln bivše zem-l-joradničke stranke, v načrtu Jugoslovanskega kluba itd., Vidovdanska ustava le tem vsestranskim zahtevam po uvaževa.n.lu ekonomskih in socialnih problemov res tudi ustregel v toliko, da je vsebovala v tretjem svojem delu socialne in ekonomske odredbe, ki so poleg'1 starih pojmov o državljanskih in političnih pravicah ustvarjale nov po'em socialnih pravic in so tivo-rile prvo etapo kompromisa med liberalno — individualističnimi in socialnimi vidiki. člen 44 vidovdanske ustave je ceio določal, da se >za izgradnjo socialne in gospodarske zakonodaje ustanovi gospodarski svet«. Od takrat naprej se je tudii akcija gostpodarskiih korporacij in polilti&iiih strank za realizacijo te ustavne določbe še pojačaia Seveda nj imela ta akcija zaželje-nesa uspeha, zakaj organizacija naših gospodarskih krogov ni bila na višku, kakor ria žalost tudii še danes ni. Tudi razni drugi predlog:! iz teh krogov, n. pr. da se naj v Beogradu vrši stalno vsakoletni gospodarski kongres, ali stalna vsakoletna gospodarska konferenca, ali stalno sodelovanie gospodarskih zbornic itd., niiso našli sprva potrebne resonance, šele tekom zadnjih let, ko se je vedno bolj izpopolnjevala organizacija posameznih gospodarskih skupin. je zahtevala po ustanovitvi gospodarskega sveta dobivala vedno realnejše oblike. Ali težka atmosfera v bivši Narodni skupščini, kjer je končno prišlo do znane tragične eksplozije junija 1928. je povzro-č 'a. da je sicer vsaka piredšestoianuarska v'a !a obljubila zakon o gospodarskem svetu v smis'u določbe vHovdanske ustave, da pa nobena svoje obljube ni izpolnila, člen 44 vidov danske ustave je ostal neizvr-šen, kljub temu, da je Ml a izdelana cela vrsta načrtov zakona o ?osnodarskem svetu Zadnji tak načrt pred objavo sedanje ustave ie izdelal dr. Franseš. Seveda si je vsak Izmed onih, ki so take načrte izd^ lali, gospodarski svet predeče val v drugi obliki- ali kot zakonodajno teelo, ali kot del Narodnega predstavništva, ali kot >posvetovalni organ? Narodne skupščine in upravne oblasti in podobno. Tudi ra^ne sro-srvodarske korporacije so se v svojih nrert-log;h razlikovale v pojmovanju delokrosa in nalog te institucije. Ene so hotele >pri-v red ni parlamenta, druge vrhovni organ gospodarskih organizacij itd.
Priti je moral novi parlamentarni režiim. priti je moralo v volitvah 8. novembra 1931 in 3. jan 1932. izvoljeno Narodno predstavništvo, da je bil končno spreiet zakon o ustanovitvi gospodarskega siveta, kojega član! sp imenujejo Zakaj to? Zato da se ta institucija Izloči iz borb dnevnega političnega življenja fn strankarskih razprtij in da pridejo vanjo po treznem presodku vladarja možie. kii so s svojim delom v javnem zlastii gospodarskem življenju tudi že pokazali svoje sposobnosti Ni dvoma, da bo gospodarski svet. kojega Imenovanje pri-.akujemo, imel močan vpliv na ekonomsko
politiko vlade iin na zakonodajno delo Narodnega predstavništva. »In v časih najtežje ekonomske krize, ki jih danes preživljamo, je to nujno potrebno.
Vekoslav Spindler.
Zveza med Italijo in Nemčijo?
London, 18. avgusta. »Manchester Guardian« objavlja članek svojega stalnega dopisnika iz Ženeve o ozadju nedavnih iz-prernemb v italijanski diplomaciji in spravlja te izpremembe v zvezo z novi.ti stališčem Italije in Nemčije v zunanji politiki. Merodajni činitelji v Ženevi, pa tudi v LoBdonu in Parizu, zelo resno presojajo položaj, ki je nastal zaradi nenadne izpremembe v nemški in italijanski politiki. Splošno smatrajo, da ni le goli slučaj, da so se v teku enega tedna vrstili članki italijanskega letalskega ministra Balba in Mu-solinija v »Popo!o d'Ifalija« ter znani go vor nemškega obrambnega ministra gene rala Scbleicherja v nemškem radiu. Okoliščine, v katerih so bili objavljeni ti član ki in pred vsem omenjeni govor, dajo na-slutiti, da gre pri celi stvari za skupnp akcijo nemške in italijanske vlade, ki ni naperjena samo proti razorožitveni konfe renči, marveč tudi direktno proti Društvu narodov. Treba se je samo spomniti, da so narodni socialisti 0d vsega početka sv > jega pokreta pa do sedaj neprestano za htevali, da mora Nemčija izstopiti iz Dru štva narodov, Mussolini pa je v svojem, članku napovedal, da bi se takemu koraku Nemčije v gotovih okoliščinah priključka tudi Italija.
»Manchester Guardian« opozaria na to, da je »Popolo d'Italia« še po tem, ko je bil že v celoti objavil Mussolinijev članek, ki ga je Duce napisal za italijansko enciklopedijo. ponovno objavil na prvi strani listo izvleček iiz tega članka pod naslovom »Fašizem in bodočnost človeštva«. V fem H vlečiku naglaša Mussolini, da ne veruje v večni mir med narodi in da bi bil tak m'r za narode le škodljiv. Samo vojna, poudar ja Mussolini, potencira do najvišje stopnje vse človeške energije in daje značaj m plemenitost narodu, ki je dovolj junaški, da se ne plaši vojne. Poleg tega naglaša Mussolini baš v tem članku, da so vse mednarodne ustanove fašizmu tuje, četudi mu v gotovih primerih lahko prinašajo korist Težko si je zamisliti hujšo obsodbo Grandijeve politike v zadnjih dveb letfh. V Ženevi splošno smatrajo, da se po tem članku MusSolinija Italija ne more uvrstiti v vrsto iskrenih članov Društva narodov, razne okoliščine vzbujajo tudi sum v poštene namene Nemčije.
Nihče pa ne pričakuje, da bi Nemčija in Italija takoj izvršili 6voje grožnie in ž? jutri zapustili razoTožitveno konferenco Bati pa se je, da bosta Italija in Nemčija odšli s konference po sestanku pr.jrlsedni-štva, ako Anglija in Francija ne bosta pr' šli s popolnoma novimi predlogi gle Je znižanja oborožitve. Pristaši razorožitve v Angliji in Franciji imajo torej samo še par tednov časa. da pritisnejo na svo'e vlade in sestavijo primerne predloge. Č* pa b! Francija in Anglija sprejeli Hoovn*r predlog kot osnovo nadaljnjih razprav glede kvalitativne razorožitve, si je težko am-sliti. da bi ga mogli Nemčija in Italija odkloniti. Verjetno pa je. da bi ena ' akor druga odklonila stvarno mednarodno kontrolo oboroževanja. kaT je bistven« pogoj za resnično razorožitev, če pa b' se pri tej priliki pokazala neiskrenost rti1' anske in nemške razorožitvene politike, potem bo svet vedel, kako stališče mora favzetf proti nj;ma.
Potrebne ugotovitve
(Na adreso g. poslanca Alojzija Pavliča) »Slovenec« z dne 11. t. m. je priobčil izčrpno poročilo o seji Narodne skupščine dne 10. t. m. Po njegovem poročilu je posl. Pa vlič zaključil svojo repliko na izvajanja posl. dr. Rapeta takole: Izjavljam slovesno in kličem v imenu vseh slovenskih duhovnikov: Živel kralj! Živela Jugoslavija! Drugo pa so vaša podtikanja. Glavne priče teh žalostnih dogodkov so ... To so slabe priče, ker so... Istini na ljubo izjavljam to-le: Posl. Pavlič stavka »Izjavljam slovesno in kličem v imenu vseh slovenskih duhovnikov: Živel kralj! Živela Jugoslavija!« ni izustil pri govorniškem pultu, temveč se je na to domislil še le po že končanem svojem govoru, ko se je že vrnil na svoj sedež.
Zaključnih stavkov »Drugo pa so vaša podtikanja. ..«, ki jih navaja »Slovenec«, pa posl. Pavlič Sploh ni izgovoril v zbornici, marveč jih je po končani seji enostavno vpisa/ v stenografski zapisnik, v katerem je takisto izbrisal medklic posl. Ureka: »Povej raje, kako si prenočeval v hotelu »Pošti« in pod kakim imenom si se vpisal!«
O tej manipulaciji poslanca Pavliča sem bil obveščen. Ko sem ugotovil, da je posl. Pavlič dejanski vtihotapil v stenografski zapisnik stvari, ki si jih v zbornici ni upal iznesti, sem mu popoldne v zborničnem hodniku pred očil me dopustnost in nedo-stojnost njegovega postopanja. Izvijal se je na vse načine, ni pa mogel navesti niti enega poslanca, ki bi bil slišal, da je izgovoril v zbornici one stavke, ki jih je naknadno vpisal v stenopram. Nato sem ga v navzočnosti številnih poslancev iz drugih banovin apostrofiral z besedami: »Tovariš, ako bi bil ti v zbornici izustil one nesramnosti, ki si jih vtihotapil v stenografski zapisnik, bi te mi nesli iz dvorane in jaz bi bil prvi, ki bi ti dal zaušnico/« — Pavlič: -»Kaj zaušnica! Mi čisto nič ne dene!« — Naravno, da sem po teh besedah Pavliču okrepil hrbet, ker s človekom s takšnimi nazori ni mogoča nobena disku sija.
Na opetovani moj medklic: »V budžet-ni debati je g. Pavlič napadal Vatikan in nuncija in bil zato suspendiran, z današnjim svojim nastopom se hoče sedaj samo rehabilitirati!«, je poslanec molčal, dasi ga je prav dobro čul.
To se mi je zdelo potrebno ugotoviti, da bo naša javnost spoznala g. Pavliča in njegove metode ter jih znala pravilno ocenjevati.
V Ljubljani, 14. avgusta 1932.
Rasto Pustoslemšek, narodni poslanec.
| »Josip Pogačnik
Zopet revolucija v Ameriki
Buenos Aires, 18. avgusta. AA. Po poročilih iz dobro poučenih virov je v brazilski državi Rio grande del Sul izbruhnila revolucija.
na pravniški kongres
Ljubljana, lj avgusta. Peti kongTes pravnikov kraljevine Jugoslavije se bo vršil letos v začetku meseca oktobra v Dubrovniku. Točen datum kon-gress še ni fiksiran, pa se bo objavil v nekaj dneh. Na kongresu se bodo obravnavala tale vprašanja: 1. Vprašanje ustnega testamenta, referenti univ. prof. dr. Arandje-lovič (Beograd), advokat dr. I. Pavlas (Novi Sad), apelac. sodnik dr. R. Sajovic (Ljublja-kasac. sodnik S. Šapčanin (Beograd), advokat Ln kasač, sodnik v pok. I. Vuko-vič (Zagreb); 2. Vloga preiskovalnega sodnika v sodnem kazenskem postopku, referenti: dTžavni tožilec dr. I. Jančič (Maribor), advokat dr. T. Jančikovič (Zagreb) in apelac. sodnik B. Prokič (Beograd); 3 Hipoteka na morskih ladjah, referenti: advokat in privat. docent dr. J. Mogan (Zag eb), advokat iin privatni docent dr. B. Furl<~n (Ljubljana), univ. asist. I. Pržič (Beograd) Ln advokat dr. V. Škarica (Split); 4. Trošarina kot vir dohodkov v proračunih države, banovin in občin, referenti: državni podtajnik v pok dr. D. Letica (Beograd), višji finančni svetnbk dr. I. Ditz (Ljubljana) in zbornični tajnik dr. V. Lunaček (Zagreb). — Referati bodo izdani v najkrajšem u v posebni knjigi. — Po dosedanjih načrtih se bo po končanem kongresu vršil tudi skupni izlet v Kotor.
Odbor društva Pravnik vabi vse Člane, da se kongresa v čim večjem številu udeleže in sprejema tozadevne prijave tajništvo do incl. 15. septembra t. I., pri čemer se opozarja, da se bedo upoštevali samo oni člani, ki s članarino niso v zaostanku. Obenem s prijavo je plačati tudi kongresno članarino, ki znaša 100.— Din, za rodbinske člame 80.— Din, za državne in samoupravne uradnike 60.— Dim odnosno za rodbinske člane 50.— Din. Članarina naj se plača s poštnimi položnicami, ki se dobe pri odbornikih v Ljubljaini Ln v Celju pri g dr. adv. dr. Juro Hrašovcu, v Mariboru pri g. drž. tož. dr. Janoiču in v Novem mestu pri g. sodnem svetniku dr. Kudru. V prijavi naj se zlasti tudi naznači, ali potuje udeleženec sam, ali z rodbinskimi člani in kakšno nastanitev želi. Kongresna uprava je že podvzela potrebne korake, da se dovolijo običajni popusti na železnicah in morskih ladjah. Za udeležence iz Slovenije bo verjetno najprikladnejša pot z vlakom do Splita in naprej s parobrodom do Dubrovnika.
Pri tej priliki se vabijo tudi vsi člani, ki se zanimajo za posamezna temata. ki bodo na dnevnem Tedu kongresa, da se temeljto pripravijo za debato, ki bo sledila referatom, tako da bo kongres tudi v tem oziru dosegel znanstveno višino.
Odbor društva »Pravnik«.
Ljubljana, 18. avgusta
Davi je v prijaznem gorenjskem Pod-nartu umri g. Josip Pogačnik. Smrt je z njim iztrgala iz naše srede enega najbolj simpatičnih javnih delavcev slovenske predvojne generacije, že par tednov je bil bolan, vendar je vse presenetila vest, da je davi ob pol 6. podlegel bolezni in se preselil v večnost. Dosegel je starost G6 let, vse do svoje bolezni pa je bil še telesno in duševno izredno čil in prožen, pri vseh svojih številnih prijateljih in znancih priljubljen, od vseh cenjen in spoštovan.
Pokojni Josip Pogačnik je bil rojen v Podnartu nad Kranjem v stari, ponosni gorenjski domačiji. Doštudiral je gimnazijo, deloma v Ljubljani, deloma v Pazinu, nato pa se posvetil pravu in vpisal na pravno fakulteto graške univerze. Preden pa je dovršil pravne študije, mu je smrt ugrabila očeta in moral je zapustiti univerzo, da je prevzel rodbinsko posestvo. Umevno je, da je mladi in visoko izobraženi posestnik v takratnih razmerah kmalu dobil velik vpliv na vso svojo okolico. To ga je potegnilo tudi v politiko, na katero se je poslej tesno navezal. Trajno je zastopal svoj okraj v kranjskem deželnem in avstrijskem državnem zboru. Pripadal ^s takratni Slovenski ljudski stranki, zaradi svoje osebne ljubeznivosti in konciliantno-sti, pa tudi zaradi svoje umerjenosti m stvarnosti, je užival velike simpatije in spoštovanje tudi pri ljudeh, ki so bili politično v drugih taborih.
Konstelacija v dunajskem parlamentu je pokojnega Pogačnika, ki je bil izredno simpatičen tudi v svojem nastopu in pri tem še dober parlamentarni taktik, dvignila na odlična in važna mesta. Bil je član raznih parlamentarnih odborov, ki so si ga često izvolili za referenta ali predsednika in bil končno izvoljen za podpredsedni-ka avstrijskeg-a državnega zbora, Kar je bila menda pač najvišja čast, dosegljiva v predvojni Avstriji za Slovenca. Njegovo javno delo mu je prineslo več visokih odlikovanj, med drugimi tudi podelitev viteškega naslova.
Velik ugled, ki ga je pokojnik užival v naši javnosti, njegova konciliantnost in splošna priljubljenost, njegove vsestranske in odlične sposobnosti — vse to ie bilo merodajno, da je ob zlomu habsburško monarhije takratni Narodni svet izvolil Josipa Pogačnika za predsednika Narodne vlade v Ljubljani. Zagrebško Narodno ve-če, ki je bilo takrat vrhovna državna cb-last za hrvatske in slovenske pokrajine, je izvolitev takoj potrdilo. Predsednik Fo-gačnik je dne 31. oktobra 1918 velikanski mnežici, ki se je bila zbrala pred takratnim deželnim dvorcem, sedanjo univerzo, in čakala na proglasitev prve svobodne, naredne vlade snoročil zgodovinsko vest, naštel člane vlade in pristavil: ^Državljan:! Težko nalogo nam je naložil Narodni svet, toda z veseljem in ponosom spre-
Angleški prestolonaslednik
na
Malta, 18. avgusta. AA. Davi sta angleški prestolonaslednik in njegov brat Gregor po končanih pomorskih vežbah angleškega sredozemskega ladjevja prispela na Malto. Prebivalstvo je angleška princa sprejelo z viharnimi manifestacijami Princa bosta gosta angleškega guvernerja na Malti sira Davida Campbella in bosta stanovala v palači San Antonio. Ta obisk je nov dokaz za veliko zanimanje, ki ga izkazuje angleška kraljevska rodbina za napredek in blagostanje Malte. Ze kralj Edvard je opetova-no obiskal Malto, prav tako je sedan<i kralj kot oficir sredozemskega brodovja deli časa stanoval na Malti, angleški prestolonaslednik pa je otok obiskal 1. 1921., ko je v imenu svojega očeta otvorii prvi maltiški parlament.
Opozorilo izvoznikom sadja
Beograd, 18. avgusta. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da po informacijah, kj jih je dobil na Dunaju, ni točna vest. ki so jo prinesli nekateri listi, da za uvoz sadija v Avstrijo ni treba zaprositi za posebno dovoljenje v zimslu avstrijske naredbe z dne 16. julija t. 1. Olajšava za uvoz sadja, kakor tudi zelenjave. obstoji v tem. da se prošnja, ki se sicer redno vlaga preko kmetijske zbornice, v tem primeru direktno predlaga višji carinarnici na Dunaju brez posredovanja finančnega ministrstva. Ta olajšava je odre-iena zato, da bi se prošnje reševale čim hitreje, ker bi se sicer lahko blago pokvarilo, če bi predolgo ležalo.
Kriza tržaške paroplovbe
Po velikih koncentracijah italijanskih paroplovnih družb, ki so se izvedle letos pod pritiskom fašističnega režima in po katerih se je moral Trst odpovedati svoji nekdanji vlogi velike luke z direktnimi zvezami preko vseh oceanov, se je v tisku pojavila kampanja za združitev nekaterih manjših parcplovnih družb, ki se bavijo s tako zvano prosto paroplovbo in torej ne vzdržujejo rednih paroplovnih zvez. Ta kampanja mestoma upravičena, ker kažejo bilance nekaterih podjetij silne primanjkljaje.
Za eventualno koncentracijo prihajajo v poštev, kakor zatrjuje tržaški »Popolo«, družbe G. L. Premuda s sedežem v Trstu, S. N. Liburnica, S. N. Lussino in S. N. M. U. Martinolich s sedežem v Malem Lo-šinju. O teh podjetjih navaja list naslednje podatke: "Družba Premuda razpolaga z delniškim kapitalom 2 milijonov lir in dvema ladjama. Podjetje vzdržuje velik upravni parat, ki mu načeluje 12 upravnih svetnikov, direktorjev s predsednikom na čelu. V pretekli ooslovni dobi je znašal ves njen dobiček 9972 lir. Podjetje Liburnica ima delniškega kapitala 2 milijona in pol Ur, prav tako 2 ladji in 12 višjih upravni-kov-lastnikov. Njegova poslednja poslovna bilanca pa izkazuje nad 475.000 lir primanjkljaja. Podjetje Martinolich ima celo 15 upravnih svetnikov, prav tako 2 ladji, primanjkljaja pa nad 1,790.000 lir. Končno razpolaga tudi družba Lussino z 2 ladjama, 14 upravnimi svetniki ter zaznamuje 680.000 lir primanjkljaja.
Tržaški fašistični list pripisuje vso krivdo za tako velik primanjkljaj (skupno skoraj poldrugi milijon lir) izključno le velikemu številu predsednikov in upravnih svetnikov, ki jih je skupno 57. List pa ima prav le do neke mere. V starih »dobrih« časih so imele te družbe prav toliko upravnikov, pa so le napredovale. Njihova podjetja, ki se bavijo večinoma s plovbo po Jadranu, nekoč niso imela ob vzhodni obali Jadranskega morja nikakih konkurentov. Ko pa se je s prevratom položaj spremenil in se je začela razvijati jugosloven-ska trgovska mornarica, je bila vsem tržaškim jadranskim paroplovnim podjetjem zadaja ura. Tako ie »odrešitev« Julijske krajine zadela tudi tržaška '1n loSinjska paroplovna podjetja, da so postala njene žrtve. Tržaškemu listu pa se taka ugotovitev gotovo ne zdi nič kaj pomembna in utemeljena.
jemamo to breme in vse naše delo bo valjalo čim večjemu procvitu naše ljubljene domovine. Velike so naše naloge, a uverje-ni smo, da boste vi vsi z nami krepke sodelovati, in to predvsem, da se ohrani popoln red in mir med nami, kakor je bil v mirnih časih. Pokažimo, da smo vredni velikega zgodovinskega časa in da bomo pravi sinovi in hčere Jugoslavije!« Ni samo govoril tako. tudi sam se je iskreno ravnal po svojih besedah in se z vsemi močmi in z vso 'jubeznijo posvetil delu za svobodno narodno državo.
Na čelu Narodne vlade za Slovenijo je ostal g. Josip Pogačnik vse do njene likvidacije, ko je Pila nadomeščena z Deželno vlado za Slovenijo. Odšel je nato za kratko dobo na Dunaj kot prvi poslanik Jugoslavije pri vladi nove avstrijske republike. Velika njegova zasluga je. da se je kliub bojem za Koroško pospešila komplicirana likvidacija nekdanjih skupnih poslov in zadev in repatriacije naših vojakov, ki so se z raznih front vračali preko Dunaja v osvobojeno domovino.
Po povratku z Dunaja se je pokojnik vmaknil iz političnega življenja, posvetil pa se vsega gospodarstvu, ki je zlasti v prvih povojnih letih potrebovalo najboljših moči, saj je bilo treba tv.di gospodarske prilike pri nas prilagoditi novim razmeram. Kakor poprej v političnem, si je sedaj tudi v gospodarskem življenju kmaiu pridobil velik vpliv in so mu bila poverjena odlična in važna mesta v naših najvažnejših trgovskih in industrijskih podjetjih. Poleg drugega je bil član naravnega sveta Trboveljske premogckopne družbe. predsednik pivovarne Union v Ljubljani. Jugočeške tekstilne industrijske družbe v Kranju, podpredsednik Prometnega zavoda za premog itd. Pil je dalje časa tudi član Zbornice za TOI. Povsod ie užival velik ugled in nedeljene simpatije in za vsa podjetja, pri katerih je sodeloval. pomeni njegova smrt veliko izgubo. Za svoje javno delovanje je dobi! pokojnik tudi v Jugoslaviji več visokih odlikovanj.
Omenili smo že osebno ljubeznivost in konciliantnost preminulega g, Josipa Pogačnika. Bil je res blagega in plemenitega srca in si je zato navezal vsakega, ki je prišel z njim v dotiko. Kakor po svoji zunanjosti, ie bil tako tudi po svojem značaju prototip simpatičnega in ljubeznivega Gorenjca, ki menda ni imel nobenega sovražnik a.
Poko jnik je bO poročen z gospo Gabrih. 2o, rojeno Jegličevo. sestro nekdanjega višjega državnega tožilca Njegovi trije sinovi zavzemajo odlična mesta v naši javnosti; Joško je glavni tajnik' TPD, Bogdan bančni ravnatelj v Mariboru, podpolkovnik Branko pa adjutant Nj. Vel. kraljice Marije.
Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Blagemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin!
Otvoritev baltiške .letalska
proge
Varšava. 13. avgusta. AA. Pat poroča: Ob navzočnosti predsednika republike se je na varšavskem aerodromu svečano o t vor i! a zr&koplovna proga Varšava-Vilno-Riga-Talin.^ Pri svečani otvoritvi je pr.v metni minister imel govor, v katerem je naglasil, da je nova proga naravno podaljšanje proge Solun-Sofija-Rukare?ta-V.ir^ -va in da je s svojimi 2700 km najdaljša proga v Evropi ter da veže med seboj šest prijateljskih držav. Nova proga bo po ministrovih besedah brez dvoma še podkrepila zveze med njimi, zlasti med Poljsko, Letonijo in Estonijo.
Smrtna kosa
Ob zaključku lista nam poročajo, da jo popoldne ob 5. umrl v javni bolnici gospod Peter Pajk, slušatelj ljubljanske univerze in eden najboljših mladih slovenskih književnikov.
Njegov pogreb bo v soboto.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Še vedno toplo, spremenljivo, oblačno.' _
Situacija včerajšnjega dne: Pritisk ie v zadnjih 24 urah v splošnem naraseL Temperature so padle za 1 do 4 stopinje v gornjem in srednjem Primorju, v Gorskem kotaru in vzhodnih kraiih države, drugod so narasle za 1 do 3 stopinje.
Dunajska vremenska napoved ia petek: Pretežno jasno in vroče; malo možnosti za nevihte.
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mama, sestra, tašča in stara mama, gospa
zasebni ca
v četrtek, dne 18. avgusta ob 16. uri po dolgotrajni muke pclni bolezni, v 56. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
K večnemu počitku jo spremimo dne 20. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Moste — Zelena jama, Valentin Vodnikova ulica 25, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 25. avgusta ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Moste pri Ljubljani, 18. avgusta 1932.
Žalujoči rodbini ROZINA — KOZINA in ostalo sorodstvo
Pogretmi zaww! Iv. Gaišpk
Maši
i n ljudje
Člani kraljevskega doma na sokolski prireditvi
Bohinjska Bistrica, 18. avgusta.
Sokol v Bohinjski Bistrici je priredil v nedeljo 14. t. m. javni telovadni nastop s sodelovanjem okrožnih bratskih društev, vojaškega oddelka I. planinskega pehotnega polka in sokolske godbe z Jesenic. Med izkušnjo telovadnih oddelkov so zastopniki društva odšli na pokopališče ter položili venec na grob nepozabnega rojaka br. Ma-lcja. Izpred doma se je nato razvil po vasi lep sprevod ob sviranju godbe. Ob 15.30 se je vršil prav lepo uspeli nastop vseh telovadnih oddelkov in vojaštva s puškami.
V posebno čast pa si šteje društvo, da so njegovo prireditev počastili s posetom visoki gosti, člani našega kraljevskega doma, in siccr Nj. Ms. kneginja Olga s svojima visokorodnima sestrama in Nj. A is. princa, ki sta jih ob prihodu in odhodu pozdravila društveni starešina br. Žmitek in prosvetar t>r. Požar. Nj. Yis. knez Pavle se zaradi odsotnosti prireditve ni udeležil, zato pa je društvu poklonil lep dar, za kar se mu Sokol najiskreneje zahvaljuje.
Poleg visokih gostov so prireditev pose-tili polkovnik g. Radovič, ki vselej rade volje podpira društvo, in številni gg. oficirji s soprogami. Dalje je bilo mnogo pod-oficirjev, vojakov in ostalega občinstva. Od okoliških društev je bil najčastneje zastopan Sokol Blejska Dobrava. Javni nastop našega Sokola je dosegel prav lep moralni uspeh.
Josip Pogačnik
jo včeraj zjutraj umrl v Podnartu na Gorenjskem in bo pokopan jutri ob 17. — O njegovem življenju in delu priobčujemo članek na drugem mestu.
Milijonska škoda
rtu j, 18. avgusta.
Po silovitem torkovem orkanu, ki je s t' čo nad Ptujem in okolico povzročil pre-reišnjo škodo, posebno na nasadih, prihajajo z dežele žalostna poročila o velikem opustošenju.
Kolikor se je dosedaj ugotovilo, je vihar razsajal v Mestnem vrhu, Janežovcih, Dr-s- Iji, Vintarovcih, Borovcih, Prvencih, Gradiščih pri Sv. Barbari, pri Sv. Marku, v Žabovcih, Bukovcih, Snuhlji in Brstja h. Uničeni so sadonosniki. ki so bili največja nada našega kmeta s kupčijami s sadjem. Na polju ie ugonobljeno vse, kar je raslo nad zemljo, ker jc vihar vse zravnal z zem-ijo. Posebno so tudi trpeli vinogradi v Mestnem vrhu. Nekateri vinogradniki bodo imeli komaj polovico pričakovanega pridelka.
Zelo je trpela vas Bukovci, kjer je vihar podrl 6 lesenih hiš. v Mestnem vrhu je od-resel vihar raz več hiš strehe. Škoda je ogromna in presega v gori omenjenih krajin milijon dinarjev samo na sadju.
Star angleški novinar
o na,
Ljubljana. 17. avgusta.
Mr. E. Woodhead. novinar in lastnik angleškega časopisa, najstarejši član družbe >I.e Plav«, ki šteje 50 oseb in se trenutno nahaja v naših krajih, nam pošilja naslednje vrstice o svojih vtisih s pohoda od Luč preko Velike planine v Kamnik. Mr. Voodhead šteje 76 pomladi, a je vendar še izredno čil in zdrav.
»V četrtek 11. t. m. zjutraj smo z avtobusom zapustili Logarsko dolino. V Lučah smo sijajno zajtrkevali. Po zajtrku smo odkorakali (13 po številu) proti Sv. Antonu ter čez Kranjskega Raka dospeli na Veliko planino, kjer smo nameravali proučit* plunšarsko življenje. Pod strokovnim vodstvom ge. F. S. Oopelandove, ki je v svoji veliki ljubezni do slovenskih gora vsak čas pripravljena njihove izvanredne lepote, pokazati svojim rojakom, smo v razmeroma ciob-em času opoldne prispeli na Veliko planino. V koči SPD sta oskrbnik Andrej-ko in njegov pomočnik tako sijajno po skrbela za telesne potrebe naše družbe, da srno se takoj udomačili.
Ostali smo skoraj dva dni na planini, kjer smo občudovali in proučevali intere-santno starinsko pastirsko naselbino. Tudi naši fotoamaterji so prišli na svoj račun saj so napravili nebroj posnetkov. Nekateri člani družbe so v sočnih akvarelih ove-kovečili lepote samotne planšarske idile. Obiskovali smo planšarske koče. Posebno nas je zanimala sirarna, stara planšarska koča, kjer se s pomočjo najmodernejših naprav izdeluje prvovrstno čajno maslo in sir. (Stari g. \Voodhead in nekateri člani družbe so z največjo slastjo povžili neverjetne količine medenega mleka. Opomba prevajalke.)
Občudovali smo prekrasni razgled in ljubko panoramo pastirske naselbine na prostrani gorski planoti. Četudi smo se le težko ločili od čistega zraka in nebeškega miru tihe planine, smo se v soboto dopoldne poslovili od prijazne in gostoljubne koče SPD in ubrali pot, ki pelje čez Sv. Primoža na Kamnik. Na tej poti smo zopet
našli nebroj planinskih lepot. Posebno sta nas zanimali cerkvi Sv. Petra in Sv. Primoža. V zadnji, znameniti, stari gotski cerkvi so na nas zlasti učinkovale stare freske, s svojo svežo originalnostjo in posebnostjo.
Ponosni smo na svojo rojakinjo, ki nam je s požrtvovalnim vodstvom omogočila na tem izletu uživati nepričakovane lepote ...«
Opomba prevajalke: Vsi člani angleške družbe >Le Plav« so izvrstni turisti. Sila pohvalno so se izrazili o gostoljubnosti in dobri prehrani v vseh kočah SPD in o naših prijaznih gorskih prebivalcih. Menda ne bodo z lepa pozabili tečnega in okusnega ajdovega kruha, ki so ga dobili pri Sv. Primožu.	t- S. C.
Topliška občina
zalit
eva goz
Dol. Toplice, 18. avgusta.
V nedeljo je imel tukajšnji občinski odbor sejo. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila zadeva razlastitve veleposestniških gozdov g. Auersperga. Občina je zadevno že sklepala na več sejah, se posvetovala zaradi enotnosti s sosednjimi interc-siranimi občinami ter se izjavila kot interesent po besedilu zakona. Medtem pa je gozdni urad v Soteski ponudil občini brezplačno in brez vsakih bremen 80 ha gozda in 26 ha obdelanega zemljišča, to je: njiv, travnikov in pašnikov. Občinski odbor je razmotrival o ponudbi veleposestnika Auersperga ter se je o tem predmetu razvila temeljita debata, katere končni sklep je bij, da stopi občina v dogovor z veleposestniško upravo in se 7 njo pogodi, če odstopi občini brezplačno in brez vsakih bremen gozd Rožek v najmanjši izmeri 80 ha ter vse zemljišče pod in nad cesto pri vasi Pcdturn. Poleg tega naj da sokolskemu društvu v Toplicah ves potrebni lesni materi-jal za zgradbo Sokolskega doma. V to svr-ho se je izvolil štiričlanski odsek, ki se bo pogajal z gezdnini uradom v Soteski.
Novi trošarinski zakon je spravil občino v finančne težkeče. Glavni vir dohodkov pri nas je bila pač trošarina, ki je krila dve tretjini občinskih naklad. Vinogradniki prodajajo vino v manjših množinah, gostilničarji pa točijo mnogo1 manj in tako ne dobi občina ničesar. Da ne bo zašla v še mučnejši položaj, je občinski odbor sklenil, najeti posojilo v višini 30.0G0 Din, da bo mogel kriti najnujnejše občinske obveznosti. Prihodnji proračun pa bo moral sestaviti tako, da ne bo zaradi troJarinskih taks prišel v neprijetnosti. Ugotovilo se je, da je novi trošarinski zakon sicer pomagal vinogradnikom, da svoje vinske pridelke lažje predajo, povečal pa je pijanstvo in občine oškodoval za velik vir občinskih dohodkov. Kritje občinskih izdatkov bo v bodoče mogoče le z občutnim povečanjem občinskih naklad na direktne davke.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Podrobnosti o smrtni nesreči v
Tržič, 18. avgusta.
Odkar je na Zelenici smučarska koča, jo obiskujejo poleti in pozimi stalni gostje z na^e in avstrijske strani. Rekordno število izletnikov je bilo baš v nedeljo in na praznik, ko se je v planinah dogodila smrtna nesreča, o kateri smo včeraj poročali. Planinske nesreče so sicer prav kmalu znane širšemu krogu turistov, zgodi pa se večkrat, da razne priče takih nesreč obdržijo v spominu razne podrobnosti, imena pa sporočijo napačno. Tudi pri tej nesreči so baš turisti, ki so prvi o njej poročali, navedli napačno ime smrtne žrtve. Žrtev ni Kramer ali Kramner, temveč Peter Krajnar iz Bo-rovelj.
Peter Krajnar ie, kadar je le utegnil, obiskoval naše planine in je bil tu splošno znan kot vnet turist in zaveden slovenski fant. Star je bil komaj 28 let in je prav rad prepeval koroške narodne pesmi. Na zadnji usodni poti ga je spremljal poleg drugih rojakov prijatelj Konrad Eiselsberger. Niegovi tovariši so se v nedeljo zgodaj popoldne odpravljali proti domu črez sedto na Ridovci. Peter je zaostal že pri studencu nad smučarsko kočo. mereč, da bo na vrhu sedla spet dohitel dru/.bo. Od studenca ie po počitku krenil bolj na desno proti Ljubelju. Družba, ki je šla proti vrhu sedla, mu je še klicala, naj se drži leve smeri, kmalu pa ga je izgubila iz vida ter nadaljevala svojo pot v prepričanju, da jo bo Peter dohitel, ko so mu vsa pota tako dobro znana in ko se je poprej dogovoril zaradi sestanka.
Ker ga ni bilo na sestanek in tudi ne domov, so ga njegov oče Janez, prijatelj Eiselsberger in par avstrijskih orožnikov prišli v torek iskat na Zelenico. Eiselsberger je pokazal smer, kjer je hodil Peter, preden so ga zgubili iz vida, in ko so šli v tej
smeri, so pod Zeleniško špico, kjer je zelo strmo pobočje deloma obraščeno s travo, našli najprej Petrov suknjič, potem pa njega samega, sedečega v mali kotanji, že mrtvega. Nesrečnežu je spodrsnilo in je drsel do kotanje, kjer so ga našli. Hudo se je pobil po glavi in po telesu, ni pa takoj umrl. Sezul si je še čevelj na levi nogi, naravnal se je tako, da je udobno sedel, poleg sebe pa je položil nahrbtnik. To priča, da je vse zavestno uredil, da bi počaka! na rešitev. Živel je gotovo še v ponedeljek in je smrt nastopila bolj zaradi izčrpanosti kakor zaradi poškodb. Usodno naključje je pač hotelo, da ni ta dan od tolikih turistov nihče šel na Zeleniško triangelsko špico; odkoder je prekrasen razgled. Kdor bi šel tja, bi gotovo našel tudi nesrečnega Petra, ki je naposled neopazen izdihnil sredi ljubljenih planin.
S pokojnim Petrom Krajnarjem so izgubili koroški Slovenci zavednega narodnjaka in dobrega delavnega človeka. Zelenica in njeni gostje vrlega Petra ne bodo nikdar pozabili in bi pokojnik zaslužil, da bi prijatelji planinci na primeren način označili kraj, kjer je izdihnil svojo blago dušo.
				
	itU		^»^tos-.-uvv.isi	•' t' - ,..'•'. ;•/. . - - .V-i.-V . '.V,,
Samo še danes ob 4., 148 in 914
Hans Albers Ana Sten

lomoe na Monte Carlo
Pride: Kathe Nagy, Willy Fritsch
Izven programa: Najnovejši »Pa-ramountov zvočni tednik«
Globoko znižane letne cene!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Juretova družba je zašla po svoji turneji ki jo je napravila iz Bele Krajine, tudi v novomeško okolico, kjer je popivala in ve-seljačila po različnih gostilnah.
Naposled pa se je dolgega Jureta pola-stil vendarle nemir. Cez noč je zapustil svoje znance in prijatelje in jo le s svojimi najzvestejšimi ubral proti šentjernejski dolini nekam tja v maharovški gozd. V njegovi družbi so, kolikor se je moglo dognati, njegova priležnica Kristina in dvajsetletna cigana Martin in Franc Brajdič.
Za "ciganom Juretom je izdana tiralica. Najlažje je nepridiprava spoznati po njegovi silno dolgi in vitki postavi. Star je menda okrog 45 let, na sebi nosi novo caj-gasto obleko in ima lišajaste roke. Mož se zna s svojo družbo spretno umikati orožnikom, ki ga neprestano zasledujejo.
Požar
zaradi slabega dimrfika
Poljčane, 18. avgusta.
Medtem ko je lani pri nas in v bližnji okolici gorelo skoraj vsak mesec dvakrat, smo imeli letos dozdaj le štiri požare. Zadnja požarna nesreča je doletela mladega posestnika Ludovika Kotnika na Dolgem vrhu, občina Hošnica.
Ogenj je zaradi slamnate strehe z bliskovito naglico objel hišo. Prvi je opazil požar železniški čuvaj, ki je o nesreči takoj telefonično obvestil naše gasilce. Ti so bili v nekaj minutah z avtobusom in motorko na mestu. Gašenje je bilo zelo težavno, kei zaradi suše povsed primanjkuje vode. Hiša je zgorela do tal. Obvarovali pa so pred ognjenim objemom bližnji hlev ter s pomočjo sosedov rešili tudi pohištvo.
Požar je nastal v zgodnji jutranji uri kmalu potem, ko je gospodinja zakurila v peči, in siccr zaradi slabega dimnika, iz katerega je skočila iskra na podstrešje. Tam razmetana suhljad se je zaradi silne vročine hitro vnela in zapalila kmalu tudi slamnato streho. Ko je prihitel k hiši gospodar, ki se je mudil pri kozolcu, že ni bilo več pomoči. Hiša je bila zavarovana za 15.000 škoda pa sc ceni na 40.000 Din. Nesrečne pogcrelce so začasno sprejeli pod streho usmiljeni sosedje.
Zanimivost iz Mariborskega tedna
Za Mariborski teden jc razstavil pred mariborsko frančiškansko cerkvijo znani kuncerejec g. Anton Golija iz Studencev pri Mariboru grad v miniaturi, ki je vzbujal splošno zanimanje in občudovanje. Vs4 objekti so tako skrbno in precizno izdela-
Zadnji falzifikati
Vače, 13. avgusta.
Razen rudarja Jakoba S. iz Kotredeža v zagorski okolici, ki je v litijski pekarni v soboto oddal ponarejen stotak, nakar ga je litijski kaplar Mihevec aretiral na Savi je orožništvo na Vačah prijelo še enega, ki se je hotel iznebiti falzifikata. Aretira-nec je 21 letni kmetski fant France Z., svak nekega, že zaprtega ponarejevalca. Ob praznikih je hotel plačati račun s ponarejenim stotakom gostilničarjevi hčeri Albini Vol-čičevi.
Vse kaže. da so imeli ponarejevalci denarja v Gori (bratje D.) celo omrežje raz-pečevalcev. Zaradi tega se ne sme zdeti nič čudno, ako so baš ti ljudje venomer tarnali o gospodarski krizi in posebno še o tem, da bo denar — propadel. Orožništvo •na Vačah je vedno budno na straži. Opozarja ljudi, naj takoj prijavijo vsakogar, ki bi plačeval kje s falzifikati, ker le tako je možno obvarovati ljudi pred škodo in sitnostmi. Preiskava glede ponarejevalcev in razpečevalcev napačnega denarja je dostikrat združena z izrednimi težavami. Orožnik mora mnogokrat narediti več ur hoda v hribe po ozkih stezah, preko skal in kamenja. Ker osumljenec navadno taji, kolikor more, mora nato orožnik zasliševati priče, ki stanujejo popolnoma v drugem kraju, kamor je spet več ur hoda. Tako preteče večkrat ves dan, preden ie možno osumljencu dokazati krivdo. Vendar je naše orožništvo izvršilo svojo težavno nalogo s hvalevredno vnemo. Da se tu in tam pojavi še kak falzifikat, ni nič čudnega, vsekakor pa je ljudstvo previdno in si bo poslej vsakdo premislil, preden bo tvegal spraviti kriv denar v promet.
Cigan Jure prireja z najdenim denarjem gostije
Semič, 18. avgusta.
Posestnik Jakob .Tudnič iz Vinjega vrha pri Semiču je prejšnji teden izgubil na potu iz Semiča do Praprota temno-rjavo listnico, ki je vsebovala poleg važnih dokumentov 14 bankovcev po 1000 Din, 8 po 100 Din, 20 bankovcev po 10 Din. en bankovec za 30 dolarjev in eden za 5 dolarjev v skupnem znesku okrog 16.400 Din. Kakoi se je moglo ugotoviti, je listnico našel cigan Hudorovac Jure iz Metlike, ki jo je po najdbi krenil na Dolenjsko. Za denar je cigan kupil svoji priležnici in sebi r.ovo obleko in čevlje.
Preko noči obogateli Jure je postal tudi napram svojim tovarišem silno radodaren. Vse, kar se je znašlo okrog njega, jc pilo in z njim veseljačilo. Zato je krog njegovih tovarišev iz dneva v dan naraščal. Cigan Jure pa ni samo gostil svojih ciganskih tovarišev, nego jih je tudi obdaroval z večjimi ali manjšimi vsotami, kakor mu je pač kateri bil po godu.
Sokolsko društvo v Mostah je priredilo na dan svojega javnega nastopa v nedeljo sta-fetni tek 10X200 m, v katerem je zmagala vrsta Sokola I. Tabor. Slika kaže tekmovalne vrste sokolskih društev Sokola I., Most in Moravč z darova t-eljem nagrade dr. Perkom v sredi.
ni, da zasluži graditelj za svoj trud vse priznanje. Vodomet v sredini ribnika, na katerem plavata dva labuda, pa da celotni sliki pravo romantičnost. Mnogo veselja je povzročal zlasti otrokom mladi vrabec, ki se je preselil s svojega gnezda na lepi grad in tam preživel ves dan. G. Golija je obljubil, da nas bo za prihodnji Mariborski teden presenetil s čim drugim, želi pa, da bi mu kak mecen odkupil grad, da bi bil vsaj delno poplačan njegov trud.
Prekmurske tegobe
M. Sobota, sredi avgusta.
Ropot mlatilnih strojev je utihnil. Za hišami je zložena slama v oslicah, ki potiskajo svoja slemena preko hlevskih streh. Hvala Bogu, da ie bila letošnja žetev dobra, tako da nam ne bo sile za kruh. -tO do 50 kg zrnja z enega križa (22 snopov). Kmet je z žetvijo zadovoljen in s tem fe mnogo povedano. Bilo bi vse dobro, če ne bi pritiskala suša. Neusmiljeno pripeka solnce iz dneva v dan. dežja pa od nikoder. Tako žalosten je pogled po poljih, da te v srce zapeče. Še nedorasla koruza rumeni. ajda. se zaman skuša dvigniti >z izsušenih grud Se slabše je na travnikih. Rjavkaste lise se vlečejo med motnim zelenjem, ki se bolj in bolj krči. Krme ne bo. Romati bo morala živina iz hlevov. Za kakšno cono? Dati jo bodo morali, če nočejo, da jim pogine. Pristojni činitelji. predvsem poslanec Benko. so storili potrebno, da se bo po možnosti moglo izvažati več prekmurske živine v Avstrijo. To bi bila ena rešitev, ki bi znatno ublažila nastali položaj. Kaj pa drugi, ki utegnejo biti s prodajo bornih živinčet ogroženi v svojem obstanku? Tu bo vsekakor treba kakršnekoli pomoči, da se tem siromakom nudijo sredstva, katerih si sami v današnjih časih ne morejo priboriti. Tudi krompir, kruh siromakov, je uničen, ponekod ga že sedaj kopljejo, da dobijo vsaj nekaj. Siromak bo z letošnjo sušo hudo udarjen, njegovo gorje bo v zimskih mesecih dvojno.
V 'zadnjem času se tudi pogosto pojavljajo požari. Izredne previdnosti je baš sedaj treba, ko je vse suho in je lahko vsaka iskrica usodna. Tako smo v zadnjem času imeli v najbližji okolici Murske Sobote zc štiri požare, ki so povzročili veliko gmotno Škodo. Najbolj je prestrašil zadnji požar ki je nastal v ponedeljek v večernih urah sredi Murske Sobote v bližini bolnice. Začela je goreti velika oslica, v kateri je bilo okrog 20 stotov slame. Nevarnost je bila tem večja, ker so bili v neposredni bližini še drugi kupi slame in hise, zgrajene po večini iz lesa. Le hitri pomoči gasilcev iz mesta in okolice ter mirnemu ozračju velja hvala, da ni postala cela ulica (Mala Kaniža) žrtev plamenov. To pot se je izbomo obnesla nova motorna briz-
S/JT
imjcl noj,lep$e loa J&Urt,	t&cLesiAkc
'črtaj- erik/bot Lunu>cb >4
■om.
galna, ki je uspešno prestala svoj ognjeni krst. Važno je tudi, da so pogl bljeni nekateri občinski vodnjaki, kar je storila občina baš zaradi nove motorne brizgalne: tako ni zmanjkalo vode. Vsi privatni vodnjaki pa so izsušeni. Ta nedostatek bi bil lahko usoden, ker bi bila vsaka akcija gasilcev brezuspešna in katastrofa neizogibna.
Da, voda! Ta je za Mursko Soboto posebno poglavje. Primanjkuje je posebno v teh pasjih dnevih, ko se človek spoti do onemoglosti. Kje se osvežiti? Ledava. ki teče mimo Murske Sobote, je že pred tedni nekje v gornjem toku zaspala. Kar je še ostalo, je gosta, mlačna zelenkasta luža. A sa le najdejo gadje, ki se poslužujejo te mla-kuže. Čas bi že bil. da bi se to zabranilo.
Edino pribežališče v teh vročih dneh je za Mursko Soboto daljna Mura, ki je pa precej odročna, a kljub temu hitijo tja prav številni kopalci. Velik promet ob murskem bregu se pozna že po številu smrtnih žrtev, ki jih Mura zahteva vsako leto. Tudi v ponedeljek, na praznik, so hitele množice k Muri. Med njimi učitelj Janez Tivadar. Ko se je proti večeru podal z več prijatelji v vodo. je nenadoma izginil pod gladino. Vodni tok ga je odnesel pod bližnja mlinska kolesa. Posrečilo se je sicer prijateljem, da so ga čez čas potegnili iz vode, a je bila vsaka pomoč žc zaman. Kljub triurnemu naporu, da ga zopet cbude z umetnim dihanjem k življenju, je poklicani zdravnik mogel ugotoviti le smrt. Nesreča simpatičnega učitelja je močno odjeknila v vsej prostrani okolici.
Bitka s tihotapsko skupino
Kslinovik, 18. avgusta.
Kako je v okolišu izven Sarajeva razširjeno tihotapstvo s tobakom, nam kaže primer. ki se je zgodil pred kratkim blizu Ka-linovika. Tu niso redke tihotapske skupine desetih do štiridesetih mož, nosečih tobak iz Hercegovine v Bosno. S to nedovoljeno obrtjo se pečajo mnogi drinski fantje in možje, ki se s polnimi vrečami plazijo v opankah po visokih kamenitih in nenaseljenih planinah. Tu in tam so rihotapci celo oboroženi s samokresi in puškami.
Tako sta naletela 11. t. m. dva organa finančne kontrole iz Kalinovika na 11 mož močno tihotapsko skupino 20 km južno od Kalinovika pod krševito Zeleno goro. Ko sta pozvala tihotapce, da odložijo tobak, jih ti niso hoteli slušati. nego so jih celo napadli s kamenjem. Organa sta bila pri-morana v samoobrambi rabiti orožje in sta s streli ranila tri tihotapce. Eden lažje ranjenih je pobegnil z večino tovarišev, po ostala dva ranjenca pa je moral priti zastopnik starešine z vozom, da bi ju čim prej spravil v bolnico. Žal eden že ni bil sposoben za prevoz, nego so ga morali nositi in je na potu v bližini Kalinovika umrl za hudo rano. Drugega je vojaški zdravnik iz Kalinovika poslal s sanitetnim avtomobilom v sarajevsko bolnico, kjer mu bodo najbrže odrezali levo nogo. Primer je tem bolj tragičen, ker sta oba očeta nepreskrbljenih otrok in stara komaj okrog 26 let.
Uničevanje egiptovske nadloge
Beograd. IS. avgusta.
Komisija dimavske banske uprave, ki je prepotovala okraje, v katerih so letos kobilice napravile veliko škodo, je prišla do zanimivih ugotovitev. Ker se je bati, da so se kobilice, ki jih je bilo na milijarde, močno zaplodile in da s3 bo napad kobilic prihodnje leto ponovil, je komisija preiskala ves teren. V normalnih letih dosežejo kobilice, ki izlezejo aprila iz jajčk, do junija. ono velikost, ki je najbolj nevarna, ker so v tej dobi kobilice najbolj požrešne. Junija navadno zapuščajo travnike in se pre-gele na polja. Zaradi dolgotrajne zime je bil letos razvoj kobilic bolj počasen, kar je imelo za posledico, da je tudi kobilčja nadloga trajala letos vse do avgusta.
Komisija je ugotovila, da so kobilice že zlegle jajca. Zlasti sta okužena od kobilic s reza Kikina in Nova Kaniža. Kobilice zležejo svoja jajca v približno pol centimetra dolge kokone, v vsakem po 20 jajc. ter jih zakopljejo 3 cm globoko v male razpokline na površini zemlje, pred vsem na travnikih. Na lopati zemlje je našla komisija povprečno pc 30 takih kokonov, tako da so izračunali, da je na vsakem oralu povprečno 11 do 12 milijonov kobiličjih jajc. Jajca so našli ne samo na travnikih, marveč tudi po pašnikih in na polju. Ta zalega letos sicer ne more povzročiti nobene škode, vendar pa je treba že sedaj misliti na to, kako jo bodo zatrli, če se to ne bo zgodilo, potem bodo nastopile kobilice prihodnje leto še v mnogo večjem številu kakor letos, kajti samo v teh dveh srezih bi jih bile na milijarde in milijarde.
Ce bi se vsa ta jajčka izlegla, bi nastopile kobilice v taki množini, da bi uničile posevke v vsej banovini. Zato morajo to nevarnost za vsako ceno preprečiti, kar pa bo zahtevalo seveda ogromno dela in tudi velike stroške. Vsa zemljišča ne glede na to, ali so to travniki, pašniki ali polja, bodo morali globoko preorati. To bo stalo nad 5 milijonov dinarjev, ker bo tr«*-ba napraviti vrhu tega posebna uničevalna sredstva, brizgalne itd. Za uspešno izvedbo te križarske vojne oroti kobilicam, bodo morali pritegniti tudi vojaštvo. Vsa ta dela morajo biti izvršena Se pred jesen-
Domače vesti
♦	Poljaki na Jadranu. Skupina poljskih železniških tažemjerjev, kii je .prispela v Jugoslavijo, je posebila poleg Bleda, Ljubljane, Zagreba in Sarajeva še Dubrovnik, Split Trogir iai otoka Hvar im Šol to, nato pa se (je preko Plitvičkih jezer vrnila v svojo domovino.
♦	Odličen Indijec v Bosni. Te dni je prispel v Sarajevo indijski emiir šekiba Ars-ian.
+ Velika skupščina CMD se bo vršila 11. eeptem bra v dvorani slovenjebistriške Okrajne hranilnice. Ob tej priliki bo proslavila slovenj bistriška podružnica tudi svojo 40 letnico.
♦	Izpremembe v državni službi. Imenovan je Kairei Lampič za služitelja v 2. skupini pri upravi policije v Ljubljani. Upo-kajeni pa so: strokovna učiteljica Leopol-dina Pehan na državni čipkarski šoli v Ži-reh, arhivski uradnik Ivan škof, pri sre-skem načelstvu v Gornjem gradu, cestar Ivan čuk pri tehničnem razdelku sreskega načelsibva v Ljubljani, državni cestar Ivan Kristan pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, policijska stražnika Urban Krivec in Franc Krušič pri upravi policije v Ljubljani, policijski stražnik Anton Petejan pni predstojmištvu mestne policije v Mariboru in Franc Pov še, kurjač-zvaničnik pri splošni državni bolnici v Ljubljani.
» Izpremembe v banovinskj službi. Z od-
iJOkom banske uprave v Ljubljani so imenovani: praktični zdravnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju dr. Alojz Pirnat za bano-vinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Lovrenc na Pohorju; volomter dir. Franc Repič za bamoviinskega zdravnika pri splošni bolmici v Mariboru; zdravnik-!volomter v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Bogoslav Skalicky za ba-noviimskega zdravnika v splošni bolnici v Mariboru; uradniški pripravnik Franc Romih za arhivskega uradnika pri banski upravi v Ljubljani]; absolventka šole za sestre Marija Geršak za sestro pomočnico v združeni zdravstveni občini Mariboru-okolici levi 'breg; uradnišlki pripravnik Bo-igoLjub Majmiik za banovinskega tehnika pri sreskem načelstvu v Mariboru ilevi bcreg; absolventka šole za sestre Vera Tranupuž <za sestro pomočnico pri združeni zdravstveni občini Logatcu; uradniški pripravni.it Franc zibert za tajnika cestnega odbora v Logatcu, banovinska dnevničarja-diesinfek-itorja Ivo Zakonjšek v Novem mestu im Jožef Robiič v Radovljici pa za banovimska služitelja 2. položajme skupine. Premeščeni pa 'So: bamovinski knjigovodja Viktor <irač-ner od banavimske uprave k zdravilišču v, Rogaški Slatini; knjigovodja Albin Juvanc iz Rogaške Slatine k banski upravi v Ljubljani; sekundami zdravnik dr. Stanko Lutman iz splošne bolnice v Mariboru k javni bolnici v Slovenjgradcu; bamovinski zdravnik dr. Julij Murgel iz Krškega v združeno zdravstveno občino Gankovo, arhivski uradnik Ignacij Samec pa iz Radovljice k banski upravi v Ljubljani.
♦	Učiteljstvo narodnih šol, ki bi bilo v novem šolskem letu pripravljeno poučevati na meščanskih šolah v dravski banovi-n naj vloži prošnjo, v -kateri a je navesti 1) zoeščanbKo šolo, na kateri želi poučevati, 2) skupino predmetov, ki bi jih lahko poučevalo, 3) položajmo skupino -in 4) službeno dobo. Ptrošnje je vložiti zaradi nujnosti najkasneje do 25. t. m. neposredno pri kr. banski uipravi. Prvenstveno se bodo upoštevale prošnje učitelj stva, ki že službuje v kraju, kjer [je meščanska šola, na ikate.ro prosi.
+ Poziv izletnikom na Jadransko morje. Ker je prvotni prijavni rok za ta izlet po kongresu narodnih noš v Ljubljani do ma-ilega že potekel, se je glede na veliko zanimanje an vsesplošno željo prijavni rok podaljšal do 30. t. m. Izleta se udeleži lahko vsakdo tudi brez narodne noše. Kdor od izletnikov pa ima narodno nošo naj jo vzame s seboj, ker jo bo lahko rabil ob sipre-D emu v Splitu in prihodnji večer pri koncertu. Izleta se udeleže v znatnem številu tudi bratje Čehi, vsi v svojih slikovitih narodnih nošah. Vsi stroški izleta veljajo v II. razredu 750 Din, v III. razredu pa 550 Din. Prijave sprejema odbor kongresa narodnih noš v Ljubljani (velesejem).
♦	Šahovski mojster Pire v Virovitici. Naš šahovski mojster Vasja Pire je v Virovitici odigral simultaniko s 30 najboljšimi šahisti Viroviitice. Izgubil je samo dve partiji, tri partije je remiziral, ostalih 25 pa je dobil.
♦	Vpisovanje v državni konservatorij v Ljubljani bo v dneh 1., 2. in 3. septembra dnevno od 9.—12. an od 15__17. ure. Ravnateljstvo opozarja gojence in njih starše da si pravočasno preskrbe od davčne uprave, odnosno od urada, kjer dobivajo svoje prejemke potrdilo, ki ga zahteva zakon o taksah.
♦	Razpust društev. Banska uprava razglaša da so razpusčena društva: Državna krajevna zaščita deoe in mladine v Gornji Radgoni, ljutomerska podružnica Slovenske Straže in Vinarsko društvo za ljutomerski okoliš, ker že več let ne delujejo in nimajo pogojev za pravnii obstoj.
+ Potrdila o uslužbenskem davku. Prejeli smo: Kakor slišimo, se je banska uprava odločila, da bo vsem državnim nameščencem. katerim ona plače nakazuje, saima izdajala potrdila o višini uslužbe.nskega davka v svrho odmore šolnine. S tem si je na-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomen/ijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7, vrata padavin, 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
18. avgusta
Ljubljana 7, 768.6, 21.0, 70, mirno, 5, —; Ljubljana 13, 767.4, 29.0, 40, SI, 1, Maribor 7, 768.2, 20.0, 80, NW2^ _, Zagreb 7, 76S.0, 24.0, 70, SE4, 3, 0.3, dež;
Beograd 7, 766.0, 18.0, 90, Wl, 3, _,
Sarajevo 7, 767.4, 16.0, 9, mirno', 10, _ Skoplje 7, 763.6, 23.0, 50, W6, 9,' Split 7, 765.4, 27.0, 50, NW6, 1, Kumbor 7, 761.7, 28.0, 50, E6, jasno, -1, Rab 7, 767.5, 25.0, 60, NNW6, 9 _, _ ' Temperatura: Ljubljana 31.0, 19.0; Maribor 28.0, 20.0; Zagreb 32.0, 21.0; Beograd 30.0, 16.0; Sarajevo 29.0, 15.0; Skoplje 35.0 20.0; Split 36.0, 25.0; Kumbor 27.0; Rab 20.0. Sonce vzhaja ob 5.4, zahaja ob 19.3. Luna vzhaja ob 19.50, zahaja ob 7.8.
prtila ogromno mehaničnega dela ln dvomimo, aa ga bo pravočasno zmogla. Tako se bo zgodilo, da bo samoupravni urad in privatni podjetnik smel izdajati taka potrdila, ne pa neposredni predstojnik državnega urada, kjer mameščeciec taktično prejema svojo plačo, kakor to določa pravilnik o pobiranjrn šolnine.
♦	Monumentalna palača Agrarne banke. Uprava Agrarne banke v Beogradu je kupila velik kompleks zemljišča, na ikaiterem bo zgradila monumentalno palačo. Gradbena dela se prično že prihodnji mesec.
♦	Telefonski promet. Kakor se uradno razglaša, je upostavljen telefonski promet v relacijah: Ljubljana, Konjice, Maribor-Bolzano v 'Italiji; Zreče-Reka in Trst; Dolnja Lemdava-Reka, Trst in Miilamo; Kranj-več krajev v Italiji.
♦	SPD Mežica-Peca sporoča udeležencem proslave >Ustoličenja kralja Matjaža na Peci«, da je za polovično vožnjo zaprošeno. Ne oddajte voznih listkov. Prevoz od postaje Prevalje do vznožja Pece bo oskrbela rudniška železnica in avtobusi.
♦	Izprememba imena. Kr. bamska uprava v Ljubljani j<e dovolila Janezu Jajčniku, pristojnemu v Loko pri Zidanem mostu, da rodbinsko iime Jajčnik izpremeni v Ječnik.
♦	Namesto venca na grob pokojnega prijatelja g. Peternelja Matevža, uradnika KID v p. na Jesenicah, je darovala za slepce rodbina g. Rinzolijeva 150 Din. Hvala
♦	Pojavili so se tudi ponarejeni 20 dinarski srebrni novci. Policijski organi rasinj-sikega sreza vodijo ,preiskavo zaradi falzi fikaoije srebrnih 20 dinarskih novcev. Doslej se je našel samo en falzifiiikat, ki se na prvi pogled razlikuje od pristnega novca FalzidSkat so našli pri krojaču Vasiiljevnču, ki j© hotel z njim plačati majhen račun pri trgovcu. Vasiljevič je izjavil, da je fal-ziflikat prejel od uradnika Niikole Negotta-ca. Hišna preiskava pri Vasiljeviču in Ne-gotincu je ostala brez uspeha.
+ želva težka 100 kg. V Komiškem ka-karnalu pri Splitu so te dni vloviild ogromno morsko želvo, ki tehta nad 100 kg. Ta izredni eksemplar so iz Splita poslali v Zagreb za prirodoslovni muzej.
5©
rn o
Ustoličenje kralja Matjaža
na Peci dne 2t VIII. 1932*
Narodnjaki, zberite se!
♦	Huda avtomobilska nesreča. Ko je vozil posestnik Anton Rataj iz Dražje vasi pri Poljanah v noči od 17. na 18. t m po cesti iz Pregrade pri Krapini v Rogatec, je pri vozil za njim neznan avtom obiliist. Rataj je skočil h komtjema in jiu prijel za uzdo. V tem je pribrzel avtomobil, podrl R a taja na tla in ga povozil. Pri kararrfbolu se je tudi avtomobili precej poškodoval. Rataj je dobil hude poškodbe na glavti, nos ima skoraj popolnoma odtrgan, zlomil si je tudi nogo. Ponesrečenca so prepeljali z ro-gašiknm reševalnim avtomobilom v Rogatec, od tod pa včeraj zjutraj v celjsko bolnico.
♦	Umobolna, ki ne more v umobolnico.
Iz Dolenjskih Toplic nam pišejo: Mladenka Marija Osama je slaboumna iin nevarna sebi im bližnji okolici, zilasti pa bi utegnila zanetiti požar. Nadzorstvo nad mjo je nemogoče. Dasi je oče že ponovno prosil za sprejem v umobolnico ter je župan tudi osebno posredoval iza sprejem, utemeljujoč njeno duševno stanje, je ni mogoče oddati v zavod, ker pride šele kot šestnajsta na vrsto. Občima mdima primernega prostora, kamor bi jo oddala do sprejema v umobolnico, zato je občinski odbor sklenil ponovno naprositi za takojšnji sprejem, ker poleg nevarnosti, ki preti od umobolne, trpi tudi ugled im mir letovišča, ki ga slaboumna kali v svoji duševni bolezni,
♦	Vlom v stanovanje novomeškega šefa katastrske uprave inž. Ivana Verbiča v Prešernovi ulici v Novem mestu je 4f.1l izvršen od neznanega storilca v noči na nedeljo. Tat je prišel v visokopritlično stanovanje skozi odprto okno tn je pričel kar od kraja zbirati plen. Možakova senca je spričo luninega svita padla tudi v spalnico. To je opazil o dšuma predramljenii g. Ver-bič ;in skočil iz postelje za tatom, ki je hitro izginiti skozi okno. Na vpitje g. Verbiča sta prihitela v stamovanje tudi njegov sin Mirko, im sostanovalec g. Kos. Oba sta jo nato ubrala za vomilcem, ki je tekel v smeri proti žabji vasi. Vlomilec je odnesel le eno obleko in par čevljev. Sedaj iščejo tatu orožniki.
♦	Prosjak osumljen požiga. Kalkor smo nedavno poročali, je nastal v skladišču stavbenika Viljema Demgga v Ptuju požar, ki je napravil 320.000 Din škode. Kakor je sedaj dognala preiskava, je podtaknil ogenj neznan, kakih 40 let star prosjak, hrom na eno nogo. Mož se je dalje časa potikal po ptujski" okolici im Ptiujiu samem ter je govoril hrvatsko v zagorskem dialektu. Požigalca zasledujejo varnostna Ob-lastva.
♦	Svojega tasta je z nožem. Prevžitkar Majcen Alojz ia Podivuncerv, star 66 let, se je spri z zetom Golobom Janezom, ki je tasta sunil z nožem v desno roko in mu prereza! žile. Majcen je bil .prepeljan v ptujsko bolnico.
♦	Priležnica ga je izdala. V okolici Kri-žavljamske Dubrave se potilka zadmue čase več ciganov, ki so prišli iz Bosne ter nadlegujejo domačine z beračenjem. Med drugimi sta prišla tudi cigan H.uson an njegova .priležnica Jema Beganovičeva, ki sta se te dml nekaj sprla med seboj im Huson de Jemo nabil. Ker se je Jema hotela nad njnim maščevati, je odhitela na orožniško postajo Zavrč, kjer je izjavila, rla je Huson letos februarja ubil svojega brata Meho v H.ram.koviču v Bosni ter da je biil nato zaprt v Tesliču, kjer je baje pobegnil fa zaporov. Dol žila ga je tudi rasnih tatvin. Orožnifki so aretirali Huson«. in ga cftived-li v sodne zaJpore v Ptuj. Huson je priznal, da je ubil svojega brata, tatvine pa oe odločno zamiikail.
♦	Na postaji Predoljah pri Grosupljem je ušel iz vlaka rjav lovski pes z imenom Tref in z zmamfko Brežice 50. Najditelj raj javi svoje ione proti nagradi na dr. Peček, Brežice.
c^j-
Seda/ je skrajni las, da vzamete Aspirin-tablete.
Proti prehlada, revmatizmu in bolečinam
Aspirin tablete
pristno samo v originalnih omotih.
»Odobreno od Mini«larrf»» Socijalne politik« i narodoog zdravlj« S. Br. 8104 od 16. 5. 1932.
•	Tovarna Jos. Reich sprejema menko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
•	Kopališče Medija - Izlake _ popolna
oskrba 50 Din.
•	Lysoform je pristen samo v originalni steklen ki.
Iz Ljubljane
u— Francoski poslanik g. Paul Emile Naggiar je moral zaradi bolezni odpovedati svoj prihod 17 Ljubljano. Sprejem, ki je Ml napovedan za d-anes ob 10. dopoldne pred pred Narodnim domom, je torej odložen na kasnejši čas.
u— Smrt blage gospe. Kakor smo kratko beležilo, je po dolgotrajnem trpljenju preminila v sredo popoldne na Rimski cesti ga Lucija Božičeva v visoki starosti 86 ltt. Pakojmica je briila po rodu iz Kočevja; po smrti svojega soproga, ki je služboval v rami h krajilh naše ožje domovine kot učitelj, pa se je preselila za stalno v Ljubljano, kjer je pod enim krovom preživela nad 30 let, Gospa Božiičeva je bila izobražena žena, skrbna mati. jako blagega srca Posebno spoštovana tudi med vsemi sostanovalci, s katerimi je živela v najlepšem vse-letnem soglasju. Zapušča tri globoko užaloščene hčere, od Ikarterih je poročena ga. Ana s šolskim upraviteljem v Zgornji Šri-ftki g. Josipom Pleničarjem, gidč. Hani je poštna uradnica na glavni pošti, dočim je bila hči Roza svoji materi v oporo pri gospodinjstvu. Njena nečakinja Meri Jurma-nova pa službuje 'kot učiteljica na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Pogreb blage gospe bo danes ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. MeH nami ji bo ohranjen časten spomin. Uglednemu sorodstvu naše iskreno sožalje!
u— Trgovcem v vednost. Drtištvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani priredi ob priliki ljubljanskega velesejma tefcmo Izložbenih oken. Teffeme naj bi se udeležile tvndike glavnih ulic. Ocenjevanje izložb se bo vršilo 8. septembra po posebnem odboru. Prosimo cenjene gg. trgovce, da se tekme udeležijo polmošteviilno ta se prijavijo za tekmovanje najkasneje do 31. t. m. Prijavnice in informacije se dobijo v (pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani
u— Izlet na Gorjance. Društvo jJCrka« vabi članstvo im prijatelje Dolenjske, da ee v čim večjem številu udeleže .izleta na Gorjance v nedeljo 21. t. m. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlaikam ob 5.25, povratek z istim vlakom ob 22.10. Stroški bodo znašali za vlak do Novega mesta tn nazaj 28 D.in, 48 km vožnje od Novega mesta do Gorjancev in nazaj okoli 20 Din, zajtrk, kosilo ta večerja olkali 20 Dim. Vse potankosti izleta avedo izletniki na novomeškem kolodvoru. Posebnih prijav z vnaprej plačanim zneskom tokrat ni. Izleta se udeleži tudi društvo >Soča«.
SENZACIJA!
Kdor kupi pri meni 10 filmov Perutz, Agfa ali Hauff 23°, vel. 6 X 9 z 8 snimki, dobi iste
za ceno Din 190.— 10 komad. 6 x 6 Din 150.—.
Poslužite se prilike!
FOTO - TOURIST
šelenburgova ulica štev. 6.
u— Klub jugoslovenski h primorskih akademikov sporoča udeležencem ekskurzije, I da odrinemo iz Ljubljane v ponedeljek z vlakom ob 7.15 proti Gorenjski. Vsakdo mora biti vsaj 20 mimut pred odhodom v laka že na kolodvoru. Kdor biva na Gorenjskem, se lahiko priključi na sto j i domači postaji. Za danes 19. L m. pa vabi klub udeležence ekskurzije na .pogovor o potovanju, ki bo ob 20.30 v Pražakovii ulici 6-11.
u_ »Sočanic! Društvo >Krka« priredi v
nedeljo izlet v lepo Dolenjsko. Na prijavio vabilo tega društva se pridružimo izletu tudi SočanA. Zato vabimo člane im prijatelje, da se odzovete vabilu ?K.rke« v čim večjem številu. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.25, povratek z istim vlakom ob 22.10. Stroški bodo znašali: za vlak do Novega mesta in nazaj, za avtobus od Novega mesta do Gorjamcev im nazaj v Novo mesto. Zajtrk, kosilo ta večerja skupaj približno 68 Din. Kdor še ni imel prilike občudovati lepote naše Dolenjske, naj pride!
u— Mandolinistični odsek društva »Tabor« bo .imel drevi ob 20. v društvenih prostorih (hotel Tivoli II.). svoj sestanek. Vabljeni nov.i mamdoJtaisti in kitaristi!
u— JAD »Triglav« poziva svoje Slane, da se udeleže pogreba starešine »Triglav*, poslanika in ministra Josipa viteza Pogačnika v Podnartu. čas odhoda se bo javil.
u_ Nova podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva. Dne 25. t. m. ob 19. bo v posebni sobi gostilne g. Kačiča na Dunajski cest! 58 ustanovni občni zbor nove podružmiioe Sadjarskega in vrtnarskega društva za severni okraj mosta (Sv. Krištof). eiami, posestniki in prijatelji vljudno vabljeni.
u_ Vpisovanje v šolo Glasbene Matice
bo v dneh 1., 2. in 3. septembra dnevno od 9__12. ta od 15__17. ure v prostorih Glasbene Matice, Gosposka uliea 8-L
u_ Pričeli so z graditvijo pravoslavne
cerkve. V Trubarjevem parku je zavladala na staivbišču pravoslavne cerkve dokaj-šmja živahnost. Pričeli so s pripravljalnimi deli za zgradbo cerkve ta so zaenkrat ogradili ves stavbni prostor. V prihodnja h dmeh prično z izkopavanjem temeljev, nakar bo kmalu pričela rasti iz tal lepa stavba. Na stavbdšču je zaposlenih že precej delavcev.
u_ Revščino družine K. v Šiški je lajšal tudi hišni posestnik, ki je dajal družini lepo dvosobno stanovanje za mesečnih 400 Din. Stanovanje je rodbini moral naposled odpovedati, ker je navezan na #> hodlke svoje hiše, pustil pa je družino še preko odpovedi dva meseca v stanovanju in je bila napovedana deložacija šeie za včeraj. Toliko v dopolnilo in pojasnilo k včerajšnji zadevni notici.
u— Dva poškodovanca. V Domžalah je padel s kolesa 12 letni Marjan Markočič. sinček detektiva, stanujoč na Tržaški cesti 27 v Ljubljani. Z zlomljeno levico so ga včeraj popoldne pripeljali v splošno bolnico. V Lešah na Gorenjskem pa je včeraj zjutraj padla poljska dninarica Josipina Ce-bularjeva in si zlomila levo nogo. Tudi njo so pripeljali v bolnico.
u— V Ljubljani imamo spet cirkus. Včeraj je dospel v Ljubljano cirkus Kolumbi«, kii je del velikega cirkusa Kludskega. Namestil se je na veseličnem prostoru v Tivoliju, zadaj za telovaidiščem Ljubljanskega Sokola. Prihod cirkusa je povzročil v poletni monotonosti precejšnjo senzacijo in se je v Tivoliju takoj jela zbirati radovedna mmožica, ki je prisostvovala postavljanju šotora. Cirkus ima s seboj tudi zve-rinjak, ki si ga bodo ogledali šrterriilni radovedneži. Prva predstava je bila že sinoči. Cirkus ostane v Ljubljani samo par dni.
u_ Okraden kopalec. Na Savi v Tolmačevem se je kopal Božo č. iz Ljubljane; oa-ložil je bil obleko pod neko grmovje v bližini vode. Njegovo odsotnost v vodi je kmalu izrabil neznan tat in odnesel svetlo-sive hlače, par rj avtih čevljev, usnja t pa« in denarnico z malo vsoto gotovine. PobraJ mu je tudi vse per.ilo, tako da so morali kopalcu posoditi hlače v vasi, da se je mogel vrniti domov. Tat ga je oškodoval za dobrih 500 Din.
u— Tatvina na trgu. Prodajalki Katarina širočki na Vodnikovem .trgu je ukradel nekdo s stojnice rjavo usnjato torbico, v kateri je bila legitimacija na mjeno ime, nekaj toaletnih potrebščin, par slik ter 110 Dim gotovine. Kakor je bilo javljeno .policiji, se je v zadnjem času spet pojavilo na trgu več žeparjev, ki so prišli v Ljubljano najibrže s Hrvatskega Po trgu se kretajo včasih tudii sumljive ženske, ki prav gotovo pazijo na tatinske prilike.
u_ Tatovi koles ne odnehajo im so enako delovmi poleta kakor poz umi. Pri poslu jiirni pomagajo neprevidni lastniki koles, ki puščajo kolesa pred trgovinami, v gostilniških vežah in drugod brez nadzorstva ter jih niti ne zaklepajo. V teku enega samega meseca je bilo pokradenih v Ljubljani ta okolici ikakih 15 koles, prav te dn.i pa je netkdo odpeljal Metodu Klopčiču Izpred Zidarjeve hiše na Dunajski cesti skoro novo, rdeče pleskano kolo, znamke jPuchc s tovarniško številko 787.774. Isti dan se je odpeljal neznan tat tudi s kolesom Zlatka Pirca, ki je bil kolo postavili na hodm.ilfc glavne pošte. Kolo je znamke >Aga<r, vredno 1950 Din. Tretje kolo je biilo ukradeno Rudolfu Valenčiču \z veže hiše št. 16 7 FUorjamski ulici. Je znamike »Auto-Motto« temnorjavo pleskano, vredno 1200 Dltu
u— Hud mož. Na stražnici v šiški se Je zglasila včeraj dopoldne žena nekega sobnega slifkarja, .ki je povedala: >PraVkar sem pobegmiila svojemu možu, kii me Je napadel in .pretepal«. Navedla je dalje, da jo je hotel vinjeni soprog nasilno tirati na draveljeko pokopališče, kjer jo je nameraval končati. Nasilnega moža so na. zahtevo žene seveda aretirali, pa se mi ničesar spominjal. Zadevo bo obravnavalo sodišče.
Iz Maribora
a— Načelnik dr. Krmpotič v Mariboru.
Te dni se mudi v Mariboru na svojem inšpekcijskem potovanju načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Krmpotič, ki >e prispel iz Beograda. Pregledal je vse tukajšnje socialne in zdravstvene ustanove, obenem pa je stopil v stik z merodajnimi činitelji glede zgradbe mladinskega delavskega zavetišča.
a— Koncert Marija Šimenca na Trgu Svobode je vzbudil ogromno zanimanje občinstva. 2e ob prihodu je bil Marij Šimenc deležen prisrčnega aplavza, ki se je seveda potem po vsaki točki stopnjeval. Gotovo jc bil ta pevsiki koncert poleg obeh vprizori-tev »Prodane neveste« najučinkovitejši in je zapustil najgloblji vtis od vseh prireditev Mariborskega tedna. Ob klavirski spremljavi dirigenta Neffata iz Ljubljane je otvoril g. Šimenc koncert z Iipavčevo skladlbo »Če na poljane rosa pade«, s katero si ie na mah osvojil simpatije mariborskega občinstva. Sledila je Šimenčeva ljubljenka »Ciganka Marija«, po kateri se da najlepše soditi njegov vidni napredek. Navdušenje se je stopnjevalo in pevec je moral po vsaki točki ponovno pred poslušalce. Prav tako sta navdušile Pavčičeva in ViFharjev »Mornar«, v drugem delu pa sloveče arije. Kakor Šimenc, je tudi Neffat pokazal, da je res velik umetnik in je bil takisto deležen nedelienega priznanja. Ob koncu je Šimenc prejel velik šopek rož, k uspehu sta mu pa častitala župan dr. Lipold in podžupan Golouh.
a— Tečaji za učiteljstvo. Banska uprava, dravska sekcija JUU, razne šolske korporacije in Oblastni odbor PRK so priredili v letošnjih počitnicah za učiteljstvo dravske banovine celo vrsto raznih tečajev, katerih glavni smoter je, da se čim izdatneje pripomore preko nadaljevalnega šolstva k napredku zadružništva in izobrazbi naše obrtniške, kmetske in delavske mladine. Vsi tečaji sicer še niso zaključeni, vendar že sedaj s priznanjem in zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je naše učiteljstvo lepi namen tečajev pravilno razumelo in jim posvetilo vso pozornost. Pravkar je bil zaključen v Mariboru v zavodu Vesne uvodni in metodični 14dnevni tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol dravske banovine, čeprav so se v ta tečaj sprejemale samo učiteljice, ki so imele že večletno praktično podlago in take, ki bodo pričele z gospodinjskim poukom, je bilo vendarle prijav toliko, da je bilo sprejetih komaj polovico učiteljic (38). V razmeroma kratkem času so obdelale udeleženke ogromno snovi, o
Vedno beli zobje
mmt^^am^m^mm^^^^^^^emam že
uporabljam zobno pasto "Chlorodont". Se nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljama že dalj časa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina samo Chlorodont zobne ščetke. J. Podgornik, T... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno paslo, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek.
kateri je razpravljalo 11 predavateljev. V podkrepilo predavanj je bilo prirejenih več izletov. Ves čas bivanja v Mariboru so uživale učiteljice vso oporo v ljubeznivi ravnateljici ge. Rapotčevi. Udeleženke tečaja so se sedaj razkropile. Uspehe nam bodo pokazali prihodnji meseci, ko bo teoretično znanje presajeno na praktična tla. Dobili bomo nov rod varčnih, veščih in dobrih gospodinj.
a— Iz policijske službe. Predstojnik mestne policije g. Gerzinič je nastopil do. pust. Za časa dopusta ga zastopa policijski nadkomisar g. Zetkovič.
a— Nastop framskega Sokola. Sokolskd društvo Fram priredi v nedeljo 2L L m. ob 15. telovadni nastop. Nastopijo vsi oddelki s prostimi vajami in orodno telo-vadfooi Sosedna društva in občinstvo vabljeni!
a_ Maturantke ženskega učiteljišča M.
šolskih sester v Mariboru letnika 1912 so ob priliki 20 letnice mature darovale Počitniškemu domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju 350 Din. Srčna hvala!
a— Sprememba voznega reda mestnega avtobusnega prometa. Zaradi slabe frekvence bo mestno avtobusno podjetje 22. t m. omejilo, odnosno ukinilo nekatere vožnje na podeželskih in mestnih progah, na kar opozarjamo občinstvo.
a— Stroga kontrola nad nakupovale! sadja. Da zaščiti re-elno domačo sadno trgovino in da sadne producente obvaruj« škode, ki jo povzročajo nesolidni trgov d in nepošteni sadni nakupovalci, je ndnrže-nje sadnih izvoznikov in trgovcev sprejelo na zadnijem zborovanju tudi predlog: nakupovanje sadja je razen upravičenih trgovcev dovoljeno samo takim uslužbencem. k4 imaio po delodajalcih izdane in po trdruže-nju potrjene in od pristojne oblasti vidi ran« z osebnim opisom in fotografijo opremljene izkaznice.
a— Nezgode. 641etna viničarka Julijana Vižmanova iz Zg. Jakobskega dola je tako nesrečno padla z lestve, da si je zkmrla desno nogo. V Zg. Dupleku pa je padel z drevesa 621etni poljski delavec Jakob Skok in si zlomil levico. Neznan moški je v torek napadel 621etnega posestnika Janeza Potočnika iz Laporja ko se je vrnil domov. Napadalec ga je s kolom tako hudo pretepel, da mu je zlomil levico. Vsi trije poškodovanci so v bolnici.
a_ Pogrešan deček. Na Tržaški cessti
stanujoči 12 letni Stanko Božič, !ki je pobegnil od doma, ni identičen s Stankom Božičem, 13 iletnim dijakom, sinoma Ivana Božiča, stanujočega na Tržaški cesti 82.
Iz Celja
e— Na realni gimnaziji bo sprejemni izpit 27. t m. Prošnje je treba vložiti do 26. t m. Popravni in razredni izpiti bodo 25. in 26. t m. od 8. zjutraj dalje. Popravni izpiti nižjih tečajnih iapitov 29_ a višjih 30. in 31. t m. Natančen spored je nabit na razglasm deski. Vpisovanje v prvi razred 1. septembra; dosedanji učenci pa se bodo vpisovali n asi edin j i dan.
e— V bolnici sta umrla v sredo 31 letrri Jože Ocvirk iz Latkove vasi pri št. Pavki in 12Ietmi Jože Špan, sin gostilničarja in posestnika s Planine pri Sevnici.
e— Padec z avtomobila. Ko se je pelja! 461 etni Franc Šertil, delavec pri tvrdki O. Rakusch v Celju, v sredo okrog 17. s tovornim avtomobilom, na katerem so b;H naloženi prazni sodi za bencin, po Razlago vi ulici, je na ovirfku pri hiši g. Barlaka zaneslo sode. Šertl, ki je stal poleg sodov, je izgubil ravnotežje in padel z avtomobila na tlak. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnico.
e— Ujel se je. V sredo zvečer je policijski agent na Glaziji aretiral 381etaega Dominika Koserja iz Sp. Gašteraja pri S*. Juriju v Slovenskih goricah, ki je 9. t. m. popoldne med vožnjo z vozom iz Celtia v Peirovče izmaknil posestniku Pušnkn iz Liboj denarnico z 1500 Din m pobegniL Koserja zasleduje že od prej mariborska policija, ker je v Mariboru ukradel 600 Din vredno moško kolo.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ofe 20.30 sijajni vojni alpski zvočni film »Gore v plamenu«, ki slika hude boje v Dolomitih med svetovno vojno. V glavni vlogi jc sloviti športnik Louis Trenlker.
Iz Trboveli
t— Potok Globošak z vso nesnago, ki je v njem, pomenja v zdravstvenem pogledu za tamošnjo okolico veliko nevarnost. V ta potoček se tudi steka iz sosednih hiš stranišnica. Da mora biti ta nesnaga leglo raznih bolezenskih kali, je nedvomno. Nujno potrebno je, da zdravstveno oblastvo v tem pogledu nekaj ukrene. Predvsem se mora preprečiti dotok stranišnice, prepovedati pa se mora tudi vsako odlaganje smeti m odpadkov v strugo. Tudi glede potoka Trboveljščice bo treba poostriti že dane odredbe, katerih se skoro nihče ne drži. če pomislimo, da je velik del prebivalstva prisiljen, da pere v tem potolou perilo, potem si lahko mislimo, kaka nevarnost nalezljivih bolezni preti prebivalstvu. Tudi v tem primeru bi se moralo prepovedati izpraznjevanje greznic in odlaganje odpadkov v potok.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Lep uspeh na dirkah v okvirju Mariborskega tedna je dosegel g. Emil Cof, mladi podporočnik slovenjbistriške garnizije. Zmagal je v skakanju kategorije za srednjelahke konje preko 14 delno kombiniranih prepon in dosegel prvo nagrado v ostri konkurenci z najboljšimi jahači iz Zagreba, Viroviiice in drugod.
sb— Smrt mladega visokogolca. 17. t. m. je umrl komaj 221etni visokošolec g. Franjo Pajtler. Pobrala ga je po dolgih mukah zavratna jetika. Pokojnik, ki je odlično dovršil mariborsko realko, se je
poln upanja in energije lotil študfja gozdarstva na zagrebški univerzi, vendar ga je že po prvih semestrih bolezen položila v posteljo, iz katere ga je po dveh letih trpljenja rešila smrt. Ob njegovem prera-
nem grobu žaluje poleg hude prizadete matere, ki je z njim izgubila edinca, zlasti slovenjbistriški Sokol, katerega zvesti član je bil, dokler je mogel. Naj mu bo lahka domača gruda!
S P O R T
Viktorija (Zagreb) : Ilirija
Prvenstvena ligina tekma med Ilirijo ''n Viktorijo (Zagreb) se bo vršila v nedeljo ob 17.30 na igrišču Ilirije. Tekma obeca prav zanimiv šport, saj je Viktorija vsega upoštevanja vreden nasprotnik, ki do sada j še ni izgubil nobene tekme. Podobnost: o tem srečanju bomo še objavili.
Športni dan v Zagorju
Spored športnega dne 21. avgusta
I. Štafeta, start ob 9. pred Blažičem na Toplici, skozi Zagorje, cilj Kino Triglav. II. Kolesarske medklubske dirke za prvenstvo »Zasavja 1932« na 78 km. Start Kino Triglav Zagorje ob 9.30, cilj istotam. III. Tek članic bazene, start ob 10. pred gostilno Grčar, cilj Kino Triglav 100 m VI. Cross-country na 8 km. Start ob 10.15 Medija - Izlake, cilj Kino Triglav Zagorje.
Nogometne tekme: ob 14. juniorji, ob 15. rezerva, ob 16.30 I. moštvo.
Razpis
SK Zagorje razpisuje za dne 21. avgusta srtafetni tek skozi Zagorje za inž. Loskotov prehodni pokal, ki pride v trajno last po trikratni zaporedni, oziroma petkratni zmagi v presledkih. Proge so nasledmije: 350X 400X400X1000X300X200. Start ob 9. pred Blažičem na Toplici tek skozi Zagorje, cilj Kino Ernejc. Pravico do starta imajo vsi klubi na teritoriju MO Trbovlje, dasi niso verificirani. Za isti dan razpisuje SK Zagorje cross-coun.try za prvenstvo »Zasavje 1932« na 8 km dolgi progi Medija - Izlake -Zagorje. Start ob 10.15 kopališče Medija, ciij Kino Triglav Zagorje. Pravico do starta imajo vsi atleti Jugoslavije. Prvopdasirani prejme naslov »Prvaka Zasavja v cross-countryu za leto 1932 in veliko srebrno kolajno, drugi in tretji bronaste kolajne. Prijave za stafetni tek 10 Din za moštvo in za cposs-country 3 Din je poslati hkrati s prijavnico najkasneje do 15. avgusta. Naknadna prijava dvojna. Skupino kosilo stane lu dinarjev, ki ga lahko posameznik naroči z vplačilom zneska. Oba teka se vršita po pravilniku JLAS. Tekmuje vsak tekmovalec ra lastno odgovornost. Za morebitne nezgode ne prevzame prireditelj nobene odgovornosti.
Razpis velike medklubske kolesarske dirke za prvenstvo Zasavja 1932, in sicer po naslednjem sporedu: Glavna skupina jn juniorji imajo start in progo isto. Proga Zagorje - Trojane - Krašnja - Domžale in obratno 7S km. Start ob 9.30 pred Kino Triglav Zagorje, cilj istotam. Obrat v Domžalah pred restavracijo »Slokar«. Nagrade: za glavno skupino: prvopJasirani prejme naslov »Kolesarski prvak Zasavja 1932 v glavni skupini« in veliko srebrno kolajno, drugi in tretji bronaste, četrti in peti časovne kolajne. Juniorji: Prvoplasirani prejme naslov »Kolesarski prvak Zasavja 1932 v juniorski skupini «in malo srebrno kolajno, drugi in tretji bronaste, četrti in peti časovne kolajne.
Splošna določila:
1.	Dirke se vršijo po pravilniku Kotura-š-kega saveza kraljevine Jugoslavije. Pravico starta imajo vsi dirkači, ki so verificiranj pri KSKJ.
2.	Vsi dirkači se morajo javiti pol ure pred startom pri vodstvu dirk.
3.	Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati policijskega cestnega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabltjivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škodo, ki bi jo dirkači povzročili med dirko.
4.	Odredbam vodstva se je treba najstrožje pokoriti.
5.	Protesti se upoštevajo 15. minut po dirkj z vplačilom 30 Din, ki se vrnejo, ako je protest odobren.
6.	Vrstni red in obliko startanja določi vodstvo dirke. Čas starta je točno vpošte-vati. Dirka se ob vsakem vremenu. Razglasitev rezultatov in razdelitev kolajn takoj po tekmi.
7.	Prijave sprejema predsednik kluba La-voslav M r n u h, prijavnina znaša 10 Din.
8.	Skupno kosilo za osebo je 10 Din. Prijavo in znesek za kosilo je poslati do dne 15. avgusta na SK Zagorje.
(Razpis smo prejeli za rok prijav prepozno; interesenti naj se zadevno sporazumejo s pri rediteljem. Op. ur.)
Po obvestilu prireditelja so se 2e prijavili številni člani več športnih klubov z Ljubljane in drugod za razne konkurence, ki so na sporedu tega športnega dneva v Zasavju. Priprave so polnem teku; zato pričakujejo prireditelji, da bo športu naklonjeno občinstvo iz Zagorja in ostalega Zasavja v čim večjem številu posetilo te zanimive prireditve.
Zanimiva nogometna tekma v Celju. Obe
kvalifikacijski tekmi za vstop v podsavez-no ligo, ki sta se vršili nedavno v Celju med SSK Celjem in SK Atletik, sta bili neodločeni in sta se končali 7. rezultatom 3:3 in 2:2. Namesto da bi se bila druga tekn>« podaljšala za dvakrat 15 minut in se vrš!o žrebanje, če bi tudi v tem padaljšanju ostala tekma neoločena, je LNP odredil, da se morata obe kvalifikacijski tekmi ponov>; Prva tekma bo v nedeljo 21. t. m. ob 17.30 na Giaziji, druga pa v nedeljo 28. t. m. na športnem igrišču pri »Skalni kleti«.
Nedeljsko tekmo bo vodil maribo-s^i sodnik dr. Planinšek. ki ima ootovo vse sposobnosti za vodstvo važnejše tekme.
Zaključne tekme za Petrinovičev pokal. Jutri in v nedeljo se bodo vršile na plava-iišču KSU v Karlovcu skakalne tekme za drž. prvenstvo juniorjev in seniorjev. Kakor znano, so te tekme zadnje. ki bndo odločale o letošnji zrnati za dragoceni Pe trinovičev pokal. Ljubljanska Ilirija, ki ho letos skoraj sigurno prekrižala račune splitskega Jadrana o trajni lasti te najdražje športne lovorik? v naši državi, je že po-
slala svojo ekipo v Karlovac. Prav tako so prispeli tja tudi že člani splitskega Jadrana. Ker bo v teh dnevih navzočih več plavačev sodelujočih klubov in tudi beograjskega Boba, se bo v nedeljo zvečer vršila tudi kombinirana waterpolo - tekma ob umetni razsvetljavi. Zanimanje za plavalne prireditve v Karlovcu je splošno. O poteku bomo objavili izvirna poročila.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija bo priredila v spodaj navedenih dnevih klubska javna propagandna tekmovanja, dostopna samo klubov i m verificiranim atletom in neverificiranim atletom.. Tekmuje se po pravilniku JLAS. Tekališče meri 936 m. ima dva nedvignjena zavoja, in je iz lesa. — Tekmovati smejo tudi suspendirani atleti, kakor tudi atleti, ki so kaznovani. — Tekmovalne točke so razporejene sledeče: dne 23. t. m. ob 17. uri: 100 m, 800 m, skok v daljino, skok v višino, krogla im 4 x 200 m; dne 25. t. m. ob 17. uri: 200 m. 1500 m, kopje, troekok, disk. 4 x 400 m; dne 27. t. m. ob 17. uri: 400 m, 5000 m, palica, kladivo, 4 x 100 m. Atleti se mora.o prijaviti vselej pol ure pred pričetkom starta pri vodstvu tekmovanja. — Vodstvo tekmovanja lahko oprem eni vrstni r"d. — Po potrebi se vršijo na 100 in 200 m pred teki iz katerih pridejo iz vsakega po eden ali trije najboljši v finale.
Dirka za cestno drž. prvenstvo. V nedeljo bo na 144 km dolgi progi Ljubljana -Novo mesto - Kostanjevica - Samobor -Zagreb kolesarska dirka za drž. prvenstvo. Start bo ob 7. zjutraj na Dolenjski ces*i, cilj pa v Kustošiji pri Zagrebu nekako štiri ure pozneje.
Priprave za veslaško prvenstvo Evrope v Beogradu. Za prvenstvo Evrope v veslanju. ki bo <ine 4. septembra na Savi v Beogradu, vlada veliko zaniimamije, im sicer ne saimo pri državah, ki so včlanjene v Fisi, temveč prav tako med široko sportsko publiko. Do sedan je sprejel pripravljalni odbor JVS prijave nasledirujih držav: Francije. Molamdske, Švice. Španije, Itailije, Madžarske, Rumunije im Češkoslovaške. Večina izmed niih se je prijavila skoraj za vse di-
scipline —■ čolne, v katerih se bo tekmovalo, tako da je že z dosedanjimi prijavami zagotovljena velika udeležba. Rok za prijave poteče 22. t m ter je pričakovati seveda še nove prijave, ki jih do seda.j še ni bilo zaradi tega, ker so se v nekaterih državah šele zaidmjo nedeljo vršile izbirne tekme za prvenstvo. — Pripravljalni odbor bo organizirali na vsestransko željo dva posebna vlaka iz Splita in n Zagreba, ozir. pri zadostnem odzivu celo iz Ljubljane, za športno publiko, ki naj ne zamudi te ugodne prilike, da bo videla tekme za evropsko prvenstvo v veslamju z veliko mednarodno udeležbo
Službeno iz OZDS pri LNP. Deleg'ra;o se v nedeljo 21. 8. v Ljubljani: stranska pri drž. prv. tekmi Ilirija - Viktorija, igrišče Ilirije, gg. Vidic in Ramovž; za event. predtekmo na istem igrišču g. Zupan. — V Celju: SK Celje - SK Atletik, igrišče SK Celje (kvalifikacijska tekma) g dr Planinšek.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20 seja sekcij&kega odbora pri L'«-.r-Iesu.
Kolesarska sekcija ASK Primorja vabi vse svoje člane na važen sestanek, ki bo v petek ob pol 20., v prostorih restavracije »Zvezde«. Prodm zaradi važnih razgovorov polnoštevilno. — Tajnik.
TSK Slovan: Drevi od 18. dalje obvezen trening na igrišču ASK Primorja za vfr.e igralce, posebno pa za: Marchiotti I. Zavrl I in II. Grm. Thuma. Globel.lik J. Uhan, Ključec, Schlegel. Srebotnjak, Li-povsek II, BogeL Po treningu članski,se-s tanek.
SK Reka. Jutri ob 20. naj pridejo zanes Ijivo na sestanek: Klemene. Debevec, Bat-telino, Prijatelj, Teran, Smolnikar. F.ržen. Loborec, Bafctelin.o III, Rapovš, Jež, Veai-turini.
okol
Sokolsko društvo Moste poziva vse na-raščajnike, ki so vpisani in one ki bi radi na novo pristopili, v soboto 20. t. m. ob 8. zvečer na sestanek v telovadnico. Sokoli, vaša dolžnost je, da vpišete svoje otroke. Obrtniki in trgovci, vplivajte na vajence, da vstopijo v sokolske vrste!
Sokol Fra»n priredi v nedeljo 21. t. m. ob 3. popoldne telovadni nastop z redovnimi in orodnimi vajami in z igrico, odbojko in sprevodom. Sosedna društva in drugo občinstvo so vabljeni. Na svidenje v Framu!
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke I cije terjatev za nove izvozne posle, da bi =?e
' tn	4______ :_____ -1____M AT	1 •
Po najnovejšem izkazu od 15. t. m., se je zlata in devizna podlaga Narodne banke v drugi četrtini t. m. nekoliko povečala, in sicer za 1.8 na 1980.7 milijona Din. Za malenkost so narasle tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago, in sicer za 1.9 na 865 milijona Din. Zanimivo je nadalje precejšnje ponovno povišanje postavke skovani denar v srebru in niklu«, ki se je ponov no povečala za 41-1 na 121.3 milijona Din; od te vsote 121 milijonov odpade kakih 70 milijonov na nove srebrne novce, ki jih je imela Narodna banka 15. avgusta v svojih blagajnah pripravljene za izdajo v promet.
Menični portfelj, ki je ob koncu julija dosegel najvišje stanje, se je v drugi četrtini avgusta nekoliko zmanjšat in sicer za skoro 4 milijone Din. Obtok bankovcev, ki se je v prvi četrtini t. m. nekoliko povečal, je v drugi četrtini občutneje nazadoval za 73.4 na 4799 milijonov Din. Danes je naš obtok bankovcev za 212 milijonov Din manjši nego je bil lani v istem času in za 564 milijonov Din manjši nego pred dvema letoma. Če še prištejemo srebrne novce, kolikor so doslej prišli v promet, tedaj vidimo, da navzlic temu skupni denarni obtok v naši državi letos ni večji, kakor je bil lani.
Obveznosti Narodne banke za pokaz so se povečale po novem izkazu za 78.6 na 682.2 milijona Din. Predvsem je naraslo dobroimetje državnih gospodarskih podjetij (postavka »obveznosti na pokaz uo raz nih računih«), ki je doseglo vsoto 212 milb jonov. Obveznosti z rokom pa so se najbrž zaradi zapadlosti blagajniških bonov Narodne banke zmanjšale za 13.4 na 1403 milijone Din. Razmerje na pokaz se ni bistveno spremenilo. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatn in devizah maša 36.13 V. (zadnji teilen 36.13 •/«) v samem zlatu pa 32.16 •/• (32.19)
Stanje na dan 15. avgusta ie bilo naslednje (v milijonih Din; v oklenaiih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktivi: podla ga 1980.7 (+ 1.8). od tega v zlatu 1762.8 (—), v devizah 216.6 (+ 1.2), v valutah 1.2 (+ 0.6); devize, ki se ne vštejejo v podlago 86.5 (+ 1.9): posonla na menice 2037.9 (_ 4.0); lombard 355-2 ( + 0.1); stari dolg države 1808.2 (4- 0.3): začasni avans glavne državne blagaine 600 (—); pasiva: obtok bankovepv 4799.1 (— 73.4); obveznosti na pokaz 682.2 (+ 78.6). od tega nasproti državi 23 (4- 18.8), po žirovnih računih 446.8 (+ 16.8). po raznih računih 212.3 {+ 43); obveznosti z rokom 1403 (— 134).
= Trgovinska pogajanja z Grčijo. Kakor poročajo iz Aten. so se 16. t. m. pričela pogajanja za revizijo in dopolnitev dosedanje carinske pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo. Našo delegacijo tvorijo gg. Savo Obrado-vič, dr- Mihaljevič in Boško Djordjevič. 0 vsebini teh pogajanj sicer niso znane podrobnosti, vendar lahko računamo, da bodo pogajanja zelo važna za nadaljnji razvoj naših trgovinskih odnošajev z Grčijo. Kakor znano, je Grčija pred meseci uved'a moratorij, in sicer ne samo za državne dolgove. temveč tudi za dolgove, ki izvirajo iz blagovnega prometa. Ta ukrep je v zvezi z uvoznimi omejitvami težko prizadel našo trgovino z Grčiio in se je izvoz 9koro povsem ustavil. Grčija ie bila vedno važna odjemalka za naš les in za živino iz Stare in Južne Srbije, izvažali pa smo razen tega precej sočivja. sadja, kaškavalskega sira in cementa. Z uvedbo moratorija v Grčiji je bila prizadeta tudi slovenska lesna trgovina. Grčija ie prej igrala važno ulogo v našem lesnem izvozu, sai smo še lani izvozili v to državo skoro 9000 vagonov !e%a za okrog 57 milijonov Din. Zaradi plačilnih težkoč in moratorija danes naši izvozniki nimajo več poguma, izvažati les v Grčijo. Zadnji čas pa smo opazili, da so pričeli Grki uvažati les iz Švedske in Norveške. Zato se je v naši lesni industriji v.zadnjem času pojavila težnja, da bi naia država skušala na kak način urediti vsaj vprašanje likvida-
ta važen trg za naš izvoz ohranil. Najbolje bi bilo, če bi uvedli z Grčijo klirinški promet, kakor je to storila tudi Češkoslovaška, kjer že nekaj dni posluje grško - češkoslovaški kliring. Seveda pa bi bilo treba tudi poskrbeti za skorajšnjo likvidacijo terjatev iz starih izvoznih poslov. Grčija je v naši zunanji trgovini doslej igrala prav važno ulogo. Med državami, kamor izvažamo, je bila lani na šestem mestu, med državami, odkoder uvažamo, pa na 17. mestu. Naša trgovinska bilanca z Grčijo je bila vedno precej aktivna. Naš izvoz v Grčijo je lani znašal 256.8 milijona Din (1. 1930. 409.9), naš uvoz pa le 41.6 milijona (52-1).
= Uspešna konverzija ogromnega angleškega vojnega dolga. Kakor smo žc poročali, se je angleška vlada pred meseci odločila za finančno transakcijo velikega obsega. Pozvala je imetnike 5% vojnega posojila, da pristanejo na znižanje obrestne mere od 5 na 3-5%, sicer se jim nominalni znesek obveznic izplača. Skupni znesek tega posojila znaša nič manj kakor 2085 milijonov funtov, kar predstavlja pri sedanjem tečaju funta znesek 417 milijard Din. Glede na obseg transakcije, ki je brez primera v svetovni finančni zgodovini, so mnogi z bojaznijo zasledovali razvoj akcije. Izražali so zlasti bojazen, da precejšen del imetnikov obveznic ne bo pristal na konverzijo in da bo morala potem država te obveznice izplačati. Angleški zakladni urad je sedaj, ko je potekel rok za prijavo konverzije z l®/o nagrado, objavil rezultat, ki je izredno zadovoljiv. Doslej je nič manj kakor 88.6% skupnega zneska vojnega posojila konvertirano. Skupni znesek konver-tiranih obveznic znaša namreč 1850 milijonov funtov, tako da bo moral zakladni urad v najslabšem primeru izplačati 235 milijonov funtov. Izplačilo posojila pa je doslej zahtevano le za 48 milijonov funtov. Rok za odpoved posojila traja sicer še do 30, septembra, vendar računajo, da zakladne-mu uradu ne bo treba izplačati več kakor kakih 100 milijonov funtov. Z uspešno konverzijo od 5 na 3-5 °/o bo znesek za anuitet -sko 9lužbo tega posojila precej zmanjšan, kar bo za angleški državni proračun precejšnjega pomena.
= Razstava perutnine in malih živali v Ljubljani. V okviru velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni« (v Pasu od 3. do 12. septembra) bo prirejena tudi razstava malih živali, ki se goje pri nas. To razstavo priredi društvo »Živalica« v Ljubljani Razstavljena bo poučna strokovna literatura, kožuhovina in izdelki iz usnja domačih malih živali. Dalje bodo poleg perutnine razstavljeni kunci in bobri, nutrija, psički, mačiee, morski prašički, bele miši in ribice. Za tem bo oddelek za predmete in razne vrste krmil, dalje bo videti kontrolna gnezda, napajalnike, umetne koklje, valil-ne aparate, orodje za kapunjenje. tehtnice za jajca, stroje za mletev kosti, žične kletke za ptice, jasli in kletke za kunce, škat-lie za prenos jajc in enodnevnih piščet. Dalje bo poseben oddelek domačih in tujih ptic. Za tem oddelek z golobi, grlicami, fazani, pavi itd. Posebni oddelek bo namenjen kokošim, racaim gosem in puranom. Ta razstava bo nameščena v paviljonu >J« ter bo zelo zanimiva in poučna.
— Poravalno postopanje je uvedeno o imovini nasl. dolžnikov; A nt. Starovašnik, trgovka v Vitanju (por. unr. dr. Fr. Maca-rol. odv. v Konjicah; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Konjicah 20. sept. ob 10., prijavni rok do 15. sept., kvota 40 odst.). — Ivan Veselič, vinogradnik in trgovec v Ormožu (poravn. uprav dr. Fr. Lo-vrec. odv. v Ormožu: narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Ormožu 22. sept. ob 10., prijavni rok do 17. sept., kvota 40 odst.).
Čebelarski oddelek na letošnjem jesenskem vele9ejmu v Ljubljani bo pokazal, da eo se čebelarji glede izdelave in dobave čebelarskih potrebščin popolnoma osvobodili tuje konkurence. Ne samo panji, temveč
tudi matične rešetke, razne posode itd. bodo pokazale usposobljenost in podjetnost domačih obrtnikov. Da na razstavi ne bo manjkalo medu, voska in medenih izdelkov, se razume. Točila 6e bo tudi pristna medica.
— Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za jesenski velesejem. naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani.
= Zaklopne znamke v lični obliki je ravnokar izdala uprava ljubljanskega velesejma v propagandne namene za svojo letošnjo prireditev »Ljubljana v jesenic, ki se bo vršila od 3- do 12. septembra. Vinjete so na razpolago v slovenskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu. Podjetja naj jih izvolijo zahtevati od urada velesejma v Ljubljani, ki jih bo takoj brezplačno dostavil.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj spreiema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 30.600 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik spreiema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 300 m jamskega kabla, 40 kg žice za di-namo in 2000 m8 krovne lepenke-
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. septembra ponudbe glede dobave ca 50.000 kg pšenične moke. 800 kg ječmenove kave in 600 kg sirove kave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave gumijaste preproge. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 14. septembra ponudbe glede dobave aluminijeve in emajlirane posode. Dne 20 septembra se bo vršila pri upravi državnih monorjolov, ekonomski oddelek v Beogradu licitacija glede dobave pisarniškega materijala; 22. septembra pa glede dobave platna »amerikan«. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 29. t. m. j>o-nudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 9. septembra ponudbe glede dobave cevi in ročnih vrtaljk. Dne 2. septembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave ognjegasnega materijala; 7. septembra pa glede dobave tračnic. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
= V zadru/lni register se je vpijala Zadružna klavnica v Zlatoličju na Dravskem polju, reg. zadruga z o. z.
Borze
18. avgusta. Na ljubljanski borzi sta danes devizi Newyork in Berlin nekoliko popustili, dočim se je deviza Trst za malenkost okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nespremenjena. Do prometa je prišlo za kaso po 200 in 201 in za avgust po 201. Od dolarskih papirjev je trgovalo 7°/o Blairovo posojilo po 41.50 in 41.75. V ostalem je bil promet še v 6"'« begluških obveznicah po 35 in v delnicah Narodne banke po 4300.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2290.68 _ 2302.91, Berlin 1351.25 — 1362.05, BruseljJ 789.41 — 713.35, Curih 1108.35 — 1113.85, Loodoo 197.62 — 199.02. Newyorb čelk 5663.81 _ 5692.07, Pariz 222.96 — 224.08, Praga 168.17 — 169.03, Trst 291.00 — 293.41.
Zagreb. Amsterdam 2290-68 — 23,02.04, Berlin 1351.25 — 1362.05, Bruselj 789.41 do 793.35, London 197-42 — 199.02, Milan 291.01 — 293.41, Ne\vyork kabel 5685.81 do 5714.07, Newyork ček 5663.81 _ 5692.07. Pariz 222.96 — 224.08, Praga 168.17—169.03. Curih 1108-35 — 1113.85.
Curih. Pariz 20.1125. London 17.34, New-york 513, Bruseli 71.25. Milan 26.31, Madrid 41.25, Amsterdam 206170, Berlin 122.10, Stockholm 91.75. Oslo 89.20. Kobenhavn 95.25, Sofija 3.72, Praga 15.185. Varšava 57.60, Bukarešta 3.05.
Efektu
Zagreb. Državne mednote: Vojna Skoda 200.50 — 201.50. za avgust 200.50 — 201, za september 199.25 — 201, za december 197 — 200, 7% investicijsko 49 _ 51. 4,/» agrarne 24.50 — 26. 6e/o begluške 34.50 do 35.50, 7°/o Blair 41-50 — 41.625, S«/o Blair 44 _ 45, 7°/o Drž. hipotek, banka 44 — 45; bančne vrednote: Narodna banka 4000 do 4325, Priv. agrarna banka 231 — 236.
Beograd. Vojna škoda 200.50, 198.50 zaklj., 4% agrarne 25 zaklj., 6% begluške 35.75, 35 zaklj-, 8fl/o Blair 45 bi., 7% Blair 41.50, 41.25 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 44 zaklj.. Narodna banka 4300 _ 4600, Priv
agrarna banka 235.50 zaklj.
— »
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 18. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 50.375, za december 54.25. za marc 61; koruza: za september 32.625, za december 28.125. za marc 29.625; ores: za september 16-25, za december 18.875; rž: za september 36.25, za december 38.125. za marc 41.
4- Winnipeg, 18. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 54.25, za januar 64.50 + Ljubljanska borza (18. avgusta ) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 — 210, potiska. 80 kg po 215 _ 217 50; moka: baška »0« franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 315 — 320. banatska po 335 do 340: koruza (slovenska postaia. plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 170 do 172.50; pri navadni voznini no 175 do 177.50.
RESTAVRACIJA BURZI Plastnik i Bršner, Zagreb
Draškoviceva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo ln ostale pijače po najnižjih cenah. 243
HOTEL MILINOV
Zagreb
NA JELAČICEVEM TRGU
Tekoča topla ln hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah ln ves ostali komfort. — ZMERNE CENE.	219
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ,
ZAGREB, GAJEVA ULICA ST. 51. TELEFON TO-35.
Z&jun&eoo 6iot« »obe po ?5—35 Dia. Ptt«timu to. m»5a kuhinja. It Hran« na-rjvua nca. Velik to blidra m. Pri bivanju preko 24 nr 16 % por^sU. — Pri-poroSa M IvnUMik DJURO PAJIC.	201/«
+ Norosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca mlačna. Promet 28 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednje-baška. gomjebaška. 79 kg, okolica Sombor, 78 kg 145 — 147.50; baška, potiska, 79 k* 147.50 _ 150; baška. ladja Tisa, 79 kg 150 do 152.50; gorniebanatska. 79 kg 142.50 do 145; banatska, pariteta Vršac. 78 kg 140 do 142.50; baška. sremska. nova. 76 kg 135 do 137-50; banatska , nova. 76 kg 132.50 do 135; baška. ladja Tisa. nova, 76 kg 140 do 150. Koruza: baška 108 — 110; okolica Sombor 110 _ 112; banatska 105 — 107; srem. 110—112; okol. Šid 112—114. Oves: baški, srem., novi 112.50—117.50. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 230 — 245; >2« 210 - 220; >5« 195 — 200- »6< 175 — 180; »7« 140 — 145; »8« 90 — 95. Otrobi: 70 do 75. Fižol: baški, sremski, beli. novi 110 do 115.
Iz življenja na
DOLENJI LOGATEC. Pri nedeljskem izrednem sokolskem občnem zboru, ki se ga je udeležil br. Krapeš kot odposlane« ljubljanske župe, je bila predlagana s strani članstva naslednja društvena uprava: starosta br. Smole Slavko, podstarosta br. Šebenik Janez. žel. mizar; tajnik br. Vrbov-šek Josip, načelnik br. Kune Stanko, načel-nica s. Dežela Davorinka, prosvetar br. Mi-hio Lojze, postajni načelnik; gospodar br. Plečnik France, blagajnik br. Podlogar Lojze, poslovodja; knjižničarka s. Miselj Ema, učiteljica; praporščak br. Podlogar Lojze: odborniki: br. Mihevc Josip, br Vidmar Edo. br. Ahlin Stanko, br. Lenarčič Ciril, br. Mislej Gvidon in br. Vilar Karol; namestniki: br. Mulley Avgust, br. Babnik Andrej in s. Štefančič Mimica; nadz>orni odbor: br. Šenica Viktor, br. Anžiček Ante in br. Jerina Ivan, želez, poduradnik; v častno razsodišče: br. dr. Tekavčič Karol, sreski načelnik; br. Petkovšek Anton, br. podstarosta Šebenik Janez, član odbora br. Lenarčič Ciril in br. Mihevc Franc (Miklavov); namestniki: Hadnik Viktor, br. Kraje Ivan in br. Bregant Slavko. Članstvo je sprejelo predlog i živim odobravanjem.
Radio
Izvleček iz programov
Petek, 19. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45! 18: Salonski kvintet. — 19: Po poljski zemlji. — 19.30; Gospodinjska ura. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda.
—	22.30: Čas. poročila, plošče.
Sobota, 20. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45:' Dnevne vesti. — 13; Čas, plošče. — 18: Salonski kvintet. — 19: Gimnastične vaje.
—	19.30: Premog. — 20: Samospevi gdč. Vedralove. — 20.45: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22; Čas, poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 18: Pevski koncert. — 20.30: Veseloigra. — 21: Mešan program. — 23: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert orkestra. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Narodne pesmi. _ 19.50: Vesele pesmi. — 20.15: Orkestralen koncert
—	22.20: Mešan program. — BRNO 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18-20; Lahka glasba. — 20: Koncertni večer. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 20.05: Dunaj poleti. — 20.15: Prenos plesne glasbe iz Schonbrun-na. — 20: Mešan program z radio - razsta-ve. _ Plesna glasba. - KONIGSBERG 19.15: Stara in novejša klavirska niuzika.
—	20: Rokodelski večer. _ 21.35: Lahka glasba- — Plesna glasba iz Berlina. — MČHLACKER 19.30: Beethovnova Kreu-tzerieva sonata. — 20: Prenos iz Berlina.
—	22.45: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17.45: Madžarske pesmi. — 19.45: Dramski večer. — Orkestralen koncert. — 23: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Lahka glasba. — 21.30: Sluhoigra »Potovanje v Azijo«. — 22: Lahka godba.
žrebanje v drž. raz. loteriji
V. razred.
Dne 16. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 6.000 št. 75.647.
Din 5.000 št. 22.779, 86.697.
Din 1.000 št- 127, 4.431, 4.460, 4.476, 4.484, 5.986, 10.869, 10.890, 19.626, 19.532, 19 547 19 573, 22.703, 22.795, 31.122, 31.133, 35.546, 37.001, 37.076, 42.546, 45.702, 45.733, 45 768 52.239, 54.270. 54.279, 54.281, 58.320, 58.380, 58.399, 51.575, 51.594, 62.223, 62.285, 65.301, 69.426, 73.310, 73.386, 80.249, 84.447, 84.499, 86.604, 86.631, 88.227, 88.249, 88.283, 81.708! 93.019, 93.039, 93.060.
2rebanle se bo vršilo vsak dan do 4. septembra ta bodo največji dobitki izžrebani
"ele b koncu žrebanja.
Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak Igralec priliko Igrati do konca, to Je na največje dobitke.
Zadružna hranilnica r.z.zo.L, Ljubljana, Sv. Petra c. 19
\
MJcbeJ Zčvaco:
121
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Ali se je že kdaj kdo upal trditi, da bi bili razbojniki ali tatovi? Kaj ne, da ne? Nu, torej!«
»Da, ali glavar si je vtepel to misel v glavo... Po tem takem ...«
Niti na um jim ni prišlo, da bi se lahko ognili Jehanove zahteve n nadaljevali dosedanje življenje. Dali so mu bili besedo. V sramoto bi si šteli, če bi jo bili snedli. Zato so popolnoma odkritosrčno snovali načrte o poboljšanju, ker je bila Jehanova volia taka.
To jih je seveda spomnilo, da so prešteli svoj imetek. Našli so, da imajo vsega še kakih štiri sto liver. Nemajhna vsota!
In to še ni bilo vse. Imeli so tudi dragulje, ki so jih bili vzeli Conciniju. Sli so jih prodat in dobili zanje dva tisoč osem sto liver. S prejšnjimi štirimi sto je bilo to tri tisoč dvesto liver. Bili so torej dovolj bogati, da bi bili lahko spodobno živeli vsaj leto dni. Ali./.
Gringaille je imel sestro, zalo Perrette; slišali smo ga, ko ie govoril o njej. Perretti je bilo zdaj nekaj manj kakor sedemnajst let. Njen priimek je bil več ko zaslužen, zakaj bila je v resnici krasno dekle. Mati je vlačuga, oče rokovnjač — in vendar si je bilo čudno detletce vteplo v glavo, da ostane pošteno in da bo živelo^ od težkega dela svojih rok!
Čeprav je bila nežna in rahla, si je vendar izbrala naporen po-
klic: poslala je perica. Z nenavadnim pogumom in trdno voljo se je ohranila čisto in neomadeževano; nobena meščanska hči se ni mogla pohvaliti, da bi bila pametnejša od nje. Nihče ji ni mogel očitati, da bi imela ljubimca.
Častilca pa je vendar imela: Carcagna, ki se je bil globoko in vroče zaljubil vanjo! Carcagne je bil rokovnjač, nepridiprav, pretepač, nu, razbojnik, če hočete. A kaj menite, kaj je bil storil ta zaljubljeni razbojnik? Šel je h Gringaillu, ki je bil konec koncev nekakšen družinski glavar, in ga po vseh pravilih poprosil za sestrino roko. Rekli smo že, da je bil Carcagne prostodušen človek. Kakor vidite, se nismo zlagali.
Gringaille je sporočil Perretti prijateljevo snubitev in io tudi kar najbolje priporočil. V njegovo veliko začudenje in v Carcagnev brezmejni obup je sestra odbila ponudbo. Rekla je, da ie zakonski stan prav nič ne miče. Gringaille se ni dal oplašiti: prigovarjal jI je še in še. Perrette se je v svojem odporu naposled dotorei utrudila, da je rekla: morda kasneje, čez nekaj let!
Zaljubljenec se je s težkim srcem zadovoljil s to negotovo obljubo. Trdovraten kakor vsi zaljubljenci, se je na tihem vendarle štel za dekličinega zaročenca. To je bilo morda zelo domišljavo. Sicer je^pa Carcagne, vzlic temu dobro jedel, dobro pil, dobro spal in živel vobče dokaj neurejeno življenje. Tolažil se je, češ, da bo še vedno časa za poboljšanje, kadar bo pravilno poročen zakonski mož. Ali je imel prav ali ne? Ne mi ne bralec nismo poklicani, da bi odgovarjali na to vprašanje.
Naj bo tako ali tako — ko so se klateži začutili lastnike majhnega premoženja, se je Carcagne zdajci spomnil, da se šibka in nežna Perrette prav za prav ne bi ukvarjala s pranjem. Zmerom je sanjarila, kako lepo bi bilo. če bi imela tisoč liver in bi si mogla
najeti nekaj delavk, zase bi pa pridržala samo likanje finega perila za imenitne gospode. To nežno delo, v katerem se je posebno odlikovala, se je bolje ujemalo z njenimi telesnimi močmi. Carcagne se je spomni J vsega tega. Svojo misel je povedal tudi Gringaillu in mu pogumno predložil, naj bi skupaj podarila dekletu dvanajst tisoč liver, s katerimi bi mogla uresničiti svoje sanje. Ta načrt je Gringaillu silno ugajal in sprejel ga je brez oporekanja.
Takoj sta razdelila denar na tri enake dele. Ko je Escargasse videl, da sta vzela od svojega deleža vsak po šest sto liver, ostalo pa spet shranila v skrinjo, je vprašal, kaj to pomeni. In ko sta <n;u povedala, je zardel kakor kuhan rak in zahteval tudi zase pravico, da pripomore k Perrettini sreči. Tako se je zgodilo, da sa odrinili vsak svojih šest sto liver. to je skupaj osemnajst sto liver. In vendar so bili samo trije nepridipravi; človek bi bil rekel, da niso vredni niti vrvi, na kateri se bodo zibali prej ali slej!
Tako je dobila zala Perrette osem sto liver več, nego je potrebovala, da se postavi na svoje noge. Gringaille ji ie neutegoma nesel denar; zakai čudno, ponosno dekle ga seveda ne bi bilo sprejelo od nikogar drugega kakor od svojega brata.
Klatežem je ostalo sedaj samo tisoč štiri sto liver. A tusdi ta skrčena vsota ie še pomenila pol leta mirnega življenja!
Človek obrača, Bog obrne. Teh štirinajst sto liver je zaleglo natanko za štirinajst dni. Ne za deli!
Ali se je rokovnjaška trojica zabavala s tem, da je metala sre-brnjake v Seino? Ali so trosili denar za kake velike nakupe? Ali so se vdajali izbranemu, dragemu razuzdanstvu? O ne! Živeli so dokaj pametno. Ce bi ne bilo ničesar drugega, bi bila trajala njihova zaloga vsaj tri ali štiri mesece. Bodimo pravični in priznajmo. da to ne bi bilo malo.
1
Cene malim oglasom
Ženitve tn dopisovanj* vsaka beseda Din Ir- tet enkratna pristojbina ea iifro ali ea dajanje naslova Din 5.—v Oglasi trgovskega toi reklamnega enačaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Dm i,— za besedo M taračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto«, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Sta novanja odda*, »Stroji^ »Vrednote*, •Informacije»Živali*, -Obrts In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »TLaslo-tek*, te te z oglasom nudi easlužek, oziroma, če te išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe, plača za
Za odgovor
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali ta dajanje naslov a Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te earačunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—*,
•>ri oglasih po l Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri prsdaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
\
Službo dobi
Vsaka boseda 50 par: za dajanje naslova ali xa šifro pa 3 Din. (1)
2 mlajši deklici
simpatični, marljivi in solidni, ki govorita tudi nemško. sprejmem eno za h:ž-?)« drla, drugo pa kot proda ia.lko v bufetn. Nastop twx«»j. .To-i]'i:ia Lulkič. Virje — Hrvatska.	31869-1
Brivskega
pomočnika
m soboto in nedeljo sprejme frizer na sinartinski c. is. 2t>.	31904-1
Šiviljo
samostojno delavko, vajeno konfekcijskega dela, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra t pod značk« »Hitra delavka«.	319L1-1
Služkinjo
pr' droo in pošteno sprejmem ia gostilno v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S1913-1
Natakarico
tn«W začetnico, čedne suna-Bjosti, sprejme takoj hotel »Mariborski diror« v Ma rito rti.	31033-1
Frizerko
dobro 'kurjeno, ki zna vodil') in trajno ondulacijo s p r e j m e s 25. avgustom Avgu-t Del R.-lo, brivski Ml domski salon. Domžale.
31946-1
Službe išče
Gradbeni inženjer
z večletno prakso v žele-zobetomu in vodnih zgrad-ba.h. želi premeniti službo v Bana*, Črno goro. Bosno ali Srbijo. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Gradbeni inženier«.
31908-2
20—30.000 Din kavcije položim
velikemu podjetju za mesto skladiščfliika. inkasan ta ali slično. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Trgovski potnik.
31739-2
Prodajalka
vešča meša-ne stroke. že]i kamorkoli premeniti fitižbo
Čevlji na obroke
»Tempo*, Maribor, Sloven ska 18.	144
Otroški voziček
polglobok poceni naprodaj v Koeeuovd ulici štev. 1.1 31928
Železen štedilnik
prodam. Naslov v oglas oddeiku »Jutra«. 31930-6
Nas!
»Jutra*.
ov v oglasnem oddelku
31926-2
£23333
Kdor i š 6 e zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
Vsaka beseda 50 par: j za dajenje naslova a!i i za šifro pa 3 Din. (2) I
Brivski pomočnik
m a j š i, doibro izurjen v moški stroki, išče službo s 1. seiptem.br e m. Ponudbe z navedbo plače na naslov, ki era pove oglasni oddelek »Jutra«.	31Š92-2
Brivski pomočnik
star 31 let, popolnoma samostojen v moški stroki in dober bnbj štncer, želi službo z 8. Septembrom. Ponudbe na nasiov: Rudi Košir, Ormož. 31894-2
Izplača se
se prevzeti naše lukrat.ivno dobičkanosno zastopstvo — vseh obstoječih bišnogalan-terljskih praktičnih novosti, -lik, knjig. proti visoki proviziji i.n fiksumu. — šapira, Dunajska cesta 80.
31942-3
Prodam
Ogla« trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali t* šifro 5 Din. — Oglas) socialnega rnačaja vsa ka beseda 50 par; ea dajanj« naslova ali za šifro p» 3 Din. (6)
Ueseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro o Din. Dijaki, ti iščejo inst.rukc.ije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro aii za dajanje naslova 3 Din. (4)
Dober zaslužek
si ustvariš, če konča
Dopisno trg. šolo
(Pražakova ul. 8/1, vogal Miklošičev« c. 30), kjer s' pridobiš vse znanj«, ki ga potrebuješ v trgovini in pisarni. Ni ti treba puščati svojega poklica, pouk do biš na dom! Piši po in formacije!	292-4
Tečaj za
vkuhavanje
zelenjave, sočivja in sadja
iia Krekovi gos.podi.nj. šol v Zg. Šiški pni Ljnbljan bo od 2i2. do 27. avgusta Zunanje plačajo 200 Din notranje 350 Din za vso oskrbo.	31905-4
Kupim
Knjigovodja
z dolgoletno prakso — ki tudi prevzame kakršnokoli samostojno administracijo, vešč italijanskega, nemškega in angleškega jezika i.sSe primerno službo v kateremkoli kraju. Dopise ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Primere«.
31896-2
Nove zaboje
razne velikosti po i—5 Din komad proda Bogataj v Gradišču št. 18/1. 31903-6
Gramofon, plošče
od 15 Di.n — kakor tndi
gramofone
od 300 Din prodaja »Sla ger*, Aleksandrova št. 4. prehod »Viktoria« palače.
254-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda: z® dajanj« nasl-ov» ali ta šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (7)
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
Solidne strokovne nakupovalce
!x>m angažiral. Kupim pa ve rjo množimo solidnih, na obeh straneh izoblja.nih
zabojev
za množino po 30 kg. — Jos. Kirbisc-h, Celje.
31886-7
Izložbena okna
do 3 m visoka kuipim takoj. Ponudbe na naslov: Foto Touriist, šelenbungova ulica 6.	31931-7
Pisalno mizo
dmhro ohranjeno kupim. — Ponudbe na Ekspozituro v Šiški,1 pod »Miza-Siška«.
31931-7
Izložbena okna
in vrata kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31947-7
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
Družabnika
z deležem tudi v hranilni knjižici, sprejmi« lepo in dobro Moče industrijsko podjetje v Sloveniji. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -S. 5«.
31851-16
Terjatev
sto odstotne varnosti, v znesku 70.000 Din prodam •/.a 65.000 Diin. Garancija. Inkaso smksesive tekom 3 mesecev, pon.udbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Cesija«.	31772-16
Vsaka beseda 90 pur; 1 aa dajanj« oaalo*a ali 3 n Sitne 8 Dm. (33~a) g
Gospod išče sobo
opremljeno, najraje v centra aii pod Rožnikom. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »4. september«.	31914-33,a
Dijaške sobe
Vsaka beseda l Dinj n dajanj« naslov« aii
sa Silr* p« 6 Dia. (19)
Gostilno z mesarijo
Vsaka beseda 1 Dm: aa dajuij« naslova aM za Str« pa S Dia. (20)
na prometnem ali vzamem v
knaju kupim najem. l'o-
160.000 Din posojila
iščem od zasebnika proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na podruž. Jutra no Jesenicah pod značko »Varno«.	31805-16
za besedo. Oglasi so cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	(11)
Razprodaja
še par moških koies po 1100 Din najboljših nemških tovarn. Florjanska 22 L	31661-11
Avto9 moto
(Vsaka beseda 1 Din j Za dajanj« naslova ali za šifra pa 5 Din. (10)
Avto »Opel«
4 HP, t.iipe 192«, rabljen toda doih.ro obramjen kuipim 1'oinudlbe na oglas, odnbieik »Jutra« pod »Opel 19216«.
31890-10
Stanovanje
2 dijaka ali dijakinji
event. tudi tri i.z boljših družin sprejmem z oskrbo in zajtrikom, ali po dogoivo ru s li.ra.no 11« stanovanje v veliko, solnčno, čisto in mimo, separirano sobo, le streljaj oddaljeno od univerze in obrtne šole. Na željo nemška konverzaciia Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« ali pa pisati istotja pod značko »Mir in čistoča*.	31692-Ž2
Dva dijaka
stara 10—J4 let, sprejme profe.sior. Predvsem francoska iin nem-ska k.omerza eiiti. Ponudbo na og'asn oddelek »Jutra« pod š;fr> Kduoationc.	3145S-2i
Dijaka
sprejmem na stanovanje popolno oe-krbo. poleg h« manist.ične gimnazije. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31033 22
Dijaka
Vsaka beseda J Dto: »» dajaoj« naslova ajj sa iifro pa S Dia. (21)
Dvosob. stanovanje
v I. nadstropju oddam s 1. septembrom v Jarni.kovi ultei 3.	31S80-2il
Dve stanovanji
dvo- in trisobno oddam na Starem trgu štev. 24/11.
31099-2:1
Solnčno stanovanje
obstoječe iz velike sobe i.n kuhinje, v podpritličju vile, v sredi mesta takoj oddam. Ogledati med 2. .n 7. uro. — Vprašati v Knafljevi ulici štev. 13/11.
31849-2H
sprejmem v lepo in parke-tiramo sobo 7. električno masvetljaivo. Dobra »skrha, na zahtevo fina doma ča hrana. Cena solidna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31-^>5-i2
Učitelj v Ljubljani
prosi gg. tovariše ali to-va-rišice, da mil preskrbe kakega dijaka nižjih sol v popolno oskrbo. — Strogo nadizo-rsitvo iin pomoč pri učenju. Za protinuslugo vedno pri.praivljen. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra!! pod šifro »Dobra oskrba«.
31871-32
Dva dijaka (in.ii)
sprejmem v centru mesta z vso oskrbo v mirno in s ol n črn o so.bo. Naslov po v e oglasni oddelek »Jutra«.
31943-2)2
IJiIlMiJi ¥'
Stanovanje
obe in kuhinje oddam odraslima osebam«. Vo-0vod in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 31932-31
Vsaka beeeda 60 par: sa Ja janje našlo*« aii
m fižra J Din. (23)
Stanovanje
parketiranih sob. kuhinje n pritiklin oddam na Mestom trgu št. 13,1. 311938-31
2 komfortni
stanovanji
dvosobno s 1. septembrom in trisobno s 1. novembrom odda.m za Bežigradom. — X a slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	319-19-21
Stanovanja
S kriki: »Ubijte nejevernikal« in »Zakoljite krščanskega psa!« so se zapodili proti Tarzanu. Drugi Arabci, ki so bili v kavarni, so se pridružili napadu na neoboroženega belca. Toliko jih je bilo, da so potisnili Tarzana nazaj. Abdul se je z golim nožem v roki borii ob njegovi strani.
Vsaka beseda BO par: m dajanj« oasto*« aa sa Hb* • Dia.
V Mariboru
iščem za sredi otkto-bra
elegantno stanovanje
obstoječ« h 3 sob, kopalnice, kuhinje in so.be za služkinjo. Vrt zaželjem. — Cenj. pomidbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Elegantno«.
319317-ai/a
Sobo z 2 posteljama
veliko, lepo, mirno, čisto in solnčno, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, par sto korakov oddaljeno od Zvezde oddam z za.jtTkom talk o j aii s 1. septembrom s a. m o dvema stalnima gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31601-^3
Separirano sobo
zračno, z elektrilko in zajtrkom oddam za 130 Din mesečno. Vič štev. 148 — cesta na Brdo. 3184,1-23
Veliko prazno sobo
solnčno, event. s kabinetom oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 31907-33
nnidbe na oglasni oddelek >Jutra.« pod šifro »Plačam taikoj«.	31ČSS-19
Svetel lokal
modom, s sobico oddam za mesarijo, trgovino ali oJirt. Vprašati na Dunajski cesti 37/1.	'31900-1-9
Lokal
z inventarjem, za manufn.k-turno trgovino, v sredini Ljubljane oddam takoj aH po,zneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«.	* 31929-19
Mlekarno
oddam takoj na račun, ali v lastno režijo. Prednost Ima podjetna, in kavcije zmožna moč. Ponudbe na cgias. oddelek »Juitra* pod - Kk.sfetemca«.	3",016-19
Vsajeni,
Vsaka Naseda 1 Din; (j sa faja^j« uMnn «JH t-»a Miro pa 6 Dta. (17) |
Gostilno
neiijrajo v Slov. Goricah vzamem v najem ali tia račun. Naslov v oglasnem odideiku »Jutrac. 31932-17

Hišo z vrtom
in sadovnjaikom ugodno proda Fr. Peklar. si. P<-ter št. postajališče Radeče pri Zidanem mostu.
31884-20
Vsaka beseda S Ditn sa dajanj« naakrva aB Kire pa S Dia, (SO
C. T. D.
Dvigni pismo.
31909-24
Šiška-Bežigrad, Stalen najemnik. Stalna služba, S-T.. Strokov,nj-afc, Sortirano. Suho in solnčno. Sigurnost Stanovanje, Slovenija, Stanovanje 3006, Sreča 975. T:l«v sreča. Trgovec 28. Treznost. Tak«i	To-
čen [rlačnik. Točnost. Takojšnja poroka. Uspešnost. 1'godiTi.i pomidba, Uradnik 19.-V2. Uradnik. Uradnica. Udobno. Vztrajna začetnica. Velefirma stroji. Vitio-prodaja. Vestna z;ičetnica. Vsa os^rh?i. Vrt, Za 15. avgust, Za dravski. Začetnica 1. avgust. Zvesta. Zanesljiva kuharica, '/.a drugo gim.naziifo. Zračno. Zaupen. Zmerna cena. Za november 1902, ?.<-nsko kol'.. 16. avgust. 1P33. 2767. 2430, 15. avgust. Din 35000
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (38)
Na vožnji
po Ljubljani
domnevamo na Gosposvet-sk.i. oziroma Celovški cesti je bil izguibljen poniklan drog za avtomobile z zastavico Autokluha kraljevine Jugoslavije, drž. trohoj-ko in zastavico nemškega klub, ADAC. Najditelj naj te predmete izreči v taj-ništivii -\iiitoikluba, Kongres-trg 1/1.	319011-2S
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
August-sopteinber 1933, Abstinent, Autoizleti, Agen-lura, Aeg, Boljša kuharica Boljše dekle. Bodočnost 1,1 Cista soba, Cisto in solnčno, Cd dan odsotni, Cista, uedna, Do 35<) Din, Dctiar, Dvosobno, Do 300, Direktor, Dobro naloženo, Dcliikatesa, Dober promet, Domača učiteljico, Dobro življenje, Dva, Elcktro-podjotje, Eksistenca.. Elegantna, Glad i.jo I a, Gotovina 500.000. Gotovina (Ki, (irafolog, Inteligentna, Gospa, J. K. 4HH3, Jupiter. Kmi>im, Klun Helena, Knjiga 31, Kavcije zmožen gostilničar, Kla.vir, Kavcija, Lepa prilika, Lepo posestvo, Likvidacija, Lepota, Lepa stavba 184, Motoci-klist, Marija, Mirna in snažna stranka, Mlado. 30, Malo stanovanje. Mlad par Mirna stranka dveh oseb, Mirna stranka 32, Nesrečna v zaikionu, Nizka najemnima, Nc;rcčna, Nosi in rabi vsak, N. l-\. Napredek, Osniošolec, Odrastli, Opera, Pošte.na služkinja 28, Preskrbljena, Pro.vinci-jalka 31, Pošten in dober lačmnar, Porlie-k, Poštena, Pridno, Priporočilo, Pomoč Primorska družina, Pošten in resen, Pridem in pošten, Pletilni stroj. Plača tocuio, Premo-žcn, Popolnoma samostojna moč, R 200. Resna, Resna ponudba, Sigurnost 200, Solnčno K«ti, So-lidem in trezen. Spretna, Stropi centnim. Sftosol.ne, Sa.iiKNSto.joa. Ermma Schu-mamn, Solidno, prodaja, Sp.
Vsaka oeseda 1 Din; za "lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (29)
Pisalni stroj
popolnoma nov ugodno prodam. Poniidl>e na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »AEG i.	31'798-29
Vsaka beseda 1 Dim; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (18)
V nedeljo dne 21. t. m.
se vrši
v kopališču Ljubljanica tekma v skakanju!
Vsi tekmovalci in tekmovalke naj bodo večjega kalibra. Nagrado dobi tisti, čigar skok je najori-gina.l.TO'.jši. Ker je na Ljubljanici dosti kurjenih skakalcev, naj se vsak čimprej prijavi pri gosr>e Tin« Grošelj. Trening v?aki dan — Odbor.	3191i6-l€i
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje na-^ova ali za šifro pa 5 Din. (34)
Jabolka
žlaih.tnih ranih vrst, popolnoma zrela, iz lastnih sadovnjakov naapošilja Uprava K o str in-miš.k c-S! atim e posta Podplat. "" """
<1895-31
MR. PH. N. KOMOTAC
vljudno naznanja, da je OTVORILA
lekarno na Viču
Lekarna je najmodernejše urejena ter prodaja vsa tu- in inozemska zdravila in specijalitete. — Oddaja recepte na vse bolniške blagajne.
Veliko sobo
z vhodom s st.opmjišča im vpeljiainim telefonom, v centru mesta oddam za pisarno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31881-23
Opremljeno sobo
čisto im zračno odda.m tabo j _ gospodični na Resljev.i cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31660-23
Opremljeno sobo
veliko i.n solnčno, s souporabo kopalnice oddam dvema boljšicrrna osebama — event. z vso oskrbo. — Baragova 30/1. 31SW-33
Vsemogočnemu je dopadlo k Sebi poklicati našo 86 let staro, s sv. zakramenti prevideno, nenadomestljivo, preljubo mamo, babico, sestro, teto in taščo, gospo
Lucijo Božič roj. Stalzer
učiteljevo vdovo.
Pogreb nepozabne se bo vršil v petek, dne 19. avgusta 1932 ob Vs16. uri izpred hiše žalosti, Rimska cesta štev. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.	11036
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1932.
Roza, Hani, Ana, hčere; Ivan Stalzer, brat; Josip Pleniear, zet; Kati Ju rman, sestra. Vsi vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
Občina Ljubljana	Mestni pogrebni zavod
■
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (32)
Sodna dražba
celokupne oprcmie kandit-ne fcvor.nice se vrši dme 24. avgusta ob 14. uri na R.iimistki cesti 6. 3NS0P-33
Dne 28. t m. ob i. r**
popoldne oddamo v ns-m za. dobo 4 let na 'Ic-u mesta
v Dobu št. 7 J
potoni, jo vrne uistmene dražbe
lokal
obstoječ iz 2 sob. v rem sedaj nahaja hriv-n-i-.i. Pripraven je tu^i -a. k:.ko 'irugn obrt. P-o-Visnii-a daje Rihtar Miha. nst-tv,ik i«ose®6va Videiniek v Dobm 4!9-25-:a
»ladehenheim des Deutschen Frauenbundp«
Goethejev dom. Dekliški dom Zveze nemških žena, Gradec (Graz) Goethestrasse 11, za deklice arijskega plemena, ki obiskujejo graške šole (od ljudske do visoke šole k Solnčni prostori, kopeli, vrt, skrbno nadzorstvo, pouk v klavirju in jezikih, dobra prehrana. Prospekte daje vodstvo zavoda.
10939
l&icdno&tni papir
ki ga trgovci najbolj cenijo, so iJu-trovic oglasL
ZKotel
dmperial
prvovrsten hotel v zeiski banovini damo v zakup s 1. septembrom t. L Resni reflektanii naj se obrnejo za pogoje na Uprave hotela »Imperial«■ a. d. v Pod gorici.	11010
trgov&fkt CofcaC
pisarno, potrebna skladišča in stanovanje da v najem s t. oktobrom t, L KARL CIMPERŠEK, Sevnica.	11037
ananas fagocl
z najdebelejšim sadežem, bujnimi koreninami, po 20.— Din 100 komadov, z navodilom za gojenje, kakor tudi
čebulice dvocvetnega hljaeissta
v divni barvi, po 20.— Din 10 komadov, z navodilom za gojenje, dobite lahko po povzetju pri tvrdki	10.884
HIRŠL LADISLAV
diplomiran umetnostni vrtnar, Subotica, Park kralja Petra 5 ; telefon 10. Odpošilja od 15. avgusta Jalie. Sedaj zasajene jagode donasajo sadež že pomladi.
Restavracijo z mesarijo
na zelo prometnem kraju, dam s 1. decem«. brom za več let
v najem.
Zraven spada tudi 9 lepo opremljenih sob za tujce in ves potreben gostilniški in kuhinjski inventar.
Reflektant mora položiti kavcijo in doka. zati zmožnost za vodstvo podjetja. Prednost imajo zakonci brez otrok, v starosti ne pod 30 in ne nad 50 let.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »RESTAVRACIJA«.	11018
n
■ ) rff t
m«
Zahvala
Iz vsega srca se globoko zahvaljujemo vsem, ki so ob tra-ričnem udarcu usode izkazali odkrito sočutje, spremili in obsi-
DRUA IM i i s PREMOG |
Iv.Schunii P!®
pri
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
pali z venci in cvetjem našega nepozabnega
r- v-vs i
. -V *
M t
-1 * : . . ♦ '>-,>: *
" >J! I
t i * A - 's.
t *
Posebno zahvalo dolgujemo prof. Kordinu, ki se je s toplimi besedami poslovil od našega ljubljenca.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 20. t. m. ob %8. uri v Trnovski cerkvi.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1932.
11048
Družina ing. Turnšek,
Popravila
moderniziranje, zamenjava baterijskih radio aparatov za moderne na tok * najkulantneje pii |
RADIOV AL j
Ljubljana,
Dalmatinova ul. 13
poleg hotela Štrukelj

B fe
B
im
ŽV--'
wm-

■ rim \ i ms
i
f&m

\.M
r^li

Zbornica za trgovino, ofcrt in industrijo v
naznanja pretresljivo vest, da je umrl njen zaslužni član, gospod
Mjana
o&tp
ocaeM
bivši predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslani!*
i. t. d. i. t. d.
Blagemu pokojniku, ki je vneto sodeloval v naši zbornici, ohranimo trajno hvaležen in časten spomin.	11047
" : . ^ ~~~
11043
Zapustil nas je za vedno po kratki, mučni bolezni previden s tolažili sv. vere, nas predobri
&i» «8 KB ® Si"
m m SI \ II a K
prvi predsednik narodne vlade? poslanik n. r. itd.
Pogreb se bo vršil v soboto 20. avgusta t. 1. ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Ovšišah.
V Podnartu, dne 18. avgusta 193?
Gabrijela roj. Jeglič, soproga.
Joško, generalni tajnik TPD, Branko, podpolkovnik in adjutant Ni. Vel. kralja, Bogdan, bančni ravnatelj, sinovi.
Mara, roj. Pogačnik, Franka, roj. Jare, Mirna roj. Pavlin, sinahe.
Bogec, Marko, Joži, — Joško, Jelka, — Jožek, vnuki
tfcsi*^ ■	-v \r
KRALJEVA BANSK A BANOVINE Javlja ž; fe Am iS t. m. umrl v
vest, i gcispod
m s
>srvi
hvaležnem spomina«
Lfublf&na, 18. avgusta 1932«


s




PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI, javlja tužno vest, da je njega podpredsednik, gospod
danes, dne 18. t. m. v Podnartu preminul.
C	/
Velezaslužnega pokojnika ohranimo v hvaležnem in trajnem spominu.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1932.
11038
.lil 1 • " Petek, 19. VIIL 1932
Prozorna glava
Visok obisk pred startom
Ameriški gasilci pozdravljajo pred katedralo sv. Patrika v New Yorku krste s trupli tovarišev, ki so izgubili življenje pri gašenju Ritzovega hotela
Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET"
vsebuje naslednje zanimivosti:
»V FINANČNIH VIŠAVAH« KAKO SI ASTRONOMI ZAMIŠLJAJO KONEC SVETA OD METULJA DO SVILE (Dr. Josip Rožman)
VIHAR V KOLONIJI (Dr. Ivan Lah .— z ilustracijami Fr. škodlarja) ALI SO POSTRVI RAZUMNE? BESEDE, KI JIH VSAK DAN SLIŠIMO
FRIEDLANDER: PLESALEC NA VRVI (lesorez)
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA ZOBJE (Edouard de Keyser — z ilustracijami Fr. škodlarja) POSTANEK ARIZONSKEGA KRATERJA
MARSEILLE (Dr. Stanko Jug — s slikami)
ZAKONSKA MORALA PRI DIVJAKIH
IZGUBLJENA MORNARICA 6 (a slikami)
SPITZMANN: KMETICA (lesorez) SVETO MESTO NIKO (s sliko) TRI MINUTE POTOVANJA (Seattle — Pacifične Benetke — s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Simbol svobode — s sliko) LENORA V LATINŠČINI JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI ŠAH
IŠČEJO SE DELAVCI
HUMOR
ADAMSON
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica o. — Posamezne
številke 2 Din po vseh trafikah
Po dosedanjih metodah je bilo nemogoče fotografirati možgane v zaprti lobanji celo s pomočjo Rontgenovih žarkov, kajti lobanjske kosti so zasenčevale sliko mehkih možganov, ki prepuščajo žarke. Celo po metodi vbrizgavanja določene snovi v možgansko ždl.je je bilo nemogoče dobiti sliko možganov, kajti sence, ki so bile po tej metodi še temnejše od kostnih senc, so bile le sence tega žilja, ne pa možganov samih.
To dejstvo je bilo krivo, da se pri zaprti leban ji nikakor niso dale z Rontgenovi-mi žarki ugotoviti morebitne otekline v možganih in ozdraviti, še preden so povzročile smrt.
Tem večji pomen ima tedaj najnovejše odkritje diisseldorfskega zdravnika dr. "VVustmanna, ki je o njem pred kratkim poročal na seji Medicinske družbe v Diis-sseldorfu. Dr. Wuetmann vbrizgne v notranjost lobanje neki preparat, ki sestoji v glavnem iz torija. Injekcija ne povzroči nobemh bolečin in nima škodljivih posledic, kakor so pokazali vsaj poskusi na živalih, pač pa je nje učinek ta, da pokažejo Rontgenovi žarki s silovito natančnostjo najmanjše gubice in zavoje možganov in hrbtenice, celo najbolj tenkih živcev od
Zmagovalca v kolesarski
tekmi Marseille-Lyo2a
Sieronski (levo) in Geyer, ki sta prevozila s kolesi 350fcn dolgo progo Marseille - Lyon v 9 urah 13 minutah in sta zmagala nad 100 sotekmujočimi kolesarji
Zagorela koža
žareče poletno sonce prinaša premnogim posebno veselje, na katero so dolgo čakali: zagorelo kožo, ki dokazuje, da je telo užilo svetlobe in zraka ter v zdravju reagiralo nanju. Ta priljubljena kožna barva pa ne nastaja tako preprosto.
V določenih kožnih stanicah so v raztopljeni obliki vsebovane snovi, iz katerih nastaja svetlobno barvilo melanin. To barvilo pa nastaja samo pod vplivom sončnih žarkov, posebno pa ultravioletnih žarkov pomladnega sonca. Barvna zrnca se v stanicah nakopičijo okoli staničnega jedra, da ga obvarujejo nadaljnjega vplivanja svetlobe. Istočasno se pojavi rjava barva kože. ki je tem temnejša, čim več zrnec so stvorile stanice.
Močno in hitro zagorenje je znak zdrave. krvi poine kože. Zrnca se namreč pod vplivom svetlobe, ko so se pomnožila do dn]očene meje, spremenijo v tekočo snov, ki je brezbarvna in tudi topljiva. Ta snov, ki prehaja, napolnjena s svetlobno energijo. v kri. pa je za telo zelo važna, kajti čim več jo je v njem, tem bolje se telo brani bolezni, n. pr. tuberkuloze. Ta zdravilni učinek pa ne zavisi samo od količine barvila, temveč tudi od tega, da-li je koža dobro prepojena s krvjo, ki odnaša omenjeno tekočo snov v telo.
Če dovaja zagorela barva telesa posredno zdravilne in ojačevalne snovi, jo po drugi strani varuje tudi kratkovalovnih ultravioletnih žarkov, ki jih barvilo vsrka še preden utegnejo škodovati, rumene in zelene žarke pa spreminja v kožno toploto. To toploto oddaja telo navzven isto tako preden utegne škodovati in tako se telo samo varuje morebitne nevarnosti.
Zapravljiva hči
Neka filmska družba snema trak o Gronlandu. Pred dnevi je zaneslo znanstvenega člana filmske ekspedicije dr. Sorgeja s kajakom tako daleč v stran, da se ni mogel vrniti v filmsko taborišče. Osem dni in noči je moral prebiti v ledniški pušči na prostem, šele deveti dan so ga našli. Na sliki v desnem kotu: dr. Sorge, v levem kotu letalec Udet, y sredi groniandska pokrajina z letalom
Razumljiva Lindbersftova prošnja
Oharles Lindberdta katerega žena je v Hopewe11u povila drugega sina, je naslovil na ameriške novinarje prošnjo, naj mu priizamesejo ob rojstvu dru-Cega otroka in naj ne pišeio o njegovem drugem sinu kakor o prvem. Takšne stvari samo pospešujejo v javnosti zanimanje za otrokovo življenje in usodo :n to ni baš v mali meri pripomoglo k tragediji n iecovefa prvorojenca. »Naši otroki«, je dejal Limdbergh, »imajo isto pravico kakor vsi otroki rasti in razvijati se norma'lno brez zanimanja javnosti. ki se zgolj rz zvedavosti vtika v družinsko življenje*-.
Trčenje dveh ladij v Japonskem morju
Kakor poročajo iz Toki*, sta v .Tapcrv sfeem mortju trčili dve japonski ladji, in sicer »NShifufcja Mame ter rfiide Maru<.
Iz življenja In sveta
Berlinski inženjer Richard Haase je zgradil majhen dodatni aparat k telefonskemu aparatu, ki avtomatično naznanja vsakovrstne nevarnosti. V primeru vloma dvigne izvod iz dodatnega aparata slušalko, seže v primerno luknjico nad številkami in zavrti številnik, na kar se oglasi glasen, dveminuten Morsejev znak na najbližji policijski stanici. Tu ugotovijo takoj, kje deluje vlomilec in ga še pravočasno zasačijo, kajti aparatura deluje v ogroženem prostoru tako tiho, da ne zbudi vlomilčeve pokornosti. Dodatni aparat pa se v tem primeru sproži po vsej priliki s pomočjo svetlobne celice. S pomočjo naraščajoče temperature se sproži v primeru požara in obvesti istotako gasilsko posta io.
Prepoved novega plesa v Budimpešti
Med budimpeštanskimi plesnimi mojstri je izbruhnil velik spor o tem, naj se li dopusti ali prepove ples beguime. Spor je tako dolgo tlel, da se je začela zanj zanimati policija, ki je poslala k reviji. kjer bi se imorai ples izvajati prvič, komisijo, ki je sklenila, da se ples ne sme izvajati, ker ni nič drugega nego erotično objemanje v plesni obliki.
Letalo nad gronlandskimi ledniki
Prof. Piccard ae je v četrtek zjutraj dvignil v stratosfero. Nekaj dni pred tem dogodkom sta ga obiskala na dlibendorfskem letališču pri Curihu belgijski kralj Albert (drugi na levi) in belgijska kraljica Elizabeta (sedeča). Poleg nje Piccardova žena,
desno od kralja fizik Cosyns
Dobila je denar in moža
Gasilci častijo spomin mrtvih tovarišev
Telefon, Id sporoča nevarnosti
njihovega središča do njihovega iztoka v organih. Neki moški je umrl s simptomi otekline v možganih. Kje je tičala ta oteklina, so hoteli dognati šele z obdukcijo.* že je bilo za to vse pripravljeno, ko si je dr. Wustmann izprosil za trenutek truplo. Vrnil se je s trditvijo, da tiči oteklina ra tem in tem mestu ter je tako in tako velika. Ker ni bilo na lobanji nobenega znaka, da bi jo bil odprl, so se vsi neverno smejali njegovi izjavi. A ko so lobanjo odprli, so ugotovili, da je govoril čisto resnico. Dr. Wustmann je bil sedež otekline dognal skozi lobanjo po svoji metodi.
Ker se hočejo z nadaljnjimi poskusi najprvo prepričati, da je Wustmannova metoda za živega človeka absolutno neškodljiva, je še niso začeli uporabljati v širšem obsegu. A skoraj gotovo je, da bo že v doglednem času vsakomur mogoče -videti fotografijo svojega miselnega organa in ugotoviti po njegovih zavojih in gubah vse svoje talente in sposobnosti, še večji po*, men pa bo imelo senzacionalno odkritje za zdravniško vedo, ki bo sedaj sposobnejša ozdraviti ljudi cele vrste bolezni, ki so vodile v smrt samo zato, ker njihovega sedeža v možganih niso mogli pravočasno dognati.
Ljeningrad — tri milijonsko mesto
Ne le Moskva, tudi Ljeniingrad je zadnja leta močno narasel v pogledu prebivalstva. Pri zadnjem ljudskem šitetju so našteli v bivši prestolnici ruskih carjev 2 milijona 815.000 duš, do konca drage petletke pa računajo, da bo imelo mesto tri milijone in pol prebivalkev.
Mrs. Edita Mac Cormick-Rockefeller,
najmlajša hči ameriškega multimilijonarja, znana v Zedinjenih državah po svoji zaprav-ljivosti, je hudo zbolela. Zdravniki nimajo upanja, da bi okrevala
Rastlba, ki daje dolgo življenje
Britska vlada je dala angleškim raziskovalcem večjo vsoto denarja in celo zemljišče na razpolago, da bi na otoku Cejlonu proučili skrivne sile hidrokotila. Pred časom je neki Kitajec trdil, da je učakal 250 let samo po zaslugi te rastline in tudi domačini menijo, da izvirata slonova moč in njegovo dolgo življenje od te razstline. Neki francoski kemik, ki je preiskal nje-ne liste, je izjavil, da je našel v njih snov, ki učinkuje izredno poživljajoče na mož. gane. Britski raziskovalci bodo sedaj odločili, koliko je resnice na vseh teh go-voricah.
Ujeti krokodil
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, izpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bljuvanju učinite 1 do 2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« grenčico radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V Aubervilliersu poleg Pariza je prošlo nedeljo ušel z neke zabavne prireditve krokodil, za katerim se je podilo vse mesto, žival je naposled ujel neki delavec iz Egipta
Pred londonskim sodiščem se je nedavno zaključil nenavadno zanimiv proces, v katerem je šlo za bodočnost 24-letne pa-storjeve hčere mriss Marjorie Clem-e.-i.s-> nove. Dama je pobijala neko klavzulo oporoke, ki bi jo lahko bila pripravita ob ogromno dedščLno. Klavzula je namreč- določata, da izgubi Clemcnsoncrva dedščino tisti trenutek, ko se omoži.
Ozadiie procesa ima romantično pod.a-go. Marjorie Clemensonova je živeta lota i-r leta v vasici Staplehurst v Kentski grofiji. Pred leti je postala na nekem sprehodu s svojim očetom, pastorjem Clemenso-n-rm, žrtev prometne nezgode. Na ovinku r.eke ceste jima je pridrvel nasproti avtobus, za njunim hrnbtom pa je dirjal voz s konjsko vprego. Konja sta se »plašita, voz ,je krenil v stran in oje jc ranilo past ar; e-vo hičer, ki se ie nezavestna zgrudila kraj ceste. Kočijaiž je ustavil konje in u voza je stopil star gospod s sivo glavo, ki je b<l videti močno presunjen po doživljaju, ki mu je bil priča. Ponudil je pastorju svojo pomoč in je dal odpeljati ponesrečeno v bolnico, kjer je kmalu okrevala.
Ta doživljaj je prinesel velikansko spremembo v življenje Marjorie Clemensouo-ve. Stari gospod jo je večkrat obiska! v bolnici in ko je ozdravela, ji je priznal, da jo je vzljubil kakor lastno hčer, ki je p* ni več med živimi. Še več. Zatrjeval je da je njegovi pokojni hčeri tako podobna da
Maščevanje triletnega fantiča
V občini Sv. Valentin Nizu Linea se je odigrala nenavadna otroška drama. V hiši delavca Geiblintjerja sta se sprta dva brata. osemletni Jožef in triletni Janeze* Starejši brat je vzel mlajšemu lesenega ko-niicfca. Janezek je zahtevaj igračo nazai. Jožef pa mu je namestil konjička prismoM klofuto. To je Janezka tako ratzjarr.o. Ja fie je po prstih splavil v kuhin jo, vzel .■tuhinjski -nož, tekel z njim v sobo m por ml rezilo bratu do vratu v trebuh.
Starejši brat ie začel obupno vpiti na pomoč. Prihiteli bo 6osedje i-n poklicali zdravnika, ki je dal otroka prepeljati v bolnišnico, kjer so mu k hitro ot>erac;jo o* H i živil j en je. Ko so malega Janezka vprašali, čemu je zabodel brata, te izjavil, da g« je hotel »samo malo zaktati.« ker mu ie ponovno vzel igrače io mu še vedno dal kakšno po hrbtu.
jo želj pohčeriti. Pastor je privolili v njegovo željo in nriss Marjorie je tako dobita adoptivnega očeta.
V času, ko je živeta pri njem in imela vsega v obilici na razpolago, pa je polagoma izvedela za vzrok smrti njegove hčere. Starec, ki je prinesel tako usodno odloč-tev v njeno življenje, je Nil v kraiu, kier je živel, znan kot-velik čudak. Svoji edinki ni dovolil, da bi se omočita z moškm, ki ga je ljubita iz vsega srca. Odklan a' je njenega lklbimca in vobče m d o vrni i,, da bi govorita o možitvi. Zato je hči izvrši ia samomor. Očetova nrav se je zaraditega tako zmračita, da se jc popolnoma odtegnil londonski družbi, kjer je bil dosihmal :ed-n» iin čislana prikaizen.
Miss Clemensonovi je Kilo 20 let. ko js njen adoptivmi oče umrl Ko so odprli njegovo oporoko, so videli, da je svoje ogromno premoženje zapustil dotbrodeln m ustanovam. Približno 10 milijonov Din naše veljave pa je za,pust i 1 Ma.rjoriji — toda samo v primeru, če se odreče za vselej možitvi.
Srečna dedična ni imela tedaj prilike ugovarjati testamentarični klavzuli. Toda kmalu se je v njenem srcu zbudita lj lbe-zen in ko se je odločita za možitev, je morata poskrbeti, da ne pride ob dedščino. Zahtevala je torej od londonskega sodišča, naj razveljavi klavzulo o možitvi. Sodišče je stvar proučilo in je izreklo sodbo, da je pogoi, kakršnega je posta vil nien adoptiv-ni oče v svoji oporoki, protinaturen. torej ničev. S tem je priznana miss Marjorie pravic« do dedščine in do možitve in oboje skupaj jo bo pač napravilo sTečno.
ANEKDOTA
Wedekind je stopil nekoč v neko klet, kjer so se zbirali umetniki. Pri neki mizi je sedel znan pisatelj, pred njim na je paradirala na krožniku kapitalna telečja glava. Moža sta se bežno pozdravila in Wedekind, ki pisatelja ni dosti maral, je hotel mimo.
»Nu, ali ne boste prisedU"« je dejal pisatelj.
»Nočem motiti,« je odvrnil Vedckind, »vidim, g. doktor, da niste sami.«
Vsak član ena

1111
4	■ :
5	-/v |> ".''i- ■
--m
h^i 1
■§v^

iPP -
HBl JfJSi,:';
mm^-
■■V.'	•
Upravni svet In ravnateljstvo „Jngočeške", tekstilne industrlfske d. d. v Kranju javljata tu/,no vest, da je premink dolgo-ietm predsednik upravnega sveta in upravni svetnik, gospod
veleposestnik, bivši prvi predsednik Nar. vlade za Slovenijo, poslanik In pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union« in »Jugočeške« tekstilne industrijske d, d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič itd. itd.
Velezas^užnega gospoda predsednika, ki je načeloval našemu podjetju od vsega početka ter si pridobil za njegov procvit nevenljive zasluge, bomo ohranili kot velikega jugoslovenskega pionirja tekstilne industrije v najsvetlejšem ia globoko hvaležnem spominu.
KRANJ, dne 18. avgusta 1932*

f .• - :
		•J ' :• ■ ■ ' ' iMh		žiffp. c f'.;«? llftP
^^^^ - -	^Hfl^^^i : ''/-JfV: , ■ \ ; v' " .. ' .. j;v • • •• • ' • ':• v-.'...-	• .... :'.».., . ' ! - V	v «	iVVv 1
		:-■'... ■■ : Vvltf		
m^pj
Uradništvo in delavstvo „Jngoeeške^ tekstilne indnstrifske d. d. v Kranja globoko užaloščena naznanjata žalostno vest, da ju je danes zapustil za večno njun predobri in za nju očetovsko skrbni gospod predsednik upravnega sveta
veleposestnik, bivši prvi predsednik Nar. vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union« in »Jugočeške« tekstilne industrijske d, d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič itd. itd.
Smrt nam je ugrabila dobrotnega delovnega očeta in velikodušnega zaščitnika.
Iskrena in neminljiva naša hvaležnost mu bo trajen, svef&l spomenik.
KRANJ, dne 18. avgusta 1932.
5* .' 'jSi??*-.*^' '■ ■
\ . -	vi •
••■s- ■ •"■■

■ -. V-s-.'. ■	.'.*. f -
'f? ■Jaj^S'^' "ii'*«
sSroShrjr*?
'■■'■T: ■	• ""'-'''
V"; 'f '

- f TOTROk St". 192
10
Petek", 19. VTET. 1932
i. ."..^'v;..

r. •	' . V;'
■f	•'li/':?)-'. ■ -
.	- - v- '."S? ' ■ '
• : - .V' m h *	SSHSN ■
S-lMS^ffiSte-Mf Ss1 0».-r »ftSiaTeVSSat.t?5*
£ -vi.

Ji
UH*


L	f-
tf :
pl m P
' -j/*" - i^vm^S^ptej*
j	<jjJ.si »V ; , -I
r» _ - ■ ;
„ - •'-•'^5 " 'i
l> .i.
It' . ■■
. • V •-'<;"
, , »V.
f	V.- •
i ■	: ■S.v
I '.''V -
I
i,
1 o*"'- ■ ' • h
I	• .--•■.
1 i'.: ' ■ j ^i . L ' '	•
. ^ ,	r-s ■
•->'•-<- - , a: . -,v
1 • -i:- .-..
"i	• / •-r •. •• • '
^ S - 1 , • .« • , v -
| ^ fH
p	V-
-
..v:	'
Naznanjamo predsednik, gospod
žalostno vest, da je preminul naš dolgoletni
d. d^ podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne
industrije a. <L, lokalne železnice KranJ-Tržič, itd., itd,
V preminulem smo izgubili skrbnega in velezaslužnega vodi-telja, ki si je pridobil velike zasluge za dobrobit našega podjetja in je bil nastavljencem podjetja vedno vzor in zvest prijatelj.
Ljubljana, 18. avgusta 1932*
11042
Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo in nastavljene!
DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE „UNI0N" V LJUBLJANI

• ■ ., —^^

Danes je v Podnartu preminul naš zaslužni, dolgoletni upravni svetnik gospod
JOSIP VITEZ
veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. „Union" in „Jugočeške" tekstilne industrijske d. d«, podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne
industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič, itd., itd,
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu.
Ljubljana, 18. avgusta 1932.	il04i
UPRAVNI SVET TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno & d. kot tiskarnarja Franc Jezerdek. Za inseratnJ del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani