23. številka. Izdanje za četrtek 21. februvarija 1895. (v Trsta. v četrtek zjutraj dne 21 februvarja I8!>5) T(Haj XX. „Ebrnoa r • izhaja po trikrat na t<'il>»n t »estili ii-danjih ut> torkih, četrtkih in Bobotsh. Zj titranje i^iUnje izhaja ob H. uri /jutruj, reirniu pa «»1» 7. uri TP^er. — Olmjno izdanje iMatif: m leilen mtrc . t. —.»'», irvcii A< »trij« ' !.*• •'.» tri m*ir> . , . 2.1V1 , , . b ,— ta pol leta , . . j,— . , ZK vse teto . , . 10— . . Irt,— Na naroobe brez priložene naročnine »e ne jemlje eilr. PoDHmičro številk« dobivaj" v pru. dajalnicith (»lutka r lrntn p« 2 nvr.. izren Tr^ta p<> S nit. Sobotno reSfi-no izdanje v Irntu 4 n*., iz?on Trsta B n^. EDINOST Oblati rm-uiic p<> rtnfu « p.-titu; ta iiinlnr 1 • inat Orkani «<■ plafuj* i.for, kolikor o » r nT*Jnih Trifte. I'•>-1 in.» i'Hm'tn ee ia j i»no*.th»iU«. do-u.»i''i 1. 11» Iji'unajo pu pogodbi- V.i •iiipi.i nuj poftiljajo jro1;it*t»a: iii>-t« Cannrma 4t. iS. V«nl» pi*.ia<> njitri hiti franko* mio, k»*r noTrankof A'iR «» n» «prp| »majo, Bokopi.i h j no trzaja. Nar. •'ntno. r«klaTiu*ijo in >f!*«o »[>">-H/pravni ifro utira Malino pit • eolci hit. fl, H. ttadsl. Odprt« roklaatanj« »•> pro.ta pottnis«. Gla«ilo slovenskega političnega društva za Primorsko. , r »1«tottt j« »%•<• t1 Zmešnjava v dež. zboru Kranjskem. Kot vernim kronistom je dolžnost tudi nam, da zabeležimo v svojo knjigo razpravo v XVI. seji deželnega zbora kranjskega, vr-šivši se dne 16. febrnvaija leta 1895. Ne morda zato je bila znamenita ta razprava, ker se je popela na višino jasnih političnih nazorov in načel, marveč zatn, ker se je gibala ▼ motni nižini žalostnih razmer v deželi kranjski. DA, ta seja je bilu pristno zrcalo, v kojem nam je odsvitala vsa mizerija medsebojnih naših odnošajev: v tem zrcalu smo videli vso žalostno zmešnjavo, ki je zavladala na Kranjskem gledć politiških in narodnih pojmov že pred dvema letoma in se j« približala v najnovejši dobi svojemu vrhunca. Daleč smo prišli zares. Na mesto borbe za načela, na mesto politiške zrelosti in narodnega možtva so stopili malenkostna borba za osebe, politisko mazaštvo in proslavljenje najgrše narodne nedoslednosti. V minulih dobah narodne nezavesti — kako je danes, ne vemo — v onih dobah, ko je germanizacija na Kranjskem praznovala svoje orgije in ko je bilo slovensko prebivalstvo mesta ljubljanskega prošinjeno nemškim duhom, služil je tamkaj za označenje praznega babjega prepira in vsake zmešnjave kot terminu« technicus rek: To je pravi .Iontok" 1 (Landtag). In ta terminus technicus vidi se nam najprimerneji v označenje dogodkov v omenjeni seji deželnega zbora kranjskega: dne 16. februvarja imeli so tudi v tem deželnem zboru pravi — „lontok* ! Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu deželnega zaklada za leto 1895. Kakor je že postala navada tudi drugod, govorilo se je pri tej razpravi le malo o proračunu samem, ampak porabili so to priliko, da denejo na rešeto politične odnošaje v deželi in razmerje med strankami. A na našo gotovo odkritosrčno žalost moramo konstato-vati, da je ostalo le bore malo zrnja na rešetu, pač pa pod rešetom veliko — plev. Debato je otvoril posl. Ivan Hribar. Trabanti gori, trabanti doli, vendar ne moremo drugače, nego da konstatnjemo, da je bil ta poslanec skoro jedini, ki se je povspel na višino pravega, zares uarodnega zastopnika. To je bil odmev pristnega prepričanja, jeklene doslednosti in navdušenega rodoljubja — kaj čudo, da so se za njegovim govorom otvorile vse zatvornice politiškega šarla-tanstva. Govor posl. Hribarja je privabil prvega v areno deželnega glavarja kranjskega, kateri poslednji se je trudil kakor je vedel in znal, da opraviči, kar se opravičiti ne da: tisti glasoviti sklep deželnega odbora gledć dvojezičnih napisov. Njemu se niti sanjalo ni, da so napisi del uarodnega programa. Ubogi mož! No, uiorda se mu sanja sedaj — dasi bi mislili, oprostite, da takemu odličnjaku, prvaku toli ninčne stranke in načelniku vrline avtonomne oblasti v deželi nikakor ni spodobno, da sanja, ampak bdeti mora in čuvati pravice naroda — da javni napisi niso taka postranska stvar, sedaj, ko je slično vprašanje v Istri dovelo do eklata in do resne krize. Gospod deželni glavar se je pokazal v svojem govorit neizrečeno najivnega, to-li najivnega, da smatra druge ljudi tako najiv-nimi, da bi inngli verjeti njegovemu zatrdilu, da o tej stvari niti govoril ni z deželnim predsednikom. In ker je slednjič ponovil svoje zatrdilo, da javni napisi niso ni narodnega ni politiškega pomena bi ga že prosili najuljudneje, da pošlje nekoliko te svoje modrosti v Istro in v Trst, v Celje in v Gorico. In ako prodre v vseh teh krajih s tein svojem „prepričanjem", zastavljamo mu svojo možko besedo, da se hočemo odslej poslušno pokoriti njegovim naukom. Zelo zanimiv je bil govor g. poslanca dra. Ž i t n i.k a. Poklonivši se pred d o s 1 e d-no s tj o poslanca Hribarja in zagotovivši poslednjega svojega spoštovanja, je zatrdil govornik, da tak r a d i k a I e c k a-k o r H r i b a r, je tudi on, Žitnik. To je pošteno, to je lepo in hvaležni moramo biti gospodu posl. Žitniku, da je tako odločno desavouiral vse one, ki označujejo „radikalnem" gosp. Hribarja kot začetek in konec 'vsemu zlu. Velevažna je bila izjava tega gospoda, da se strinja z načeli k r š -čansko-socijalne stranke — velevažna zato, ker je preveniral poznejšim napadom svojega tovariša in somišljenika gosp. posl. K luna na isto krščansko socijalno stranko. Žitnik proti K lunu, in še v takem načelno važnem pogledu, to ni kar sibodi. G. Žitnik je tudi desavouiral glasila lastne stranke, ki trde v jednomer, da naš domači prepir je neizogibno potreben, češ, da gre tu za načel a. Gosp. Žitnik pa je izjavil, sklicevajo se na sklepe shoda zaupnih inož, da nas ločijo le osebnosti. Mi smo jako in odkritosrčno hvaležni gospodu poslancu, da je povedal to veliko — resnico. Boj za osebnosti — s tem je označena vsa mizerija kranjskih razmer. Nikakor ne smemo pozabiti, da je konservativec in duhovnik dr. Žitnik vskliknil: »Klerikalci, ki zlorabljajo svoj vpliv, so podle duše!" S tem je gosp. Žitnik pripoznal, da je tudi takih klerikalcev ! Tudi to treba zabeležiti Slednjič je poslanec dr. Žitnik na veliko naše začudenje vskliknil, da konservativna stranka ni odgovorna za to, kar piše—„Slovenec*. Tudi to ni karsibodi: konservativni poslanec zatajuje konservativno glasilo. S tem se poslavljamo od gospoda poslanca Žitnika, naglašuje, da iz vsega njegovega govora zveni prepričanje, da tudi v konservativni stranki ni vso tako, kakor bi moralo biti. Preidimo k gosp. posl. Š u k 1 j e j u. Mož j» in ostane večna uganjka. Rezek, kakor je že ta gospod, je prav pošteno podajal „kaplanokradjo*, a v isti hip pel slavo gospodu KI tinti, ki si je „ohranil mlado srce in mlado lice", istemu Klnnu, ki je predsednik onemu in istemu političnemu društvu, kojemu pripada ogromni del kranjske duhov- J ščine, istemu Klunn, ki je voditelj uprav iste ! stranke, koji gosp. Šnklje odreka pravico do j epitet ona „konservativna*! G. Suklje je tudi prav pošteno osmešil — in v tem je mojster g. Šnklje — pobož-nost g. poslanca Povšeta, na Dunaju pa vlečeta uprav ta gospoda v božanskem soglasju ; — koalicijske gare ! Kje so načela P Možu ne storimo po takem krivice, ako rečemo, da mu je za .sedaj jedino politično načelo — koalicija! Vse drugo je le tako za zabavo v deželnem zboru kranjskem. DA, kje so načela, kje je politiško prepričanje? tako se moramo vprašati. V deželnem zboru obsiplje g. šnklje „kaplanokra-Cijo- in nje namene se svojim perečim sarkazmom, na Dunaju pa je tesen somišljenik voditelja iste „kaplanokracije*. Blažena koalicija, kako lepo „niveliraš" politiška nasprotstva! A pri tam se ne moremo izogniti vprašanju : komu pripada pravo za pravo g. posl. Klun — ali liberalnemu Šukljejii, ali svoji konservativni „kaplanokraciji ?• Glede logičnega izvajanja in doslednosti pa gre lavor-veuec g. posl. Klun u. Ta posl. je vskliknil, da dr. M a h n i č n i v koaliciji. Z ozirom na okolnost, da g. Klun |e v koaliciji, morali bi misliti, da sta si dr. Mahnič in Klun politična nasprotnika. Častita duhovščina naj si zapomni t6. Nadalje je gospod Klun nekako pritrdil posl. Sukljeju, da treba ločiti konservativno stranko dunajsko iu pa domačo. Tu imamo torej: na Dunaju veljajo ta načela, v Ljubljani ona, na Dunaju velja kompromis z nemškimi liberalci kot univerzalno sredstvo za vse bolečine, v Ljubljani pa nočejo niti čuti o kakem kompromisu se slovenskimi „liberalci" ! Kje je doslednost.?! Na zadnje je pa vendar zagotovljal g. Klun, da se konservativna stranka v deželnem zboru drži istih načel, kakor na Dunaju. Kako pa izven deželnega zbora? Na to vprašanje bi želeli odgovora A presenečenjem še ni konec. Gospod Klun je desavouiral tovariša mu Žitnika glede krščansko socijalne stranke — ter obsodil zajedno one duhovnike, ki pripadajo k tej stranki označivši jih kot „jndeže". Vrhunec svoje logike pa je dosegel g. gosi. Kiti it z izrekom, da proti načelom dra. Luegerja „ni nič ugovarjati", a vendar bi bilo obžalovati, ako bi se ta načela razširila. Gosp. poslanec, to pa absolutno ne „gre akup*. G. posl. Klun je torej desavouiral posl. PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XII. veka. Spi.al A. Š c n o u. I. Koncem šestnajstega veka za kraljeva-nja Maksa drugega ter banovanja biskupa Jurja Draškovit'a, nizale so se krog župne cerkve sv. Marka nizke lesene koče, kjer so prodajali kramarji in branjevke previdnim meščanom plemenitega mesta na Griči loje-nice, olje, pogače in drugo drobno robo za malo porabo in male novce.' Stari Zagrebčani, dasi v večnem prepiru s prečastuo kaptolsko gospodo, bili so dovolj pobožni ljudje, dd, pohvalili so se celo nekdaj pred kraljevsko svetlostjo, da je, hvala Bogu, v njih mestu toliko duhovnikov iu meuihov, kolikor meščanov. Ali kraj vse te velike in silne pobožnosti slabo so se spominjali svetega pisma, kjer se čita, da je božji sin bičem iztiral denarničarje in trgovce iz veže hrama božjega. Lesene koče stale so mirno pod okriljem sv. Marka, celo sama posvetna iu duhovna gospoda vstavila se je včasih pred njimi. Najznamenitejša glava v teh lesenih kočah bila jo Magda „poprenjarka". Staro iu tulado, veliko iu malo po mestu poznalo je Magdo bolj nego samega mestnega bobnarja, Jurja Gurca, dolgonjo, kateremu so nadeli priimek „škofovska palica". Magda bila je zares zelo čudna glava. Suha kakor sveča, žolta kakor vosek, imela je špičast, na koncu zavihan nos kakor po-dolglata sliva, a vrh nosa dlakasto bradavico. Na podolgastem obrazu videti je bilo več gub nego na kiuečkej srajci. Zobje je niso boleli, ker jih niti imela ni, a v sivkaste, nemirne oči mogel je redko kedo po-lukati, ker jih je starka zapirala in le redko kedaj je pomežknola v božji svet. Opaževuje jo, kako čepi zgrbljena v le-genej koči pod belo krilato kapo, pomislil bi vsakdo: Magda ni kar tako —, jase Magda vsakega petka na Klek (čarovniška gora), ali na skalnato razpotje, da se nepošteno razveseli v kolu svojeh sester kopituic, no, — vsakdo je pomislil, Magda je čarovnica. Ali duša ni jej bila pusta, srce ni jej bilo zločesto; poprenjarka bila je celo pobožna starka. V njeni koči visela je sajasta slika čudotvorne Gospe remetske, pod njo pa je gorela na čast Bogorodici iu za zveliča-nje duše medena svetilka. Magda motala je kronico (rožni venec) sede ves božji dan v svojem lesenem kotičku in le včasi pomolila je ozeble roke nad lonec, polu žerjavice ali Žitnika in del duhovščine, a zatajil je zatem tudi „Slovenca* odklonivši vsako odgovornost za to, kar piie ta list in izjavivši, da „Slovenec* ti i glasilo konservativne s t ra u k e. Povejte nam vendar, pri čein smo: Žitnik kot pripadnik krščanskih socijalistov noče čuti o „Slovencu", Klun kot. nasprotnik, pa tudi ne. Kam naj denemo torej „Slovenca" ? Toda dnlcis in fuudo: koncem svojega govora je gospod Klun nekako buršikozno govoril o — papeževem blagoslovu, čt-s, saj jo Pij IX. blagoslovil tudi laške vojake, ko so šli v boj zoper Avstrijo — iu pa: s h j tudi g. Hribar lahko dobi papežev blagoslov! Ali so bile te besede dostojne duhovnika, naj obračuna gosp. Klun sam se svojo vestjo. Taka bi bila torej slika iz deželnega zbora kranjskega z dne 6 februvarja. In žalostjo v srcu obia;amo se od te slike, Politiške ve^ti. Volitev iih Dolenjskem, s » oje stališče glede na to volitev smo označili v treh člankih, oziroma pojasnili smo, zakaj smo se uprli kandidaturi g. Višnikarja. Simpatizovali smo pa s kandidaturo gosp. Zupana v trdni veri, da se isti obveže da ne vstopi v koalicijo. Ker pa g. Zupan do danes ni podal take izjave, moramo izreči naravnost in odkrito, da se tudi za kandidaturo tega gospoda ne moremo ogrevati in naui je izjaviti svoje obžalovanje, da ob taki važni v o 1 i t v i ni nastopil kandidat zjasnim p r o g r a m o m. Tudi to je znak naših žalostnih razmer. Deželni zbori. O zadnji seji deželnega zbora k rajskega govorimo na uvodnem mestu, kolikor se dostaje politično važnejših momentov iz proračunske razprave. Sicer je pa zbor vsprejcl resolucije oziroma predloge glede lokalnih železni«, glede zveze Trsta z notranjimi deželami iu gledđ volilne p t e o s n o v e. Kadi nedostatnosti prostora objavimo te resolucije v dena5iyein večernem izdanju. Slučaj ali pa demonstracija v Veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da k včerajšnji prvi seji poslanske zbornice, v kateri je ista izrekla cesarju svoje sožalje na siniti nadvojvode Albrechta, ni došel nije-d h u italijanskih poslancev iz P r i m o r s k e. Različne vesti. 40letnica službovanja. Minoli torek slavil je podpredsednik tukajšnjega finančnega ravnateljstva, Jurij baron Plen ker, 40. obletnico svojega službovali,a. Tem povodom čstitali so jubilarju predstojniki vseh tukajšnjih pa spregovorila kako besedo s to ali ono meščanko, s tem ali onim cerkovnikom. Obično ju šepetala „Oče naš* iu „Zdravo Marijo", naj pa že sije soltice ali pada dož. Tega pa gotovo čarovnica ne dela. Pridevek „poprenjarka* nadeli so jej zato: v vsem mestu ni bilo ni velikaške ni meščanske žene, ki bi znala uiesiti popratili kola-čev, kakor Magda, liadi tega lovili so se svetkom in petkom za njenimi poprenemi kolači; celo mestni sodeč, Ivan Blažekovič. pustil je včasih lepe krajcarje v njenej mošnji. Z davna je že starka obndovela. Pokojni mož bil je crkovnik pri sv. Marku. Tako j« životarila brez roda in ploda, pekla po noči poprene kolače v svojem stanu pri Kamenitih vratih, po dnevi pa jih prodajala pred sv. Markom, (Dalje prih.) finančnih uradov z uradniki vred pod vodstvom c. kr. višjeg* finančnega svetovalci g. Fabricija, Poslednji čestital je podpredsedniku t primernem govoru ter mu izročil prekrasen albuin, t katerem je 12 po4ol> raznih kraje? na Primorskem, katere je naslikal tukajšnji slikar p. Havliček. Ta album bodi podpredsedniku kot znamenje hvaležnosti in ndanosti njemu podrejenih uradnikov. Jubi-lar se je ganjen zahvalil čestilcem Zmaga Slovencev na Koroškem. O izidu volitev v Vovbrah piše ,Slov." : Prva volitev v tej občini bila je ovržena. Pri tej volitvi spravili so Slovenci le polovico slovensko-narodnih odbornikov v občinski znstnp. Dne II. t. m. so v drugič volili in sedaj je slovenska stranka s i j a j 11 o zmagala. V III. razredu dobili so slovenski možje 53 do 60 glasov, nasprotniki le 11; v II. Slovenci 19 do 83, liberalni nemskutarji le 8 do 9. V T. razredu dobili so nasprotniki naši le 4 glasove, pa vendar so Slovenci dosegli tudi v tem razredu toliko, da je dosedanji župan in mogočni pasa baron Heldorf izvoljen samo še za namestnika. Slava volil-cem in njih neustrašenim voditeljem I Naš podlistek. Opozarjamo naše čč. ei-talje, da smo z današnjo številko jeli priob-čevati krasno zgodovinsko povest „Zlatarjevo zlato* slovečega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe. Uverjeni smo, da smo s tem poeebno vstregli vsem ćč. čitateljem. K smrti nadvojvode Albrehta. Dunajski listi poročajo, da sc bode pogreb pokojnega nadvojvode vršil, kakor se umeje samo ob sebi, v največjem vojaškem sijaju. Pogreb bode bržkone prihodnji torek ali v sredo. Kondukta vdeleži se vsa Dunajska posadka (nad 20 000 mož). Kakor o pogrebu maršala liadeckega, bode vodil kondukt Vj. Vel, ce-tiar osebno. * * Pojočilu o zadnjih trenotkih pokojnega nadvojvode dodati nam je še, da je nadvojvoda Albreht za časa svoje bolezni izrazil odločno svojo željo, da ne mara — ako bi umrl — niti vencev niti cvetlic na krsto. Dotični denar naj se rajše razdeli med uboge, ali pa naj se plačajo sv. maše zadušnice v njegov spomin. Minoli torek prišel je stolni prost magr. Š 11 s t k dvornemu svetovalcu pl. Kreki-c h u kot zastopniku ces. namestnika, ter izjavil sožalje na smrti nadvojvode Albrehta v imenu obolelega škofa insgr. dr. Glavine in v imenu stolnega kapitla ter duhovščine tržaške škofije. Msgr. Šust naprosil je gosp. Krekichu zajedno, da naj blagoizvoli sporočiti to izjavo Nj. Vel. cesarju. — Isto je izjavil predsednik tržaške trgovinske zbornice, baron Reinelt v imenu zbornice. — Inozemski, v Trstu bivajoči konzuli oddali so svoje vissitnice pri namestništvu, ,Lega„ v zadregi. Te dni objavili smo, da župnik don G r ž e t i d v Humu pri Buzetu ni maral vsprejeti ponudbe družbe »Lega Nazionale" za pouk v krščanskem nauku na tamošnji „Logini" šoli. To značajno postopanje vrlega duhovnika spravilo je .Leguše" seveda y nemalo zadrego. Kii-kur Čitamo v „Piccolu", išče „Lega* kateheta za šolo v Humu, kajti „škofijski ordi narijat v Trstu ne dovoli, da bi poučeval krščanski nauk neduhovnik (!!) in ako ne dobijo kateheta, morali bi dotično šolo zapreti.* Isti list zatrjuje, da se »Lega* ne vstraši makar še tako visokih stroškov, samo da dobi kateheta Pozor na „Lego" ! V tukakajšnjih italijanskih listih čitamo, da je odbor družbe ,Lega Nazionale" v svoji seji dne 18. t. m. sklenil, da ustanovi te-le šolske zavode na slovenski zemlji: Ljudsko šolo in otroški vrt v Devinu; ljudsko šolo v Gažotui pri K r-kavčih, okraj Koperski in otroški vrt v F rat i pri Labinju. — Ni treba naglašati, koliko škode prizadevlje »Lega Nazionale* slovanskemu življu v naših pokrajinah in katere so p r a v e nakane te „šolske" družbe. Pozor torej! Iz Ljubljane nam pišejo : — Letošnji predpust se vzdržuje pri nas izvenredno nad normalom, kakor — zima! Nenavadno je dolg in nenavadno je 2iv, in vse .kar lejze inu gre" tekmujo v prireditvi veselic, maskarad in plesnih venčkov, ter si dela novodobno konkurencijo, kakor štacunarji, mesarji in drugi podobni trgovci in obrtniki v takih malih provincijalnih mestih kakor je baš Ljubljana. Kaj se hoče! — Kapitalistov nimamo, marsi- kaj druzega nepotrebnega pa — odveč ! Jaz r -dim seveda v prvi vrsti ljudi in kroge, ki si domišljajo, da so v kakšnem velikem mestu in zbi>k tega tudi marsikaj zahtevajo od Ljubljane, kar je seveda odveč smešno ! — Predpust vplival je tudi na minolo sesijo dež. zbora ; poslanci, katerim potečejo mandati, pa nimajo več upanja priti kot taki v deželno zbornico, bili so koncem sej grozno — »melanholični* in »potolčeni* in če si jih je opazovalo, videlo se jim je na obrazih kakor bi čuli resni ce>veni opomin: „Sic tran-sit gloria mundi* — nam: ..Pulvis es et in pulverem reverteris! . . . . Tisti, ki pa imajo še upanje do izvolitve, pa tudi niso bili kaj navdušeni, ker ne vedo — k.ikšen Inde izid tega letošnjega jesenskega volilnega boja. — Vsekako nastopi pa preobrat v tem oziru, in vsakdo si ga ne le želi, nego ga smatra tudi za zelo potrebnega. Sicer pa dobi tako državni kot deželni zbor tu in tam v prihodnjih sesijah drugo podobo, seveda le tedaj, če bomo Slovenci začeli kazati zobe vladi in svojati naših političnih — kričačev in ujedalcev Slovenci smo bili do zdaj v resnici prave politične mevže, in za to se je z nami povsod tako — pometalo. Klečeplazce, osebne ko-ristolovce in politično-nezrele reveže so nas nazivali Italijani, iredentovci, Nemci in nem-škutarji naši, a zajedno nas pa, hvala Bogu, tudi naučili, kako se nam je vesti, če hočemo kaj — doseči! Dobro! To šolo' porabimo vselej in povsod, potem — pridobimo kaj narodu, drugače pa ne! Danes odpeljali so se na Dunaj : na shod zastopnikov avstrijskih, v zadevi premestitve prometnega vodstva drž. železnic iz Beljaka v Ljubljano, zastran državne podpore slov. višji dekliški šoli in drugih zadevah : župan g. Peter Graselli, kot zastopnik stolnega mesta Ljubljane, z mestnima odbornikoma: ravnateljem Iv. Hribarjem in ces. svet. Ivanom Murnikom, ter deputacija dveh članov deželnega odbora, in se vrnejo stoprav čez nekaj dnij v Ljubljano. Včeraj se je ustrelil v tukajšnjem mestnem logu zaradi slabega napredka v L po-luletji lGletui realec M. Meden, sin g. Iv. Medena, slavnega našega tenorista, — Ta dan umrl je pa bogoslovec II. leta J. Medič, sin cerkovnika sv. Krištofa ter stričnik frančiškanskega župnika s. Mediča, v najlepšej dobi. — Kolikor se di sedaj soditi o voil-nem gibanju v dolenjskih mestih in trgih, ima kandidat g. Toma Zupan že zagotovljeno večino in največ npanja podreti, kar je tudi popolnoma umestno. Saj je to edini mož, ki zavzema v sebi čist, nesebičen in odločen značaj, v ostalem pa se bode vedel ravnati tako, kakor zahtevajo sedanje razmere in vsestranski interesi slovenskega naroda. (Glej pol. vesti! Ur.) Naša narodna društva se o letošnjem preilpustu gibajo ter neumorno trudijo za užitek svojim članom in druzeinu občinstvu. Minolo nedeljo vršila se je kaj gladko in točno v prostorih starega strelišča I. velika maskarada pevskega društva Ljubljane, ki je vrlo dobro vspela, prihodnjo nedeljo pa se vrši ondi maskarada ljubi, telovadnega društva . Sokol*, ker je program dokaj obširen in zanimiv tako po raznovrstnih skupinah kakor tudi v ostalem oziru. — Skrajni čas pa bi bil, da se iztrebi iz nekaterih naših društvenih krogov pri veselicah tista odurna napetost in liceinerstvo, ki nimata v takem malem mestu, kakor je ljubljansko mesto, druzega pomena in uspeha, kakor tega, da odtegujeta občinstvo od veselic, netita prepir, nezadovoljnost in sovraštvo, vsemu društvenemu življenju pa pritiskata na čelo pečat tiste neprebavljive prezirauosti, ki jo nazivlje Nemec „kastongeist". Vsak stan je vreden svoj« časti in vsak izobražen ud človeške družbe sme zahtevati za plačano Članarino in vstopnino jednakoga spoštovanja, in najhujše zlo čaka našega narodnega društvenega življenja v prihodnjem „Narodnem domu", če se bode v njega prostorih koša-tila tista malovredna napetost, kakor se košati pri par društvih že zdaj—zunaj njega! In s tem — za danes dovelj — N. — Vipavska Čitalnica priredi na pustno nedeljo dne 24. svečana 1895 v svojih prostorih veselico z nastopnim vsporedom: 1. P. H. Sattner: ,Za doni med bojni grom"; 2. I Lahuruar: »Naprej Slovan"; 3. I. pl. Zaje: „Poputnica hrvatskog doma"; 4. „Starost slabost", veseloigra s petjem ; 5. Ples. Pri plesu svira goriški septet. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina 20 kr., sedež 30 kr., k plesu 1 gld. — K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR. Nedcstavljena vrednostna pisma. Tukajšnja poštno ravnateljstvo objavlja zapisnik naslovov jednostavnih pisem iz I. polletja 1894. in priporočenih iz II. polletja 1895., katere pošta ni mogla dostaviti. Teh pisem niso sežgali, ker jim je priložen denar, ali vrednostni spisi ali pa dokumenti. Denarna vrednost, priložena posamičnim pismom, je različna: od 10 nč. do 10 gld. Dokumenti so deloma spričevala, deloma vojaški listi, zaitavljavni listi, jeden ček, jedna menjica. Reklamovati morejo se ta pisma tekom treh mesecev. »Poštene "mltkarice in prodajalci. Magi- stratni organi zaplenili so predvčerajšnjem raznim mlekaricam 21 litrov mleka, ker je bilo „krščeno", 2 umazani posodi in 18 posod, ki ne odgovarjajo sedaj veljavnim meram. Poleg tega zaplenili so dvema prodajalcema jedneinu sodček octa, drugemu pa zaboj sladčic, ker je bilo blago barvano s strupeno barvo. Poskušen samomor. Predvčerajšnjem skočil je 26letni mizarski pomočnik Ivan Vidali, stanujoč v ulici Zovenzoni hit. 4, v veliki kanal. Nekateri težaki in prisotni stražar skočili so v čoluič in kmalo spravili mladeniča na kopno. Isti se ni več zavedal. Odnesli so ga v bližnjo lekarno, kamor je prihitel zdravnik z zdravniške postaje, ki je obudil Vidalija in ga potem odposlal v bolnišnico. Vzgledna kuharica. Predvčerajšnjem prijavila je pri tukajšnjem prijavnem uradu na policiji priletna kuharica Tereza M i k I a v-Č i č iz Tolmina, da je zapustila dosedanjo svojo službo. Na obično vprašanje uradni-kovo, kam nanieruje sedaj vstopiti v službo, odgovorila je vrla kuharica: „Nikamor več. Služila sem samo v jedui hiši in sicer nad 34 1 e t pri rodbini Moraittini. Moj bivši gospodar mi je določil pokojnino, katero mi bode plačeval vsak mesec, torej sem : kuharica v pokoju." I11 da je ta vzgledna ženska služila toliko let jedni in isti rodbini, to je razvidno iz poselske njižice. Malo je takih poslov, pač pa je mnogo takih, ki menjajo svojega gospodarja vsakih 14 dnij. Zato pa poslednji občutijo resnico pregovora: Goste službe — redke suknje! »Mednarodni* lopovi. V petek došlo je iz Nizze senzaci jonalno poročilo, da je tamošnja policija prijela vsled naloga Budipeštanske policije zloglasnega glavarja mednarodne tatinske zveze, Ivana K i s t i d a. Isti se je izdaval za ruskega trgovca; živel je gosposko, trošivši denar z obema rokama.V Nizzi stanoval je že nekoliko dnij ter prirejal po-gostoma izlete v Mentone ter v Monte-carlo. Ta »gospod* zval se je Ivan Josipov, toda identifikovali so ga že, ter dognali, da je Ivau Itistid, „slavni" »kralj lopov", Isti bil je načelnik »zveze", katere članovi so Papakosta, Stalio, Assendakis in drugi. — Obustavljena preiskava. Dne L t. tu. bil težak Alojzij Skoda v pretepu na trgu Sta-zione težko ranjen; siromak je vedno še v bolnišnici. Kakor smo sporočili takrat med policijskimi vestmi, zaprli so isti večer 31 letnega težaka Ivana Šerovica, po domače „Kavalin*, drugo jutro pa njegovega 341et-nega druga Fr. Bursiča, po domače ,.Jaški" ker sta bila na sumu, da sta ranila Škodo. Dne 17. t. m. pa je tukajšnje c. kr. drž. pravdništvo obustavilo preiskavo proti Sero-vicu ter ga izpustilo iz zapora. Rursič ju fle zaprt, kajti istega niso mogli še konfrontovati z ranjenim Škodo, ker je isti vednt še v nevarnosti. Policijsko. Znani tatici, ciganke Antonijo in Karolino Kari iz Katinare zaprli so, ker sta ukradle neki žeuski v Št. Jakob-skem okraju, kateri sti Bprorokovali bodočnost iz kvart", novčarko z 1 gld. — Stražar Rosman opazil je predvčerajšnjem ob 5, uri zjutraj poznanega tatu Franja Rioso, ka-menoseka iz Trsta, starega 32 let. ko je isti oprezno izstopil iz skladišča papirja g. Skabarja v ulici Carintia. Ugledavši Rioso stražarja, pobegnil je proti kanalu stražar je tekel za njim in ga dohitel. Na obrežju pa je Riosa pograbil stražarja, hoteč vreči ga v vodo. Na srečo prihitel je drug stražar tovarišu na pomoč in oba sta gnala tatu v j skladišče nazaj. Prepričala sta se, da je bilo tam vse preobrneno, toda, kakor se je do- gnalo, tat ni našel ničtsar, kar bi inu bilo ugajalo. Ujetega tatu odpeljali so v zapor. Koledar. Danes (21.): Maksimilijan, škof; Eleonora, kraljica. — Jutri (22.): Stol sv. Petra v Antijohiji. — Zadnji krajec. — Solnee izide ob 6. uri 59 min., zatoni ob 5. uri 29 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj — 2.5 stop., ob 2. pop. -f- 5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunaj 20. (Seja gospodske zbornice.) Predsednik grof Trauttmansdorf je posvetil nadvojvodi Albrehtu prisrčen govor, vspre-jemši pooblastilo, da prijavi cesarju sožalje zbornice. Arco 20. Po dovršenem balzovanju bode jutri občinstvu dovoljen vstop k mrtvaškemu odru. Sredeo 19. Vest o smrti nadvojvode Albrehta je napravila tu globok utis. Raz kne-žje poslopje in raz poslopje avstro-ogerske diplomatiške agencije plapolajo zastave žalo-stinke. Peterburg 19. Veliki knez Vladimir odpotuje jutri na Dunaj, da se udeleži pogrebnih slavnostij nadvojvode Albrehta. Peterburg 19. Pišoč o trojni zvezi pravijo »Novostida bi se Rusija ne mogla pridružiti trozvezi, tudi ko bi hoteli zadovoljiti nje nazorom gled<§ na vstok ; kajti Rusija ve, da bi bilo tako zadoščenje le za hip. Velesile bi najprej porušile osamljeno Francozko, potem pa bi se vrgle proti osamljeni Rusiji. Tv^ovlnahe brsojuvk«. Bndtmputft. Pšenica z« spomlad 0.68 - 654 Pšenica za jeson 1895 6 64 (lo 6.95 Oven za ap»-mlad 6.05 6.07. Ri nora 5 46 - 5-47. Koruza « maj-j u ni 6-23-6 25. Pšnnimi nora od 78 kil. f. 6"5S—6fl0, od 7« kil. f. H 60-8 65, od 80 kil. I. « «5-6-70 od «1 kil. f. «70-675, od 82 kil. for 6-75—«.60. lečmon «'3ii-8 l5 i proso G'20—6 «0. Pšenica: Silni ponudbe, povpraševanje manje Trg miren Prodalo so je 16000 mt. nt. Vreme: mrif® Pran. Nerafinirani sladkor xa februar f. 11 95 mare li 95, maj 1916, nora letina. 12.a '/,*/, niije, Praga. Centrifuga! nori, po.ttavljen v Trat in s carino vred, odpošiljatev precej f, 28.25- -29 Febr. Avg.f. 29.50 --.— Concassč za februar-tnaro 29.50 —•—. Četvorni za febr. 80-75. V glavah (sodih) sa februvar 30 75 Havra. K nvn Santo* gooil average sa februvar 97.—, za i u ni 98 50 stalno. Ba.menrg. Santos good average za initro 79 95 maj 7S-— september 77'26. stalno Dunajska benaflio. fabruimija IMS včeraj danes Državni dolg v papirju .... 1.02.10 101.95 „ B v srebru . . . .10215 10210 Avstrijska renta v zlatu . . . 125-45 125.51 , „ v kronah . , . 99 70 99 20 Kreditne nkc'jo.......413 «0 412.21» London lOLst........124.te 194 0.1 Napolooni.........988 9-83»/' 100 mark ........ 60*57'/, 60.60 100 italj. lir........43*95 46-85 BHMlIlBBBBaBMBBMBIBMMBBMMnMBBMBBMBBB I I Doltroznana gostilna i ANTONA VODOPIVCA I (po domačo .pri Prvafkovou") v Tritu, ullen BolltArlo A«, la toči kolikor v gostilni, tolikor pri veselicah v »okolski telovadnici, vidno 1« pristna vlpavika, Prvaika la kratka bala ln ima Tina. -Sladki rlaallng v steklenicah, in modro fran-klnjo, vsaka steklenica drži 1 lit-r in velja 60 novč. — Postrežba je poštena, cena zmerna, ffi Kuhinju je preskrbljena h točnimi, toplimi in mrzlimi jedili, r g ? Priporoča se rojakom v Trstu in s dežole. | 'luči vino tudi (/nižinam 4 uvi. ceneje, g ako se odvzame najmanj 5 litrov. | iBsssssasfisaaasEassaEasasasEaasssiSssasHEal l n Kupuj pri kovaču in no pri kovačetu!" pravi stari proguvor. To vflja po vs<'j pravici za moj znvod, kajti In tako velika kupčija, kakorina je moja, ima zbok gotovoga plačevanja volikanskih množin blaga, in drugih prediK sti, cene slroSke, kar mora I iti slednjič v korist kupovaleu samemu. Krasni uzorci sabirnim odjemalcem gratis in franko. — Bogate zbirke nzorcer, kakor So nikoli, za krojače nefrankovane. Snovlj za obleke« Peruvien in doaking za vclečastito duhovščino, prodpi«ane snovij /a uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, sukno za biljard in igralne mize, preproge za vozove, lodon. Velika zaloga Štajerskega, koroSkega, tirolskega lodna za gospodo i u gospe po izvornih tovurniikth conah t tako veliki izberi kakor takih no more imeti niti dvajseiera konkurencija. Največa izber le tinega trajnega sukna v i ajmodorncjSih t arvnh za gospe. Sukna ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potrebčtMne za krojače (kukor podstave za rokavo, gumbi, Sivunke, sukanec itd.) Ceno, primerno, poSteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in no dober kup cunje, katero veljajo komaj odškodnino za krojaču, priporoča Iv. Stikarofsky, BRNO