mm
i LJUdUANI/^
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 234
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 3D, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Organizacija jeklarskih delavcev sijajno napreduje. Delavci zgubili strah pred grožnjami in kompanijskimi unijami
Pittsburgh, Pa., 2. oktobra. Phillip Mu ray, organizator jeklarskih delavcev v Pennsylvania je .pravkar izjavil, da se ta-kozvane kompanijske unije jeklarskih delavcev tresejo in šibi-•lo in da postajajo njih člani od dneva do dneva bolj neodvisni.
Kampanja za organiziranje jeklarskih delavcev je tako napredovala, da so jeklarske kom-panije skoro prepričane, da ne bodo imele uspeha s kompanijskimi unijami. Jeklarska industrija je bila dosedaj najslabše organizirana.
Unijski organizatorji so imeli zadnje čase številna posvetovanja z zastopniki kompanijskih unij, od katerih so dognali, da ne samo, da jeklarski delavci več ne pristopajo v jeklarske unije, Pač pa slednje dnevno bolj propadajo v članstvu.
Izmed 98 zastopnikov kompanijske unije pri Carnegie-Illinois Steel Co. v So. Chicagu, jih je že pri delavski uniji, 37 jih je
Right Rev. Ponikvar-papežev liišri pre'at
Visoko odlikovanje je prinesel s seboj iz obiska pri sv. očetu 1 v Rimu clevelandski škof, ki je včeraj razglasil, da je Pij XI
imenoval župnika fare sv. Vida, največje slovenske župni-
pripravljenih, da se čimprej pridružijo in le 18 se jih je izjavilo, da so definitivno nasprotni delavskim unijam.
"Kompanijske unije so obsojene v smrt," se je izjavil Mr. Murray. "Delavci so dognali, da je neodvisna, v resnici delavska unija mnogo boljša za njih interese in obstanek kot "pa kompa-nijska unija.
Jeklarske kompanije imajo danes 450,000 uslužbencev. To ogromno maso delavstva organizirajo trije .glavni uradi in 35 podružnic. Nadalje je najetih 158 glavnih organizatorjev in 5,000 prostovoljcev.
Uradno glasilo jeklarske unije, ki je ob začetku organizacije začelo s tedensko izdajo 80,000 izvodov, se tiska danes v 180,000 izvodih. Delavci so zgubili strah, katerega so prvotno imeli pred kompanisti. Danes je ta strah zginil in delavci mnogo bolj neodvisno mislijo.
Roosevelta močno skrbijo taktike levičarjev
Washington, 2. oktobra. Iz dobro poučenih virov se poroča, da skrbijo predsednika Roose-^Ž^Stetopj Ifivičar%v_. bolj kqt Pa vsi napadi republikanskih kandidatov. Levičarji so baje zamerili Rooseveltu, ker je v svojem
govoru v Syracuse zavrnil podporo vseh komunistov, fašistov, socialistov in sploh vseh "istov," ki so bolje poznani kot levičarji ali radikalci. Dolžitev komunističnega predsedniškega kandidata Browderja, da bo poraz Landona in zmaga Roose-velta pospešila uspeh komunizma, je začela skrbeti demokratične delavce v mnogih državah. Zlasti je našla mnogo odmeva izvolitev v državi New Yorka za predsedniškega elektorja nekega Chas. Dubinskeya, ki je bil prej poznan kot radikalec socialist. To je začelo Roosevelta skrbeti in bo skoro gotovo obrnil bolj na desno, da ne izgubi podpore zmernih elementov, ki so strahovito proti komunistom in vsem radikalcem.
Prvič v zgodovini
Pittsburgh, Pa., 2. oktobra. Prvič v zgodovini mesta Pittsburgh presegajo registrirani d e m okr atski glasovi republikanske. Mesto Pittsburgh je bilo od nekdaj najmočnejša trdnjava republikancev, toda republikanci so letos poraženi. Pred štirimi leti, ko je bil predsednik Roosevelt prvič kandidat, je bilo 365,000 več republikancev registriranih kot demokratov. Včeraj /»a, ko so bile priobčene končne številke registracije, se je dognalo, da je 1137 več demokratov registriranih kot republikancev. Kaj enakega še ne pomni politična zgodovina mesta Pittsburgha.
Iskrene čestitke
Moje iskrene čestitke pošiljam prečastitemu papeževemu hišnemu prelatu Rt. Rev. B. J. Ponikvarju. Pc tridesetletnem neumornem delovanju in skrbeh za telesni in dušni blagor tisočerih Slovencev je pač umevno, da so se zgenile najvišje cerkvene oblasti in dale polno priznanje za to plemenito delo. — J. J. Oman.
taci so dobili svarilo, da zna rajhu zmanjkati živeža
Berlin, 2. oktobra. Nemški poljedelski minister Darre je včeraj potom časopisja podal svarilo prebivalstvu Nemčije, češ, da zna zmanjkati prehrane v bodoči zimi. Svarilo je tiskano z velikimi črkami na pročelni strani časopisov.
Svarilo je obenem apel na nemški narod, naj drži skupaj in prenese tudi to nadlogo. Obenem pravi poljedelski minister, da aktualno nihče stradal ne bo, toda živeža bo primanjkovalo in ljudje se bodo morali zatajevati.
Poljedelski minister pravi, da je Nemčija naletela na precejšnje težave z eksportiranjem svojega blaga. To je vzrok, cla ne more importirati gotov živež, katerega ni v Nemčiji in ga. mora dobivati iz drugih dežel.
Ako bi Nemčija prenehala z importiranjem surovega materiala, bi to pomenilo, da bi bilo stotisoče nemških delavcev vrženih od dela in zaslužka. Zato bodo Nemci raje potrpeli in uživali manj mesa in manj jajec, kot da bi še enkrat doživeli strahote
Roosevelt pripoveduje, kako se je boril proti depresiji, Ali je bolje, da umrje od lakote par miiionov ljudi, da se prihrani nekaj dolarjev!
Pittsburgh, 2. oktobra. Predsednik Roosevelt je imel v tem mestu svoj drugi večji kampanjski govor, tekom katerega je za-
visok električni napis s sliko Roosevelta in pod sliko besede: "Mož, ki je rešil Ameriko!"
Ko je Roosevelt omenil tekom govora ime Hoover, so ljudje za-
Dunaj, 2. oktobra. Vlada avstrijske republike je poklicala včeraj nadaljnih 8,000 mladih mož pod orožje. S tem je očitno prekršila St. Germain mirovno jjogodbo. Avstrija je naredila ta j korak, potem ko ji je Italija dala obljubo popolne podpore v slučaju, da bo napadena radi kršitve mirovne pogodbe.
Sedanje stanje avstrijske armade je 50,000 mož, dočim jih
je 30,000 v rezervi in poleg tega ima Avstrija 100,000 precej dobro izvežbanih mož. Glasom mirovne pogodbe Avstrija nei bi smela imeti več kot 25,000 mož stalne armade.
Avstrijska vlada je izjavila, da nikakor ni mogla ostati mirna, ko Nemčija pošilja vedno na-daljne čete proti avstrijski meji in čaka na izbruh punta v Avstriji, da bi potem vpadla v Avstrijo in jo anektirala Nemčiji.
govarjfel svoje stališče, katerega je zavzel v najbolj črnih dnevih Amerike, ko je začel borbo z depresijo.
Izjavil je, da mu nasprotniki očitajo, da je potrošil silne svo-te denarja, toda zagotovil je navzoče, da ko depresija polagoma zginja, narašča tudi narodno bogastvo, in ne da bi bilo potrebno naložiti nove visoke davke, bo proračun balanciran tekom enega ali dveh let.
"V letu 1933, ko sem prevzel administracijo dežele," je dejal Roosevelt, "so narodni dohodki skoro popolnoma zginili. Dnevno je zgubilo tisoče delavcev delo, zaslužka ni bilo, in dočim stara administracija (Hoover) ni storila ničesar tozadevno, je bil predsednik prisiljen odpreti javna dela, da milijoni ne poginejo cd lakote.
"Ljudje, ki so me izvolili v letu 1332, so dobro vedeli, da bo vlado veljalo mnogo denarja, da pomaga ljudem. Oh, tedaj ni nihče ugovarjal, ko je bilo treba lačne nasititi in nage oblačiti. Danes pa, ko se je skoro vrnila prosperlteta, se meni t>5ita, da sem zapravljal ljudski denar!
čeli tako glasno žvižgati in kričati, da je bil Roosevelt ponovno prisiljen miriti narod, "če bi jaz v letu 1932," je nadaljeval predsednik, "pustil, da gre narava svojo pot naprej, kot je to izja-il Hoover, tedaj bi se zgodilo • iedeče:
"Večina bank ne bi nikdar več odprla, delavski stan bi popolnoma propadel, in z njim srednji stan, mali, neodvisni trgovci in male korporacije. Farme in privatni domovi bi bili vsi prodani na javni dražbi. Posledica bi bila, da bi ogromne korpora-oi j e vse to narodno premoženje pograbile in potem delile miloščino stradaj oči m!
"Če bi tedaj sledil temu nasvetu, ki mi je bil v resnici podan, tedaj bi se raztegnile krušne vrste v Ameriki, toda bal sem se, da bodo krušne vrste daljše kot pa je bilo kruha v Ameriki.
"Tekom svetovne vojne smo potrošili $25,003,000.000, da smo ubijali ljudi. Poslali smo denar v Evropo in Amerika ga nikdar več ne bo videla. Denar pa, ki ^em ga potrošil jaz, je ostal. v. Ameriki za Amerikance in koristil vsemu narodu. Denar je bil potrošen za ohranitev človeških eksistenc, ne pa za pobijanje ljudi!"
"Tekom kampanje v letu 1932 sem obljubil ameriškemu narodu, da radi krize, katere nisem ustvaril jaz, pač pa moj predhodnik, ne bo stradaj nihče. Zedinjene države je ta borba z depresijo sicer veljala $8,000,-000,000, toda ohranili smo milijone človeških življenj! Ali je bil denar potrošen pošteno ali
Ukraden rojak
Preteklo sredo so neznani zli-kovci oropali stanovanje Staneta Pagcna. Odnesli so obleko, zimsko suknjo in druge stvari. Ker je bila odnešena tudi stvar,
ki bi jo ne vzel v roke drugi kot tak, ki ve, zakaj se rabi, se sko-r° sumi, kdo so bili dolgoprst-neži.
Vabilo na sejo
članice društva Mar. Magda-]ene št. 162 KSKJ, ki so lansko sezono kegljale v društveni sku-so prošene, da se udeležijo redne mesečne seje 5. oktobra v "avadnih prostorih. Vabljeni so udi druge članice, ki bi rade
Wljale.
Popravek
Mladinski zbor
Mladinski pevski zbor S. Del. Doma na Waterloo Rd. prijazno vabi na veselično prireditev, ki se vrši v nedeljo 4. oktobra v S. D. Domu. Začetek ob 7. zvečer. Pri veselici igrajo Krištof bratje. Izvrstna postrežba garantirana gostom.
"Kanarčki"
V torek večer ob 8. uri se vrši važna seja Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki." Vsi starši so prav vljudno vabljeni, da se udeleže. Seja mlad. zbora se vrši ob 6:30 zvečer.
Slovenka ranjena
Iz Warren, Ohio, se poroča, da se je 24 let stara Louise Vrbanič poškodovala na roki v tovarni Ohio Corrugating Co.
Amerika pomaga upornikom in lojalistom
Paris, 2. oktobra. Ameriški Rdeči Križ je poslal večjo zalogo zdravil in obvez španskemu Rdečemu križu. Ena zaloga je dospela v Barcelono, kjer je druga glavna postojanka lojalisti-čnih čet. Nad 3,000 funtov zdra-j vil in obvez za ranjence se nahaja v tej zalogi. Druga pošiljate v je pa dospela v glavni stan upornikov v mestu Burgas. Vsaka stranka je dobila enak delež. Enako kot Amerika so se odzvala vodstva organizacij Rdečega križa iz sledeči hdežel: Jugoslavija, Švica, Romunska, Anglija in švedska.
Pozor, balinearji
Radi deževnega vremena se je morala balincarska tekma pri Slov. domu na Holmes Ave. zadnjo nedeljo prekiniti. Tekma se bo nadaljevala v nedeljo 11. oktobra ob 2. uri popoldne. Vsi tekmovalci, kot tudi občinstvo, so ponovno vabljeni k obilnemu posetu. V slučaju slabega vremena se vrši tekma v spodnjih prostorih Slov. doma.
Cenejše zelje
Sveže zelje v glavah, ki je bilo dosedaj precej drago, je naglo-ma padlo v ceni. Na tržnico so dospele večje množine zelja, kar je povzročilo padec cenam.
Slovenski kaplani prelatu B. J. Ponikvarju
V imenu vseh slovenskih kaplanov cleveland-ske škofije izrekam Rt. Rev. monsignorju B. J. Ponikvarju iskrene čestitke k visokemu odlikovanju hišnim prelatom Njegoive Svetcsti papeža Pija XI. Veliki trud v čast božjo in napredek slovenskega naroda je dobil zasluženo priznanje z najvišjega mesta! Radujoč se povišanja Rt. Rev. Msgr. B. J. Poni-kvarja mu kličemo slovenski kaplani: Ad multos annos! — Na mnoga leta! — Rev. M. Jager.
brezposelnosti.
Poljedelski minister tudi gro zi nemškim kmetom, da ne bodo izkoriščali položaja in dvignili cene radi. pomanjkanja živeža. Vlada je določila stalne cene za vse vrste živeža in pozivlje kmete, da stalno in redno dovažajo
krivično?"
Roosevelt je bil pozdravljen z največjim aplavzom v Pitts-burghu, ki je sicer največja trdnjava republikanske stranke. Precl vhodom v Forbes park,
Zanimivosti iz domovine
Včeraj nam je povedal Mr. A. Kollander, ki se je pravkar vrnil iz domovine, da je prinesel s seboj nebroj najbolj zanimivih predmetov, katere ima sedaj razstavljene v oknu svojega urada. Med njimi so dragocene čipke, star okra j ske pletene košare, ribniška roba, sploh vsakovrstne zanimivosti, ki vam bodo obudile spomine na domovino. Predmeti bodo razstavljeni samo do pon del j ka. In kdor kaj pričakuje od svojcev iz domovine naj se točno zglasi pri A. Kol-landru v S. N. Domu.
produkte na živilski trg. --o-
Armade upornikov napredujejo proti Madridu
• Toledo, španska, 2. oktobra. Španske uporniške armade so včeraj napredovale po treh javnih cestah, ki vodijo v Madrid. Z zasedbo teh cest pričakujejo uporniki, da odrežejo španskim vladnim četam beg iz Madrida.
Iiazven ene glavne ceste proti Madridu kontrolirajo uporniki sedaj vse druge ceste. Ta cesta vedi proti Valenciji in jo dosedaj uporniki kljub vsem naporom še niso mogli dobiti pod kontrolo.
Iz Madrida pa poročajo, da se je disciplina vladnih vojakov mnogo izboljšala, in da so v bližini Porto Estreche obkolili vladni vojaki kolono 600 upornikov, ki so se morali podati.
-o-
kjer je Roosevelt imel govor, se je nahajal ogromen, 60 čevljev
Na govorniški oder je stopil medtem Patrick Pagan, predsednik u n i j s k i h premogarjev v Pittsburghu, ki je Rooseveltu izročil zlato svetinjo, prispevano od delavcev, rekoč, da premo-garji častijo v Rooseveltu svojega največjega prijatelja.
Roosevelt je vzel svetinjo in je rekel, da ni zaslužil takega priznanja. Toda že dolgo vrsto let je skušal priboriti pravico ne . amo premogarjem, pač pa vsem delavcem, ki prej niso imeli nobene besede.
Paccelli ne pride radi Coughlina v Ameriko
Rim, 2. oktobra. V vatikanskih krogih se danes poroča, da cbisk papeževega državnega tajnika, kardinala Pacellija, nikakor ni v zvezi z Rev. Charles Coughlinom. Kardinal nikakor ne pride v Ameriko za politične ali cerkvene svrhe. Ponovno se zatrjuje, da Rev. Charles Cough-linova zadeva ne bo obravnavana tekom obiska kardinala Pacellija. Tudi kardinal Pacelli ne bo skušal pregovoriti administracijo, dr začne z diplomatskimi od-nošaji z vatikansko državo. Kardinal Pacelli bo tekom svojega bivanja v Ameriki gost papeževega delegata v Washingtonu.
---o-
Ilud sodnik Mestni sodnik David Copland je izjavil včeraj, da bo zanaprej vsakogar strogo kaznoval, kogar bo policija prijela, da nima nov« •tvto litence, ki je predpisana z,s voznike. Državni registrar a v-1 tomobilov je sicer podaljšal čas va dobitev licenc do 1. novembra, • oda sodnik Copland je dejal, da registrar nima take pravice in da mora policija aretirati vse, ki rimajo licenco. Toda policija je izjavila, da bo čakala z aretacijami do 1. novembra.
Precej davkov
Kot naznanja okrajni blagajnik John Boyle so ljudje vplačali v davkih $25,283,000 ali za $283,000 več kot se je v resnici pričakovalo. Tekom zadnjih dvanajst mesecev so vplačila v davkih postala skoro normalna.
Dr. škur preselil
Družina dr. A. škurja se je preselila iz« 1025 Možina Drive na 95 E. 204th St. Urad pa ima dr. škur še vedno na starem prostoru, 787 E. 185th St.
Dr. Waltz odstopil v prid Mr. Mihelicha
Poroča se nam, da je odstopil cd kandidature za kongresmana v 20. okraju poznani dr. Walz. Poznani zdravnik je odstopil od svoje kandidature v korist Mr. John L. Mihelicha, kar pomeni za našega kandidata nadaljnih 5,003 ali 6,000 glasov.
—--o-
Zadušnica
V nedeljo ob 10. uri dopoldne se bo darovala ob priliki prve obletnice zadušnica po pokojni Frances Kapudjija v cerkvi Marije Vnebovzetje iia Holmes Ave. Prijatelji so prošeni, da se za-dušnice udeleže.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs, Louis Erste, 6205 Whittier Ave., so se ustavile vile rojenice in jim podarile krepkega fantiča. Mati in dete sta zdrava v St. Ann's i bolnici. Naše čestitke !
Miheliehevi napisi
Kdor bi rad dobil kampanjske napise za avtomobile, za okna in drugo, naj se zglasi na domu Mr. Mihelicha, 1200 Addison Rd. Male napise za avtomobile dobite tudi v našem uradu, j * Umrl je admiral William j Sims, poveljnik ameriške mor-1 uarice tekom svetovne vojne.
AMERIŠKA
^ iniciatiavnem predlogu
društva št. 5 S. D. Z., ki je bil tlskan zadnji četrtek na tretji ®trani, pi-va kolona, v "Ameriški Domovini," bi se moral odstavek št. 2 čitati sledeče: Sedanja točka 52 zveznih pravil • • • . Prvotno je bila številka točke izpuščena.
-w-
Za Kulturni vrt
*Mr. John Jesenko iz Girarda, Ohio, je poslal za Cankarjev in Gregorčičev spomenik v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu lepo sveto $17.00. Svoto je nabrala požrtvovalna rojakinja v Girardu Mrs. Katie Anžiček, ki je rodom iz Vrhnike. V pismu Mr.- Jesenko tudi piše, da se Girardčani že pripravlja-' jo, da pridejo na slavnostno odkritje spomenikov, ki se vrši 26. novembra. Rojakom v Girardu najlepša hvala in na svidenje v Clevelandu 26. novembra. — Tajnik.
__r\_
je v Ameriki, Rev. Ponikvar-ja, za papeževega hišnega pre-lata s pravico nositi naslov j Right Reverehd B. J. Poni-kvar. V vsej škofiji je bilo samo pet duhovnikov odlikovanih na ta n&čin za izredne zasluge, katere so si pridobili za napredek vere in Cerkve.
Rt. Rev. B. J. Ponikvar je doma iz Blok, Slovenija, še kot mlad študent je dospel v Ameriko, kjer se je v St. Paulu, Minn., posvetil duhov-skemu poklicu.'. V mašnika je bil posvečen 12. junija, 1906, v katedrali v St. Paulu, Minn. Naj prvo je bij imenovan za župnika slovenske župnije sv. Cirila in Metoda v Lorainu, Ohio, toda že prihodnje leto je bil imenovan za župnika pri sv. Vidu v Clevelandu, kjer se nahaja še danes.
Mirno, vztrajno in potrpežljivo je deloval Rt. Rev. Ponikvar za napredek župnije in naroda. Pod njegovim vodstvom se je zgradila največja slovenska šola v Ameriki in najlepša, največja slovenska hiša božja v Zed. državah. V časih najtežje krize ni obupal, pač pa nosi! težko breme potrpežljivo naprej, zaupajoč v svoj narod.
"To kolosalno krščansko delo je dobilo sedaj priznanje od svete stolice, ko je bil naš župnik imenovan papeževim hišnim prelatom s pravico nositi naslov monsignor. Vsa ogromna slovenska fara sv. Vida se iskreno veseli časti, ki je prišla za župnika. Uredništvo "Ameriške Domovine" se pridružuje iskrenim čestitkam faranov in želi- Rt. Rev. Ponikvarju še mnogo let krepkega zdravja in uspeha za napredek župnije.
---—(j-,--
Avstrija je poklicala nadaljnih Sr006 mol pod orožje ¥ strahu pred nemškimi naciji
I
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 3D, 1936
taSU)
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME 6117 St. Clair Ave.
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
Published dai'y except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 0 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Sing'e copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
mož, neustrašenih mož, da se
ga. Kdor tega ne vidi še da-
83
No. 234, Sat., Oct. 3, 1936
Frank J. Lausche
V	Clevelandu, kot v vsakem drugem večjem mestu Zedi-njenih držav imamo odvetniške zbornice, ki so si zadnja leta začela prisvajati nekako pravico, da diktirajo ljudem, ali bolj milo povedano: "svetujejo" ljudem, kdo izmed odvetnikov ali sodnikov je vreden za izvolitev ali za ponovno izvolitev.
Če bi narod sledil nasvetom in diktatom odvetniških zbornic, tedaj bi imeli sodnike, ki pač odgovarjajo željam in direktivam ter včasih sebičnim ciljem odvetnikov, toda v nobenem slučaju narod ne sledi odvetnikom, razven, kadar ta ali oni državljan pride v navskriž s postavo in mora poslušati odvetnika na sodniji, ki ga zagovarja.
Kar se pa tiče politike, to je, udejstvovanja ameriških državljanov pri vladi in v javnih nastopih, pa ima ameriški državljan absolutno svoje mnenje in ne bo nikdar poslušal odvetnikov, zlasti odvetniške zbornice ne, če se gre za izvolitev sodnikov.
Ena najbolj demokratskih institucij v Ameriki je volitev, sodnikov potom državljanov. Vsi sodniki v Ameriki so izvoljeni od naroda, razven zveznih sodnikov, katerih je pa samo 96 v vseh Zedinjenih državah, in ki nimajo jurisdikci-je nad povprečnimi zadevami ameriških državljanov.
V	Clevelandu imamo letos državljani izredno priliko, prvo priliko v politični zgodovini mesta Clevelanda, da izvolimo Slovenca v urad okrajne sodnije, ki je najvišja sod-nija okraja Cuyahoga. Še nikdar prej ni noben Slovenec kandidiral za sodnika na tej sodniji. Kandidat za ta veležni sodnijski urad je sedanji mestni sodnik Mr. Frank J. Lausche.
Odvetniška zbornica v Clevelandu, ki obstoji iz nekako 2,600 odvetnikov, je razposlala pred štirinajstimi dnevi glasovnice svojim članom, poleg tega pa tudi vsem ostalim odvetnikom v Cuyahoga county, da se izrazijo, komu bodo dali prednost pri volitvah za okrajnega sodnika — Common Pleas Court. Sedanji sodnik Pearson je dobil na podlagi tega glasovanja 640 glasov od odvetnikov, naš Frank J. Lausche je dobil 550 glasov in mestni sodnik v East Clevelandu Miller pa 75 glasov. 1,400 odvetnikov pa sploh glasovalo ni, kar je jako značilno, ker ne verujejo v slamnato glasovanje, ki ga diktira odvetniška zbornica. Kolikor smo mi prepričani, je teh 1,400 odvetnikov enoglasno za Mr. Frank J. Lauscheta.
Angleško časopisje v Clevelandu brez izjeme jako ostro obsoja nastop odvetniške zbornice, ki je glasovala za sodnika Pearsona. Kar se tiče nas Slovencev in bratov Hrvatov, nam je vseeno, kaj so advokati glasovali. Končna odločitev pride od glasovnic skupnega naroda.
Toda kot pravi "Plain Dealer" je odvetniška zbornica naredila skrajno "neodgovoren in neznačajen korak," ko je z večino odglasovala za izvolitev sedanjega sodnika Pearsona. S tem korakom je zasadila odvetniška zbornica sama sebi nož v prsa, ker kot v preteklih Časih državljani niso sledili navodilom odvetniške zbornice, tako bodo letos še manj.
Odvetniška zbornica v Clevelandu je priporočila nasproti Franku J. Lauschetu sodnika Pearsona v izvolitev. In ista odvetniška zbornica je pred tremi leti zahtevala od sodnika Pearsona, da nemudoma odstopi kot sodnik, ker dela sramoto svojemu stanu. Sodnik Pearson je svak Sterling Smitha, bivšega predsednika Standard Trust banke, ki je bil poslan za 15 let v ječo, ker je od postanka Standard banke vodil podjetje nesolventno. In sodnik Pearson je dobil od Sterling Smitha $112,000 posojila, kateri denar je rabil za spckulacijske svrhe, kot se je o tem razpravljalo na sodniji.
To je bil vzrok, da je odvetniška zbornica zahtevala pred tremi leti odstop sodnika Pearsona, toda Pearson ni odstopil in — uglihali so se! Letos pa čujemo nezaslišano dejstvo, da odvetniška zbornica glasuje z malo večino za istega sodnika, kateremu je očitala nepošteno dejanje.
Sodnik Frank J. Lausche je s tem korakom odvetniške zbornice samo pridobil na ugledu in moči. Odvetniška zbornica ni narod. Pri zadnjih volitvah za mestne sodnike je Frank J. Lausche bil na vrhuncu izmed vseh drugih kandidatov. In tudi letos bo Frank J. Lausche na vrhuncu za Common Pleas sodnika, kajti volili bodo ljudje — ne pa
odvetniška zbornica.
---o-
poženemo in da doženemo, če se lahko z društveno blagajno kupuje in podpira protikatoli-ško literaturo z denarjem, ki je vplačan od večine katoliških Članov.
Ta svoj protest navajam na vas člane, na vas katoličane, da se zdramite sedaj, ko so uradniki društva sklenili, dati ponovno v sklad takozvane Cankarjeve ustanove $50.00 — (reci in beri petdeset dolarjev) , ko so že enkrat prej dali $10.00. Protestiram tudi iz razloga, ker je to protipostav-no.
Apeliram na vas članstvo, ki mislite in čutite z menoj, da se takoj priglasite, da se obrnemo na pristojno mesto in da preprečimo to protikatoli-ško gonjo.
Člani, vi veste, koliko članov j«, ki ne morejo plačevati ase-smenta. In vendar se v takih časih tako razsiplje denar iz društvene blagajne. Vsak dobro ve, da v resnici ne gre za nobeno Cankarjevo ustanovo v pravem pomenu besede, ampak gre samo za rdeči tabor, beseda "Cankarjeva ustanova" je pa le kot slepilo. Cankar je samo vada, da bi ljudje ne vedeli, kaj se skriva zadej.
Kaj takega ne bomo dopustili, ne, dokler smo v Ameriki, kjer se vsak lahko potegne za svoje katoliško prepričanje in za svoje katoliške pravice. Oso-bito še zato, ker v Ameriki ne potrebujemo komunizma in socializma ter nobene propagan-
nes, bo to lahko še zvedel, če bo še nekaj časa živel in če se ne bodo katoličani malo bolj zavedali svojih verskih pravic in dolžnosti.
Člani, ki se zavedate svojega stališča in ki ste katoličani, pridružite se protestu in branite svojo blagajno, ki ste jo spravili skupaj s svojimi krvavimi žulji, da ne bo naše žulje užival človek, ki še ne ve, kaj je v Ameriki težko delo.
Anton Grdina. —-o-
Za boljšo rekreacijo
Cleveland, O. — Pri pondelj-kovi seji mestne zbornice je bil imenovan odbor petih council manov, da prouči v drugih velikih ameriških mestih rekreacijski sistem in da se po najboljšem sistemu uredi nekaj tudi za Cleveland, ki je to-pogledno na precej nazadnjaški točki. V to spadajo mestna kopališča, igrišča za otroke, drsališča in enako, kar potrebuje meščanstvo za svoj oddih v prostem času.
V ta odbor so bili imenovani councilmani: John M. Novak iz 23. varde, Kuyawski iz 7. varde, Chambers iz 3. varde, Reed iz 6. varde in Victor Cohen iz 27. varde.
Ta odbor je dobil nalogo, da poseti mesta: Milwaukee, Wis., Chicago, 111., Detroit, Mich., Cincinnati, O., in New York. Odbor si bo v teh mestih ogledal omenjeni sistem in potem predložil clevelandski mestni zbornici, kar bi bilo
da bo spet natlačena dvorana sv. Kristine, kakor je bila vsako leto. Lani bi bile morale skoro Rbničane klicati na pomoč, da bi dvorano malo raz-rinili.
Letos smo se pa še posebno pripravile in imenitne osebe povabile na našo vinsko trgatev. Le pridite nas pogledat, vam ne bo žal.
Vinsko trgatev namreč priredi Oltarno društvo sv. Kristine. Samo da bi bil v nedeljo lep dan. Danes je mrzlo, v nedeljo naj bo pa sonce, ki bo ogrelo naše viničarje in vi-ničarke, da bodo bolj veseli. Župan, Mr. Anton Grdina in županja, Mrs. Strnad sta nam naročila, naj pride veliko ljudi skupaj, ker vinograd bo bogat. Vsi farani, ki želite poštene .zabave, pridite jutri večer k sv. Kristini na Bliss rd. v Euclid. Na veselo svidenje v našem vinogradu!
Terezija Potokar in T. Zdešar. -o-
ska gora. Iz besede "Angeljska" je nastalo zaporedoma andelska, ondelska, odleska, od oliska, otli-ca, otelca! Torej Otlica naj postane Monte Sant' Angelo, Er-z.elj pa naj postane Sant'Ange-lo, ker Erzelj naj bi izviral iz nemškega Erzengel.
—Spet Slovenska narodna pesem povod za preganjanje. V idrijski gostilni pri "šepetavcu" se je 19. julija zbralo nekaj fantov in deklet. Med razgovorom in ob vinu so se ojunačili iii zapeli neko slovensko narodno pesem. Takoj nato pa so se na gostilniških vratih pojavili policij-ki agenti, popisali vse fante in dekleta, ki jih je bilo osem po številu in jih spodili iz gostilniških prostorov. Gostilničar je bil zato, ker je dovolil prepevanje slovenske pesmi v svojem lokalu kaznovan z globo 300 lir in pettedenskim zaporom, ostalih osem pa so prijavili na mero-dajno oblast.
—Posestnik Klančar radi fa-šistovske razlastitve zemlje zblaznel in umrl. Tolmin, avg. 1936. Naš list je že poročal, da so v zadnjem času na poljubinjskem polju začeli z vso naglico postavljati in zidati več barak. V ta namen so seveda odvzeli domačim kmetom zemljo in nekaterim vse polje, kar so ga premogli. Tako je tudi na ta način zgubil svojo zemljo posestnik, po doma-
ostal na mestu mrtev.
—V Gorici so ustanovili zavod za zaščito izpuščenih kaznjencev. Svoje prostore ima v ulici Barzellini.


de, kakršno ustanavlja Jontez, razvpiti bojevnik proti katoličanom, ki v slednji svoji številki bruha strup na katoličane, klerikalizem, papeža in Rim.
Člani društva! Na stotine vas je, ki ste katoličani. Vaša dolžnost je, da se pridružite meni. Ne bojte se nikogar. Na čelu bom jaz, potegnil se bom za vas in z lahkoto bomo dosegli pravico za nas katoličane in zavarovali blagajno, da se ne bo dajal denar iz nje v take namene, ki so naravnost proti nam katoličanom, ki tvorimo večino omenjenega društva.
Vem, da bodo zdaj zajokali: Sklenjeno je bilo na seji! Že vem, kako se sklepa. Rekli bodo: Pa bi bil prišel na se.jo. Saj sem hodil na seje, toda ko sem videl, kako se dela in kako strupeni so bili uradniki napram katoličanom, na drugi strani pa katoličani boječi in pohlevni, se mi je zdelo premučno gledati tako postopanje napram katoličanom.
Ja, sklenjeno je bilo na seji! O saj vem, kako se sklepa. Četvorica radikalnih odbornikov se dogovori z drugo četvorico svojih pajdašev in čakali so, da so odšli katoliški možje z seje in ko so videli, da je ugoden čas za glasovanje, so stavili predlog, da se naloži 10c ali kaj sličnega na člane za to in ono stvar. Tako se je delalo takrat, tako se dela še danes. Tako dela peščica odbornikov in peščica takih, s katerimi se že prej dogovorijo in sklenejo na račun 700 Članov, ali kolikor jih že šteje društvo. In, zdaj se baha Jontez v "E," da je društvo Car-niola Tent, št. 1288'T. M. podarilo $50.00 za Cankarjevo ustanovo.
Tako se dela na račun vas, člani-katoličani. Dela se pristransko, dela se krivično. Zlorablja se društvena blagajna. Če jim pustimo delati tako naprej. bodo začeli delati še hujše, da bodo po svojih ciljih iti i nakanah popolnoma izigrali | nas katoličane pri društvu in | se bo zgodilo z nami, kot se !godi katoličanom v Španiji, ki 'so spali, ko je sovražnik sejal ljuliko med pšenico, kakor seje sedaj Jontez svojo kramar-sko ustanovo, ne za Cankarja, ampak zase in zato, da bi dosegel svoj zlobni cilj v sovraštvu do vsega, kar je katoliške-
najbolj pripravno za Cleveland za prihodnje leto.
Jaz se počutim počaščenega, da sem bil imenovan v ta odbor, ker vem, da ima Cleveland zelo pomanjkljiv in zastarel rekreacijski sistem in da je zlasti 23. varda v tem zelo trpela. Gotov sem, da bom prinesel iz tega obiska v raznih naprednih mestih najboljše predloge za naše mesto, ki ne bodo koristni samo za 23. vavdo, ampak za vse mesto Cleveland. Pozdrav vsem volivcem in ostajam udani
John M. Novak, councilman 23. varde. -o-
Organizirajmo se!
Odločno protestiram
Cleveland, O. — Tisti, kateri delajo pri Fisher Body Co., že vedo, kako je. Tisti pa, ki čakajo, da jih pokličejo, pa živijo v upanju. Vprašanje je: zakaj? Odgovor: zato, ker nismo organizirani. Če bi se združili v unijo, bi bili močni in bi kompanijo prisilili, da nam da več kruha in boljše pogoje: pet dni na teden, šest ur na dan. Plača primerna življenjskim cenam. To je naše pravilo. Naša organizacija št. 45 od International Auto Workers unije, si je nadela nalogo, da organizira delavce pri Fisher Body Co. Zato sklicuje se.jo za nedeljo 4. oktobra ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair ave., staro poslopje. Če bo premajhna dvorana, bomo šli pa v veliko.
Od več delavcev se sliši, da nočejo imeti opravka z A. F. of L. Naša unija nima nič opravka z dotično organizacijo, ker smo priključeni mednarodni organizaciji. Več pojasnila boste dobili na seji.
Ivan Gržinčič, 1038 E. 78th St. -—o---
Vinska trgatev
Prijetna plesna veselica
Cleveland (Collinwood), O. Vsak začetek je težak. Tega se lahko zavedamo vsi. Najtežji pa je na kulturnem polju, posebno še, če smo brez denarnih sredstev. Da pa pridemo do denarne pomoči, smo sklenili starši pevcev mladinskega pevskega zbora na Waterloo rd., da priredimo plesno veselico v nedeljo 4. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. V imenu naših malčkov apeliram na vse starše in simpatičarje, da nas poselijo na ta večer, ker brez vaše pomoči ne moremo nadaljevati započeto delo.
Mogoče bo kateri rekel, ja saj to ni začetek, ker je že skoro dve leti, kar naši malčki poj o. To je že res, ampak do sedaj so bili pod avs-picijo direktori.ia.-n Slovenskega delavskega doma, pa je bilo to preveliko breme zanj. Tega so se zavedali starši in smo jim prevzeli odgovornost. Torej lahko vidite, da je res šele uravi začetek.
Da se bomo pa dobro zabavali, smo se z vsem dobro preskrbeli z jedjo in pijačo. Igrali nam bodo Krištof bratje, kateri so vsem dobro znani igralci. Tako, vidite, da se bomo res vsi prav dobro zabavali. Vstopnina je malenkostna, 25c in s tem se boste lahko zabavali do pozne ure. Na svidenje v nedeljo zvečer. Vas prijazno vabi — odbor. --o--
Se Klančar iz Polj ubili ja. Naš kmet, posebno Tolminec, ki zna ceniti svojo zemljo, dedovano iz roda v rod, ki jo s težavo in z velikim trudom obdeluje, da prehrani svojo družino, je s takim postopanjem dvakrat udarjen. In nič čudnega, če je omenjeni Klančar zahteval od oblasti da mu vrnejo zemljo. Seveda, niso mu ugodili. Klančar pa je bil toliko obupan zaradi te izgube, da .je zblaznel in na posledicah umrl. V kolikor našega kmeta ne ugonabljajo s pretiranimi in vedno večjimi davki, v kolikor >-a ne preganjajo kot protidržav-nega z domov, mu še brezvestno jemljejo zemljo za razne vojaške in druge take naprave in ga tako tirajo v uboštvo in obup.
— V Selu pri Črničah je ka-mijon podrl 40-letnega Rudolfa Kristančiča iz Podgore, ki se je peljal na kolesu, ter ga s tako silo vrgel ob tla, da je
SODNIK GEORGE KERR
IZ PR1M0RJA
—Nadaljno poitalijančevanje slovenskih krajevnih imen. V 'reviji "Porta Orientale" (zvezek junij-avgust) je neki Angel Scocchi (Skok!) priobčil drugi del članka o slovenskih krajevnih imenih, ki jih je skrbno prevedel v italijanščino na podlagi globokega raziskovanja zgodovine in jezikoslovlja. Po njegovem bodo morali Cerkno imenovati C;.sale Chiesa, Cerkovnico in Cerkovno pa Časa del Sagresta-nc, Vrli Cerkno ali Cerklanski vrh pa Cirna di Casale Chiesa. 'Tri Fari" (Postojna) mora biti Pie ve S. Martino. Dol-Otlica pravi "Piccolo," da je eno izmed nt; j bolj antipatičnih imen. Otlica se je nekoč imenovala Angelj-
Euclid, O. — Kam pa v nedeljo 4. oktobra? Vsi v Euclid, pomagat grozdje obirat, ; ker ga sami ne bomo mogli obrati. In radi tega vabimo Jod blizu in daleč vse naše pri-I j atelje, da pridete k nam v taberh. Veste, v starem kralju se je precej zaslužilo, tukaj se bo pa samo veselilo in ' stare običaje obudilo. Upam,
Sodnik George Kerr, na Comon Pleas sodniji, je kandidat za ponovno izvolitev. V letu 1032 je bil imenovan za direktorja postav v Clevelandu in ./. januarja 1035 je bil imenovan pod g o v e r n e r j u White za okrajnega sodnika. Kot sodnik se je izkazal pravičnega in nepristranskega in to ga upravičit je do ponovne izvolitve.
Če verjamete ar pa ne
tmmamma^" am ♦'.'ar mtut—1 Kje se je tale zgodila, ne vem, poslal mi jo je po brzem selu, ki jo je najprej nosil en teden v žepu in šele potem od-rajtal na pristojnem mestu, farmar Brkopec, ki se za take stvari zanima, kadar ni dela na polju. Sicer pa moram biti glede Brkopčevih informacij jako previden, ker me je oni dan spravil skoraj v zadrego glede "globoke" vode na koncu Clay ceste v Genevi. Grame in naš Lojze sta me lastnoročno peljala na dotično mesto in mi obljubila pol Geneve in še vzhodni -del Madisona, če najdem tukaj za dve golidi vode. In res ni bilo vode, saj takrat ne. Pogoji so pa vsi tam, da bi bila lahko voda in če je ni, nisva kriva z Berkop-cem.
Torej zdaj mi je poslal drugo, za katero nisem jaz čisto nič odgovoren. Če ima kdo kake pomisleke, naj se obrne do Berkopca v Genevi.
Torej prijatelj Genevčan poroča. Nekega šerifa je pasja noga prinesla šnofat okrog neke farme, kjer je čutil ali slutil, da je v rezervi kak kotliček za pospeševanje gmotnih razmer. Oblastno je stopal od shrambe do shrambe, pa nikjer nič, kar bi bilo v nesoglasju s paragrafi te dežele.
Končno se poda na dvorišče in viha svoj dolgi nos okrog gospodarskih poslopij. Njegove korake je pazno zasledoval domači kozel, ki je imel močne roge in najbolj mično bradico, ki si jo morete pač misliti. Nič kaj posebno se ni dopadel kozlu oblastni mož, ki je, stopal okrog, kot bi bil poverbal farmo od svojega strica ali tete.
Ko šerif nikjer nič ne dobi, se domisli, da bi bilo morda kaj skritega pod podom. Mož je bil precej razsežne postave, zato ga je stalo precej truda, predno se je spravil na kolena, da pogleda pod pod. Tedaj je pa zaigralo kozlu njegovo srce radeckimarš. Taka lepa prilika se mu že dolgo ni mudila, da bi pokazal svojo izurjenost. Izzivanje je bilo preveč zapeljivo, da ne bi reagiral nanje. Torej dočim šerif škili v temo pod podom, odmeri kozel nekaj primernih korakov nazaj, sklone svojo trdo tikvo k tlom, zbere svoje sile skupaj in se z vso silo zaleti uradni šerifovi osebi v tisti del telesa, ki se prične koncem hrbta in ki se splošno rabi za sedalo.
Učinek je bil nadvse razveseljiv, za kozla seveda. Šerif se je zapičil z glavo pod pod in tam obtičal. To .je bila pa za kozla krasna prilika za ponovitev predstave in brez obotavljanja da šerifu drugo por-cijo domače zabave. In gotovo bi bil kozel v svoji ihti spravil šerifa čisto pod pod, da ni prihitel farmar in dopovedal kozlu, da spada tudi zadnja plat šerifa pod okrilje uradne osebe. Navidez je bil farmar strašno, hud na kozla, toda ko ga je peljal zadej za hlev in ga zaprl v ograjo, mu je v znak globokega priznanja prinesel par starih hlač, kar je, kot vemo, največja slaščica za koslovski rod. Potem šele je izvlekel šerifa za noge izpod poda in predno se je mogel farmar oprostiti v imenu kozla, je bil šerif že par milj proč, za tisti dan in za vse večno čase.
Kozel uživa zdaj na tej farmi vso pozornost. Sosedje so se potem drug za drugim priporočali, da bi jim farmar posodil kozla, kadar bo šerif šnofal okrog njih farme.
Cleveland, -O. — Tem potom javno in odločno protestiram kot član društva Maka-bejcev, katero društvo je dalo iz svoje blagajne za Cankarjevo ustanovo. Protestiram v svojem in v imenu mnogo drugih članov tega društva, ki se smatrajo za katoličane in teh ni "malo. Protestiram zato, ker se dela krivica članom tega društva ter zato, ker se z društvenim denarjem pomaga us-
tanovi, ki bo, kakor že vnaprej; obljublja, sramotila nas kato-j I ličane.
| Protestiram, ker se zavedam, j 'zakaj za gre. Protestiram za-J ! to, da se bodo zbudili še dru-jg-i, vsaj zdaj, ko se javno iz-' ikorišča društva, ki bi morala i biti nepristranska.
Pričakujem, da se bo dobil ! še kak razsoden mož, ki bo sto-! pil na mojo stran. Pričakujem, Ida se oglasi mnogo odločnih
Ne glede na ceno— ista osebna postrežba
Vsako leto odpremimo pogrebe v raznih cenah — pogrebe onih, v najskromnejših raznierah in ljudi veljave. Toda v vsakem slučaju je ista izvežbana postrežba ista vestna pozornost do rndrobnosti. Edina razlika je v izberi blaga. Družina edina določi, kolike naj pogreb stane.
H HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD [J§].
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER
GROZDJE JE ZRELO!'
Kdor želi letošnje grozdje naj ga naroči sedaj. Grozdja je tetos skoro pol manj kot lansko leto, toda grozdje je za 80 procentov sladkejšp kot lansko leto. Ne čakajte do zadnjega trenutka. Naročite takoj!
Se vljudno priporočam vsem prijateljem in znancem v obila naročila. Za cene in druge podrobnosti se obrnite ustmeno ali pismeno na vašega prijatelja
JOŽE GRAMC R. D. No. 3, Geneva, O.
(236)
V najem
se da prijazno stanovanje 5 sob, zgorej. Odda se tudi garaža po želji. Stanovanje se nahaja na 1123 E. 74th St. Vprašajte na 1072 Addison Rd.	(235)
Po nemikam Uvlrniku K. Mar«
PRIJAZNO VABILO
Prijazno naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da lahko dobijo pri nas okusno
KOKOŠJO VEČERJO za samo 25c krožnik in to vsako soboto večer. Poleg tega igra izvrstna godba za zabavo in nato-čimo vam fino kapljico.
Se vljudno priporočata za obilen obisk.
FELIX IN MARY
DRENIK
5422 Hamilton Ave.
DNEVNE VESTI
Soba se odda
čedna, opremljena, velika soba, gorkota in prost vhod. — Vprašajte na 6513 Edna ave.
(235)
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in pnancem močno žalostno vest, da je v cvetu življenja po dolgi ih mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v Bogu za vedno preminul naš nadvse ljubljeni sin in brat
ANTHONY RUSS
Proda se
takoj Chevrolet avtomobil, touring. Nadalje močna stiskalnica in mlin, nekaj sodov za vino, nekaj kuhinjske posode, široka lesena postelj. Prav po ceni hitremu kupcu. Vprašajte na 1058 E. 74th St.	(234)
želi delo
Dekle došlo iz starega kraja želi hišno delo pri privatni družini, ne v gostilni. Zglasite se na 15712 Trafalgar Ave., od 4. ure popoldne naprej. (234)
Oddajo se
tri čedne sobe. Nizek rent. 6527 Juniata Ave. Vpraša se na 952 E. 70th St.	(235)
~~Dekk
bi rado dobilo delo v kuhinji ali kot strežajka. KEnmore 4368-J.
(235)
Blage pokoj ni mladenič je bil rojen v Clevelandu dne 5. maja 1916, ter je preminul po zavratni bolezni dne 14. avgusta ob 12. uri- opoldne v Colorado Springs, Colo. Prepeljan je bil v rojstno hišo v Cleveland, kjer je ležal na, aadnjem izpočitku pred položitvijo k večnemu počitku. Pokopan je bil iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne :>,0. avgusta' ob 9. uri dopoldne. Pokojni mladenič je bil član društva sv. Vida št. 25 in pozneje prestopil k društvu sv. Martina K. S. K. J. Poleg močno žalujočih staršev, sestre In brata, rapušča v Colorado Springs, Colo, strica Louis Marolta ter tukaj in v stari domovini več stricev, tet, bratrancev, sestričen in bližnjih Sorodnikov.
V veliki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence ch krsti našega ljubljenega sina in brata. Naša zahvala naj velja sledečim: Družina Joe Russ, Mr. J. Anžlovar, birmanski boter, družina John Marolt, Mrs. Kostanjšek, Minnie in Pauline, Mr. Joseph, Fiances in Arlene Kostanjšek, družna Anton Anžlovar, družina Louis Klun, družina Jos. Mausar, družina Ant. Mausar. Mr. Frank. Rose in Dolores Kosir, Miss Mary Tehovnik, Mrs. Bra-nisei in sin, prispevatelji za prijateljski venec sosedov in prijateljev, tvrdka A. Grdina in Sinovi, Miss Ann Somrak, družina Jerry Lukanc, Mr. J. Lekan Sr. in Mr. J. Lekan Jr., družina Plesec, Mr. in Mrs. J. Rakovec, družina Jos. Piškur, družina Anton Guianc, družina James Merhar, družina Koball, družina Joe in Mary Bradač, družina Steve Peterlin, Mr. In Mrs. Frank Martino in Mr. in Mrs. Joseph Albrecht, Mr. in Mrs. Lindler Sr. in Mr( in Mrs. Lindler Jr., sošolci prijatelji, družina Frank Jelerčič. Ameriška Domovina, društvo sv. vida St. 35 KSKJ. in Employees of Park Drop Forge Co.
Iskreno zahvalo naj prejmejo obilni darovalci ::a nvete maše, katere bodo darovane v mirni pokoj blagopokojne duše. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Mrs. Kristina Russ, Mr. in Mrs. Louis Marolt Sr. in Mr. in Mi's. Louis Marolt Jr. iz Colorado Springs, Colo., Mr. in Mrs. Anžlovar, 3. 155 St., Mrs. A. Flerchinger, Mrs. Jack Branisel, Mr. Frank, Joe in Eleanore Marolt, E. 146 St., Mrs. Theresa Kostanjšek, Mr. Joe in Fannie Kostanjšek, Mr. in Mrs. Joe Mausar, Mr. in Mrs. J. Albrecht, Mr. John Russ. Metta Ave., Mr. in Mrs. Zulich, Mrs. Boltsaar, Mr. Matt Intihar, Miss A. Marentič, Mr. Anthony Somrak, Mrs. Frances Dolenc, Mr. J. Somrak Waterloo Md., Mi-, in Mrs. Stanley Bizily, Mr. in Mrs. Jos Paulich. Mr. Čampa, E. 168 St.. Mrs. Mramor, Miss Marie in Jean Deba-več, družina Anton Erjavec, Mr. Frank Žnidaršič, Mr. in Mrs. Arko, Mrs. Steve Andolek. Mr. in Mrs. Frank Dolinar, Mr. John Hočevar, Mr. in Mrs. J. Koman, Mrs. Mary Klemene, družina A. Koželj, E. 61 St., Mr. John Mullec družina Mikj Marolt, družina Joe Martinčič, Mr. in" Mrs. Aljančič in Mr. in Mrs. Zavrl, Mr. in Mrs. H. Bavdek, družina Tony Somrak. E. 169 St, Miss Herminia in Fred Zupančič, Mr in Mrs. "Smrdel, Mrs. Frances Malovrh, Mrs. Johana Oberstar, Mr. in Mrs. Joseph Oražem. Mr. in Mrs. Mary Creek, Mr. in Mrs. Laurih. Mrs. Plemel, družina Novak, Holmes Ave., Mr. in Mrs. W. Lindler, The Fisher Bros. Co., društvo sv. Martina št. 213 KSKJ.
FR. MIHČIČ CAFE
7202 ST. CLAIR AVENUE
Night Club
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Norwood Sweet Shoppe
Mrs. Frances Krašovic 6201 St. Clair Ave.
(zraven Norwood gledališča) NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE NAŠE POKOJNE IN NEZABNE DOBRE MATERE
Frank Klemenčič
1051. Addison Rd.
SLOVENSKI BARVAR
IZVRSTNO DELC, ZMERNE CENE
HEnderson 7757
SEDAJ JE ČAS!
Sedaj lahko instalirate novo plumbingo parne ali na gorko vodo furneze na 36 mesečna odplačila potom viadne FHA.
Mi tudi popravljamo, odpremo odvodne cevi in denemo bakrene vodne cevi, kopljemo samo če je potreba.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobiie r;a prevoz spremljevalcev brezplačno na razpolago. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Mrs. Fr. Branisel, Mr. Joseph Albrecht, Mr. Joe Rakovec, Mr. Adam Schaen, Mr. Frank Martino, Mr. Joseph Anžlovar, Mrs. Pauline Mausar, Mr. Fred Zupančič, Mr. Frank Dolšak, Mr. Anton Gubane, Mr. Valentin Plesec, Mr, Joe Bradač in Mr. Frank Mullec.
A. J. Budnick & Co.
PLUMBING & HEATING
6707 St. Clair Ave,
Tel. HEnderson 3289
976 E. 250th St.
lies. KEnmore 0238-M
Najlepšo zahvalo naj prejme družina Louis Marolt, Colorado Springs, Colo, za veliko naklonjenost ob času bolezni in smrti blagopokojnega ter za velik trud ob času Odpreme krste v Cleveland — rojstno hišo. 'Iskrena hvala Louis Maroltu Jr. asa spremstvo krste — svojega bratranca iz Colorado Springs Colo, v Cleveland ter za udeležbo pogreba :ra :nircdvor.
BOŽIČNI
Iskrena hvala Mr. in Mrs. Joe Russ, Mrs. Branisel, vir.. Debevec in Mrs. Zabukovec ter ostalim sorodnikom in prijateljem za veliko in izdatno pomoč in veliko to'ažbo ob času bridkosti in žalosti v družini.
Najlepšo ziahvalo naj prejme Rev. L, Kužnik za tolažilns obiske med boleznijo, podelitev sv. zakramentov, opravljeno z.i-dušnice ter cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo, veliko naklonjenost in veliko tolažbo
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli blagopokcjtaka :vo-pit, so pri njem čuli, nas tolažili kot tudi oni, ki za kaj dobrega storili v življenju našemu sinu in bratu kot tudi oni ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. KcnJ.no hvala vsem za vse kar so nam dobrega storili.
Ljubljeni in nezabni sin ter dragi in dobri brat. X|;na; si se v mladeniški dobi zazrl v svet, komaj spoznal raoS iju-besnl in s tihim pogledom občudoval stvarstvo božje — fta Ti-je na oko stopila večna tema večni sen in večni izpotitek • v hladnem grobu. Legel si v sosedščino svojega brata Franka ki ga že štiri leta krije rojstna zemlja. Nad grobovoma dvajset in ena in dvajset letnima sinovoma tužno klone materno in očetovo koleno. Tužno kliče nad grobovi sestra brata in bratec brata. Vse je tiho — le grenke solze polzijo, padajo i.n nočijo žejno zemljo, katera pokriva neizmerno otroško in oratsko i.iu-bav. čujta, draga sinova in ljuba brata, jadnega ofista. izj> kano mater, krvaveče bratsko srce in žalostno sestric. : >o-iii Vama lahka rojstna gruda do skupnega svidenja nad zvezdami.
Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremer-haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
7j-.x jiojasnila vprašajte lokuneKu agenta ali 1430 EUCLID AVENUE CLEVELAND, O.
Žalujoči ostali
Frank in Rose Russ starši Joseph, brat; Lillian, sestra-: Mary Russ, svakinja; Marlene, nečakinja.
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
SEDAJ JE PRAVI CAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika . Stefan Robash
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 070.-; Norih Boulevard_Tel. GL 9218—921!)
Stanovanje se odda
za enega ali dva fanta ali dekleta. S hrano ali brez. Vprašajte na 6422 Varian Ave.
(237)
Cleveland, Ohio, 3. oktobra 1936.
KRIŽEM PO JUTR0VEM
"Tržaškawica —! Dobro da vem!"
"Effendi, preklinjanje v tujem jeziku ne bo na stvari prav nič
spremenilo! in __ saj imaš Se v tejle steklenici vina dovolj za vse svoje goste!"
Starec je dvignil steklenico k luči.
'čuj, kako pa je tole vino?" "Effendi, tako, da ne bo škodovalo ne tebi ne tvojim gostom. Le za pol kupice je še bilo vina v steklenici, pa sem vode prilil."
"Vode —? Ah —! Tule — tule imaš svojo vodo! še to sam izpij!"
Zamahnil je in vrgel steklenico. Zadela bi bila kuharjevo glavo. Pa debeli kuhar se je topot sklonil tako gibčno, da bi mu človek tega nikdar ne verjel, steklenica je priletela v vrata in se 1'azbila na kosce, voda pa se je vazlila po tleh.
Pomilovaje je sklenil debeli sluga roke:
"Pri Allahu, kaj počenjaš, effendi — ? Razlil si mi tole dobro vodo, pomešano z vinom 1 Osvežujoč požirek si uničil meni in sebi! In tel? črepinje! Kdo jih bo pobral? Sam jih poberi, jaz se ne morem priklanjati za njimi !"
In odmajal se je skozi vrata. Nisem vedel, ali bi se smejal aH jezil.
Sluga-musliman je svojemu 8'ospodarju-kristjanu na dolgo in široko pridigoval, da ne sme piti vina, ker da bo sicer prišel v najglobljo džehenno, sam pa si ga je dnevno privoščil po eno in več kupic, "kajti vsak dan je bil žejen" —.
človek bi ne verjel, da so taki odncšaji med gospodarjem in služabnikom mogoči, če bi jih sam ne doživel. Najbolj pa sem se čudil, da se je suhemu "effen-diju" njegova jezica v hipu pomirila. Ravnodušno je gledal za svojim debelim kuharjem in po črepinjah pa dejal:
"Oprostita, gospoda! Ne bo se več zgodilo! Morebiti vama še pripovedujem, zakaj da toliko potrpi m z njim. Velike uslugo mi je storil!
Pa prosim, nadevajte si pipe!" Njegovi prošnji je bilo težko ustreči. Saj je bilo komaj za eden čibuk tobaka na mizi. Da bi rešil položaj, sem poiskal svoj tobak, ga izsul na pladnjik in nadevali smo si pipe, midva z Angležem s eve vsak svoj lastni čibuk.
Vmes sem premišljeval, zakaj neki ta Poljak in nekdanji turški častnik toliko potrpi s svojim neumnim in predrznim služabnikom. Ali je bil po svojem značaju mehek in popustljiv človek? Ali pa so mu njegovo popustljivost narekovali globlji razlogi in oziri? Mož me je vse bolj zanimal in sklenil sem, da bom skušal kaj več zvedeti o njegovi preteklosti.
čibuki so se zakadili in Poljak naju je povabil:
"Pojdita, gospoda, pokazal vama bom stanovanje!"
Peljal naju je v prvo nad-stropje. štiri sobe je imelo, opremljene s preprogami, z di-vani ob stenah in z blazinicami. Pod streho sta bili še dve majhni sobici. Vse sobe so bile snažne in so se dale zakleniti, kar na Jutrovem ni posebno pogost po Jav.
t Stanovanje mi je ugajalo,! xPraŠal sem po ceni.
'Najemnine ne računam!" je ugovarjal gospodar. "Rojaka sya, 2at0 vas prosim, bodite mo-J| gostje, vi in vaši spremijeval-Cl> vsaj glede stanovanja!"
"Ne bom odklanjal vaše prijazne ponudbe," sem dejal. "Tem manj, ker ne morem najeti stanovanja za daljši rok. Glavno Je za nas, da nas nihče ne moti in da lahko odidemo, kadar sc nam zljubi.' '
"Pri meni bodete pač čisto nemoteni! Kako dolgo pa mislite ostati?"
"žal le kratko. Najmanj štiri dni, kvečjemu pa štirinajst dni.
Pa ne razumete me, kakor vidim. Seznaniti vas moiram z našimi razmerami. Ali vam smem pripovedovati zanimiv doživljaj ?"
"Prosim! Kar tule sedimo! Tu gori prav tako prijetno sedimo kakor spodaj in naše pipe tudi še gorijo."
S6dli smo in pripovedoval sem Poljaku o svoji družbi in o doživljajih v kurdijskih gorah, o srečanju s Hasan Ardšir mirzo, o njegovi usodi in njegovih načrtih, seve le toliko, kolikor je bilo treba, da je naš položaj razumel.
Napeto me je poslušal in ko sem skončal, je skočil pokonci in vzkliknil:
"čudovite reči ste doživeli! Neverjetno! Bil sem vojak, pa takih doživljajev ne štejem med svoje spomine!
Rad bom pomagal Perzu! Le kar pridite, gospod, z vso svojo družbo! Pri meni ste lahko jrez skrbi. Nihče vas ne bo moil, še manj pa kdo izdal. Kdaj iridete?"
"Jutri o mraku.. Pa na eno itno pozabili. Konje imamo in .udi kamele. Ali bo prostora itanje?"
"Prostora dovolj. Za hišo je dvorišče, niste ga še videli. Ve-iko je, dovolj bo prostora za ži-/ino.
Pa le z enim pogojem vas sprejmem!" "Namreč?"
"Da si za postrežbo sami skr-lite."
Pomislil sem na debelega Po-jakovega kuharja in odkritosrčno odgovoril:
"Nič $6 ne bo.jte! Sami si bono postregli. Dovolj nas je in rajeni smo, da si sami p omagano."
"Torej smo si edini. Pripo-/edovali ste mi o svojih doživ-jajih, tudi jaz bi vam rad pri-jovedoval o svojih razmerah in > svojem življenju, pa vidim, da ;e vam mudi. Gotovo imate še oosle. Pripovedoval vam bom drugikrat.
Ko pridete jutri večer, vam li treba vstopiti skozi ulična vrata. Krenite okrog vrtnega Dgla, našli boste cestnemu vho-iu nasproti široka vrata. Ne-opaženi lahko vstopite. Tam vas bom pričakoval."
Poslovila sva se. Zadovoljen sem bil. Dobro sem opravil.
Spet sva zajahala osličke, zložila noge pod pazduhe in v istem .•sdu in dirindaju, kakor smo jrišli, smo S3 vrnili v mesto.
Še tisti dan sem poslal Perzu joročilo v tabor, da je stanovanje pripravljeno in da lahko iiride. Tudi z Angležem sva se oripravia na selitev. Pregledala sva Perzovo blago, ocenil sem ga in Anglež je vse kupil. Blago je zaenkrat ostalo v skladišču.
In drugi večer o mraku smo Ise vselili k Poljaku, i Hasan Ardšir mirza je bil 1 preoblečen v žensko, da bi za-j motil morebitne zasledovalce. Svoje služabnike je že v taboru izplačal in opustil. Le mirza Selim aga je ostal pri njem. V Bagdadu je najel za slugo mladega beduina, ki mu je prejšnji dan kazal pot k Poljaku, j Mirno in nemoteno smo pre-j živeli nekaj dni v skritem sta-i novanju. Doživeli nismo nič 'posebnega, izvzemši en sam za-j nimiv dogodek, ki ga pa na tem | mestu ne bom pripovedoval, ker ne spac.a k ipdteku dogodkov; katere v tej knjigi pripovedu-' jem, in ker se mi bo, upam, pozneje kdaj nudila prilika, da ga i pripovedujem.
' Hasan Ardšir mirza se v me-
NAZNANILO IN ZAHVALA
stu vobče ni pokazal, sluga je. poskrbel vse, kar je bilo treba.1 Le jaz sem si včasih dovolil kra-tek sprehod.	>
Sir Lindsay pa se je mnogo mu;dil po mestu, imel je svoje posle, ki sem zanje šele pozneje zvedel, našel je znance, si pre-skrbel denar in odpremljal kupne dragocenosti v domovino.
To še moram omeniti, da sem na svojih sprehodih dvakrat srečal človeka, ki se je Saduku zelo podoben zdel. Pa le zdel, zato se žal nisem mnogo zmenil za srečanje.
Deseti moharrem se je bližal in Perzi so se pripravljali na romanje v Kerbelo.
(Dalje prihodnjič)
-0-
Italija namerava ustvariti dvojne vrste denar
Rim, 2. oktobra. Laška vlada se nahaja v zadregi, ker je skoro vsa ostala Evropa zapustila zlato valuto, pri kateri Italija še vedno vztraja. V finančnih krogih Italije prevladuje velika negotovost radi denarnega položaja. Borza je zaprta. Banke ne kupujejo nobenih tujezemksih sekuritet razven angleških ster-lingov in ameriških dolarjev. Mussolini namerava ustvariti dvoje vrste liro. Eno, ki bi se rabila samo v Italiji, drugo pa za eksport. Domača lira bi bila de-valuzirana, dočim bi tujezemska ostala na zlati podlagi.
Hitler zopet poklical 30 tisoč mladine k vojakom
Berlin, 2. oktobra. Kancler! Hitler je podpisal včeraj povelje glasom katerega je poklicanih nadaljnih 30,000 mladeniče v v nemška delavska taborišča, kar pomeni kot nekako predpripravo za vojaško službovanje. Obenem je odredil, da se zviša število stalne armade od 200,000 na 230,000. Leto pozneje se število stalne armade,zviša na 275,-000. Tudi število deklet v delavskih taboriščih je bilo zvišano od 12,000 na 25,000.
—--o--
Hearst ponovno napada predsednika
New York, 2. oktobra. Hearstovo časopisje prinaša uredniški članek, v katerem se ponovno napada predsednika, češ, da je naklonjen komunistom, katere podpira. Kot vzrok navajajo dejstvo, da je Roosevelt pomagal Franciji, ki je komunistična, da ni propadel francoski frank. In Hearst nadalje trdi da bo Roosevelt pomagal tudi ruskemu rublju, ki je tudi zače krahirati.
Želi električni stol, dobil 99 let ječe
Chicago, 2. oktobra. John Pavelka, 48 let star, ki je bil spoznan krivim, da je umoril svojo 15-letno hčer Katarino, je bil včeraj obsojen v 99 let zapora. Pavelka je prosil, da ga pošljejo na električni stol, toda sodnik ni ugodil prošnji.
MALI OGLASI
Trgovski lokal
se da v najem. Pripraven za j vsako trgovino. Poleg lekarne, j V prostoru je vsa oprema za j grocerijo in modno trgovino. Da se vse skupaj v najem ali se pa proda. Zglasite se na 1022 E. 68th St. Prostor se nahaja na
6724 St. Clair Ave. (236) i -__-
Soba se odda
ima šest sob in kopališče. Odda se ljudem, ki niso na rel'i-fu. Vprašajte na 1171 East 58th St.	_(235)
Starejša ženska
dobi delo v restavrantu za pomivanje in čiščenje. Bill's Lunch, 713 E. 152nd St. (236)
IZLETI
v Jugoslavijo
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA .... 5. decembra NEW YORK ..10. decembra HAMBURG . . 15. decembra BREMEN____16. decembra
Frances Kapudjija i
k je v Bogiu preminula dne 4. ; oktobra 1935.
Draga in ljubljena mati. Že leto dni Vas krije tuja zemlja. Izmučena in izgarana ste legla k večnemu izpočitku ob strani onih, ki so pred Vami odšli v j večnost. Ob grobu plaka Vaša hčerka, iskajoč Vaše sence ! in blagih spominov. Iskreno 'Vam kliče: Spočijte se v Bogu do skupnega svidenja.
Žalujoča ostala,
" Alice Dolgan, hči.
j Cleveland, O., 3. oktobra, 1936.
i
AMERIŠKA, DOMOVIN A> OCTOBER 3D, 1936
Morski jastreb
PREVEL — A. š.
"Nisem imel izbire," je hitel protestirati Lionel. "Naskočil me je s potegnjenim mečem. Sicer pa menim, da je bil napol pijan. Jaz sem ga svaril in mu predočil, kaj se bo zgodilo z onim, ki ostane živ, toda on se ni oziral na nobene posledice. Z groznimi priimki in vzdevki je obkladal mene, tebe in vse, ki nosijo naše, ime. Nato me je udaril s plosko stranjo svojega meča in mi zagrozil, da me na mestu prehode, če pri priči ne potegnem. Torej kakšno izbiro sem še imel? Pa Bog mi je priča, da ga nisem mislil umoriti, veruj mi, Oliver!"
Brez besede se je Oliver obrnil k stranski mizici, na kateri sta stala skleda in vrč. Molče je nalil iz vrča v skledo vode, nato pa je prav tako molče' spet stopil k Lionelu ter mu pričel izpirati rano. — Zgodba, ki mu jo je povedal Lionel, je naredila vsako grajo nemogočo, vsaj kar se je tikalo Oliver j a samega. Saj mu ni bilo treba ničesar drugega kakor spomniti se, v kakšnem razpoloženju je bil sam, ko je dirjal za Petrom Godolphinom. Treba se mu je bilo le. spomniti, da ga je samo misel do Rozamunde zadrževala, da ni dal mladiču lekcije, kakršno si je zaslužil.
Ko je izpral rano, je potegnil z mize prt ter ga s svojim bodalom razrezal v obveze, nakar mu je križema preko prsi obvezal rano, ki je raztrgala nekaj prsnih mišic ter skoraj načela rebra. Vedel ,ie, da bo tkivo prsnih mišic kmalu stvo-rilo mreno, ki bo ustavila kri.
Ko je bil gotov s svojim delom, je odprl okno ter zlil krvavo vodo na vrt. Krpe in obveze, ki so mu ostale, je zvil ter vrgel v plamene v kaminu. Hotel je odstraniti vse sledove izpred Nikolajevih oči. Sicer je brezpogojno zaupal zvestobi svojega starega služabnika, toda ta zadeva je bila vse preresna, da bi se jo drznil komu zaupati. Zdaj je tudi povsem doumel Lionelov strah, da naj je bil ta boj še tako pošteno bojevan, je bil vendar skrivnostna zadeva in vsak ga bo smatral za umor.
Ko je ukazal Lionelu, naj si ogrne plašč, je stopil Sir Oliver k vratom ter. odprl zapah, nakar je odšel v prvo nadstropje, da prinese bratu svežo srajco in drug telovnik. Na stopnišču se je srečal z Nikolajem, ki je šel nizdol. Tam ga je nekaj časa zadrževal z vprašanji o bolnem slugi, nato ga je spet poslal navzgor po nekem navideznem opravilu, ki ga je moralo dlje časa zadrževati, sam pa je stopil po stvari, ki jih je potreboval.
Ko se je vrnil s temi stvarmi nazaj dol, je pomagal bratu obleči svežo srajco in telovnik, in sicer kolikor mogoče oprezno, da ne bi razrahljal obvez in da ne bi začela rana spet krvaveti, nakar je tudi ostale krvave stvari vrgel v ogenj.
Ko je nekaj trenutkov pozneje Nikolaj vstopil v veliko sobano, je našel oba brata sedeča ob mizi. Ce bi bil natančneje pogledal Lionela, bi videl, da je mnogo bolj bled kakor običajno. Toda Nikolaj tega ni videl. Lionel je sedel s hrbtom obrnjen proti vratom, Oliver pa je Nikolaja spet odpravil iz sobe z zagotovilom, da imata vse, kar potrebujeta.
Lionel je zelo malo jedel, mučila pa ga je huda žeja in izpraznil bi bil naglo vrč, da
mu ni tega zabranil Oliver, ki mu ni dovolil piti drugega ko vodo, ker je bila nevarnost, da se ga loti vročica. Končno je Sir Oliver vstal in s težkimi koraki, v katerih se je odražalo njegovo razpoloženje, je stopil proti ognjišču. Tam je položil nova polena na ogenj, nato pa vzel s police nad ognjiščem pipo in posodo s tobakom. Ko si je nabasal pipo, je vzel dolge klešče, prijel ž njimi ogel ter ga položil na tobak.
Nato se je vrnil k mizi in, obstoječ pred bratom, je končno pretrgal molk, ki je že nekaj časa vladal:
"Kakšen," je vprašal mrko, "pa je bil vzrok tvojega prepira z onim?"
Lionel je bil v očividni zadregi, da ne rečem v strahu; med palcem in kazalcem je nervozno gnel drobtino kruha. "Saj skoraj sam ne vem," je končno odvrnil.
"Lionel, to ni res!"
"Kako, ni res?"
"To ni res. Mene ne boš odpravil s takim odgovorom. Sam si dejal, da si ga svaril, naj ne križa tvoje poti. Kakšno pot pa si imel v mislih?"
Lionel se je naslonil s komolci na mizo ter položil glavo v dlani. Oslabljen zaradi izgube krvi kakor tudi dušev-no izmučen zbog dogodkov današnjega dne, ni imel moči, da bi odrekel zaupanje, katerega je njegov brat zahteval od njega. Nasprotno, zdelo se mu je, da mu bo odleglo, če se zaupa svojemu bratu.
"Tista deklina v Malpasu je bila vzrok vsega," se je pritoževal. Sir Oliverjeve oči so se zaiskrile. "Smatral sem jo za drugačno, kakršna je. Ah, bi! sem pač bedak, bedak! Menil sem," je zaihtel, "da me ljubi. Vzel bi jo bil, pri Bogu, vzel bi jo bil!"
Sir Oliver je tiho zaklel.
"Smatral sem jo za čisto in dobro in. . ." Premolknil je. "Sicer pa, kdo sem jaz, da bi smel celo zdaj reči, da ni dobra? Saj ni bila njena krivda. Bil je on, ta prekleti Go-dolphin, ki ji je zmešal glavo. Dokler njega ni bilo, je bilo med nama vse prav in dobro. Potem pa. . ."
"Vidim, vidim," je rekel Sir Oliver mirno. "Meni pa se zdi, da bi moral biti njemu še hvaležen, ker je povzročil, da si spoznal njeno pravo natu-ro. Svaril sem te, dečko. . . Nu, pa morda sem bil v tem oziru premehak."
"Ne, ni bilo tako. . .ni bila ona. .
"Jaz pa pravim, da je bila, in meni moraš verjeti, Lionel. Jaz ne bom blatil slovesa ženske, če nimam vzroka za to. O tem moreš biti prepričan."
Lionel ga je pogledal. "Moj Bog, morda imaš prav!" je vzkliknil.
"Verjemi mi!" je rekel Sir Oliver resno. "In razprši vse dvome." Nato se je nasmehnil. "Tak to je bil skrit ljubezenski plamen krepostnega Mastra Petra. . . Hinavec!"
Zatem se je glasno zasmejal ob spominu na vse 0110, kar je imel Master Peter povedati o Ralphu Tressilianu. Nato pa se je nenadoma zresnil. — "Ali bo ona vedela, ali bo sumila, da je bila tvoja roka, ki je to storila?"
"Ce bo vedela?" je odvrnil Lionel. "Kaj ne bi vedela! Saj sem ji šele nocoj povedal, da grem naravnost za njim, da ga poiščem in poravnam račun, ki ga imam ž njim. Bil sem na potu v njihov dvorec, ko sem ga srečal v parku."
"Potemtakem mi spet lažeš, Lionel. Zakaj prej si rekel, da je bil 011 tisti, ki te je napadel."
"Tako je tudi bilo. Saj mi ni dal niti časa, da bi bil izgovoril besedo, marveč je ta-kaj skočil s svojega konja in prišel proti meni reže, kakor pobesnel pes. Ah, on je bil prav tako pripravljen za boj, kakor sem bil jaz."
"Toda ona ženska v Malpasu ve," je rekel Sir Oliver. — "In če bo ona govorila. . ."
"Pa ne bo!" je vzkliknil Lionel. "Ne bo, ker je pri tem na kocki njen lasten sloves."
"Morda imaš prav," se je strinjal brat. "So pa še drugi vzroki, radi katerih se ne bo upala govoriti. Ali si gotov, da te ni nihče videl prihajati ali odhajati?"
"Nihote."
Sir Oliver je pričel hoditi po sobi gor in dol in silovito vleči pipo. "Potemtakem utegne biti še vse dobro," je končno rekel. "Zate bo zdaj najboljše, če greš postelj. Daj, ponesem te tja."
Ob teh besedah je vzel v naročje 'svojega brata ter ga odnesel navzgor po stopnicah, kakor bi bil malo dete. Ko ga je položil 11a postelj, se je vrnil dol, zaprl vrata, primeknil težak panj k ognju ter sedel tam pred ognjem še pozno v noč.
Lionelu je rekel, da bo vse dobro. Da, vse bo dobro za Lionela. Toda kaj ž njim samim, z bremenom njegove tajnosti na duši? Ce bi bila žrtev kdo drugi ko Rozamundin brat, bi imela stvar zanj malo pomena. Tudi dejstvo samo na sebi, da je bil Peter Godol-phin umorjen, ga ni vznemirjalo. Peter je dobil le to, kar je iskal, in že pred meseci bi bil našel svoj konec od njegove lastne roke, če ne bi bil Rozamundin brat. Ona pa je ljubila svojega brata bolj ko vse na svetu, prav tako kakor je on ljubil Lionela bolj kakor vse ostale.
Končno je vstal ter pričel potihem kleti ono deklino v Malpasu, ki je bila vzrok vsemu temu. Naslonil se je na kamin ter pričel premišljevati, kaj je zdaj storiti. Svoje breme je moral nositi molče, toliko je bilo gotovo. Celo Roza-mundi je moral prikrivati to strašno tajno. Srce ga je bolelo ob misli, da jo mora slepiti. Toda drugega izhoda ni bilo.
(Dalje prihodnjič)
The Younger Set al St. Christine's
'Vinska trgatev"
Tomorrow evening St. Christine's school hall will disclose a merrymaking frolicky crowd celebrating the grandest fete of the season. A colorful parade will be staged at 3 p.m. beginnig from the front of the church and then proceeding through the streets about the vicinity. I11 the evening the program is scheduled to begin at 8 p.m. The entertaining cast comprises the following persons: Mayor Mr. Anton
Grdina; Mayor's wife, Mrs.
Straad; Judge, Mr. Charles Fox; Lawyer, Mr. Anton Po-tokar, and many couples will be dressed in native costume. Music for the evening will be furnished by Frankie Yanko-vich and his orchestra. Cordial invitations are extended to all.
Contest News Last week through an error of copy the name of Josie Co-prich was announced as a new entrant in the popularity con-
Elections and the Slovenians
Girard News
ST. PATRICK, NO. 250 K. S.
K. J. INVITES
Autumn with its glorious coat of coloring is at our doorstep. Time has come for indoor recreation. Therefore 011 the 10th of October St. Patrick's lodge, No. 250 KSKJ is sponsoring a Slovene play and danbe for the benefit of the lodge treasury.
The play is "Carlijeva ženi-tev" (Charlie's Marriage). It is a short Slovene comedy with
a fine plot. I'm sure it's going to be the best play ever presented on our stage as the actors are all from the younger set of our lodge.
After the play dancing will be enjoyed to the music of the Krištof Bros, orchestra.
So, I'm inviting one and all to come to Girard October 10. I'm sure you won't regret it. Be seeing you all there at 8 o'clock.
Mary Turk.
In the past decade the Slovenian populace of this country has taken increasing interest in public affairs. In other words, they have slowly but surely become Americanized. When our fathers first came to this land of liberty they had no idea what voting was for. Of course, they knew that this or that candidate receiving the greatest number of votes for his particular office was elected. And that is about all they knew. The few Slovenians who did vote, did so because their boss did too. And in these instances they usually voted as the boss voted. I11 other words, they considered voting more as a novelty than as a serious matter. Their votes helped their boss, and their boss's boss—and not the Slovenians who voted.
But times change. Our fathers gradually adapted themselves to the style of living in this country. They also learned the seriousness of voting. Today we find a great majority of our' elders voting. And they vote with reason. The names on voting polls, and the squares before them are no longer deep mysteries to them. No longer do they close their eyes and mark a cross in the square where the pencil happens to fall. Today they know that each name spells a particular policy of office. And today they vote with reason—not haphazardly. They vote for the man who will ease their burdens.
But Slovenians are not content with being just voters— with following just this or that leader. Every election brings into light the names of more and more Slovenian candidates. —Aspiring leaders. In other words the Slovenian immigrants are evolving into finished American products. They havp reached the point where they, too, can lead. They have reached the point where their votes can "make or break" a candidate. We say this ;yvith pride, for a decade ago SItfvetliati votes were considered just a drop in the bucket, whereas, in many cases today they spell the Whole bucket and not just a drop.
Elections are just a few weeks off. On the polls we shall find the names of several Slovenians and the names of many others who are in sympathy with the problems of our people. In the former group we find the names of Judge Frank J. Lausche and John L. Mihelich; while foremost in latter group is President Franklin Delano Roosevelt and the Democratic Party as a whole.
We need not go into detail regarding Judge Frank J. Lau-sche's success as Judge of the Cleveland Municipal Court. His record speaks for itself. The almost daily compliments paid Judge Lausche in the local dailies, should not be overlooked. Yes, he's one of us and our pride and deserves to be elevated to the Court of Common Pleas.
John L. Mihelich did excellently as councilman of the 23d ward several years ago. Having him as congressman of the 20th district would be a credit to the Slovenians of the country and would have the eyes of the country on us.
Speaking of Roosevelt and the democratic party as a whole is useless. Facts speak for themselves. Where are the "Hoovertowns" that flourished during the incumbency of Hoover. Where are the idle factories? Where are the millions of unemployed? Wherie is the depression?—Who abolished them? ' We all know the answer!
Elections are here, and as said, the majority of our elders will be voting. What about the youth? How many of you, of age, will be voting this year? To keep up and enhance the prestige of the Slovenian population it is necessary that each and every young Slovenian man and woman, 21 years old or more, do his bit and VOTE! Let's get going, and let's go places. Let's elevate our race in the eyes of the nation! Let's be leaders, not followers!
REGISTRATION
It is necessary that each and every voter be registered. There is only one more day time in whicjh to register, and that is Monday, October 5th. On that day the registration books will be closed.
If you are 21 years old or more and have never voted, or will be 21 years old \by November 3; or have failed to vote in two consecutive1! general elections, you should register Monday! If you have moved since the last time you voted, you need only transfer.
It would also be wise if you checked your voting status immediately.
In Cleveland and suburbs you can register at the voting booth in your locality from 10 a.m. to 2 p.m. and from 4 p.m. to 9 p.m. You may also register at the Board of Elections in the rotunda of City Hall, which will be open from 9 a.m. to
4:30 p.m.
—Victor J. Knaus.
test. It is not Josie but her sister Mary who is the new entrant in the contest. During our 1936 bazaar, on Thanksgiving night, Thersday, Nov. 26th, will be the crowning of our popularity queen and giving of the awards to the lucky winners. The three awards are: 1st a $15 occasional chair, 2nd five dollars in cash, 3rd five dollar permanent wave. The winner of the popularity contest will receive $25.00 in cash and the girl coming in second will receive $10.00 cash. The girls are having quite a battle racing for prospective patronizers.
Conflict?
Inconvenience leads to discontent which leads to conflict, whereupon conflict leads to many unwanted difficulties. These things are easily avoided and should be avoided at all times. As you all know, Rev. Father Bombach is on his well earned vacation and at present our church is without a spiritual director and we have been without an assistant pastor for quite some time. I will not discuss the details of inconvenience, discontent and whispering propaganda, much evident among the parishioners of our church, caused by the absence of a spiritual director. Complications can be avoided by running everything strictly in a business-like and conservative manner and for the good and welfare of our parish we should have an assistant spiritual director. At
ing its fall season with an Anniversary and Scholarship Dance on Oct. 25. The Yan-kovic Orchestra has been engaged for this occasion, and will supply music for young and old. .Every person attending will receive a most novel souvenir.
At a very recent meeting the following were elected officers for the coming year: M rs. Madeline Ciarlillo, president; Miss Frances Plut, vice president; Mrs. Albina Hoer-nig, secretary; Miss Mary Co-pi'ich, treasurer.
Watch for further details about this dance in next week's edition.
Sodality Communion The Young Ladies' Sodality is urged to receive holy communion in a body tomorrow at the 9:45 Mass. This monthly duty should require no urging as it is for your own good and benefit. We'd like to see those reserved pews filled. Please wear badges.
Concert Our mixed choir, under the direction of Mrs. Max Gerl, will give a concert Sunday evening, October 18. Its aim is to raise funds with which to purchase a new organ. The members have been working very hard, holding extra re-
hearsals and doing their best to sell tickets and obtain ads for the programs. You can help in this worthy cause by buying a ticket from any member of the choir. Admission is 40c.
present it is costing us twice as much for needed assistance at the parish as it would ordinarily if we had an assistant pastor. We hope to soon see this complicating inconvenience unraveled.
Chi Sigma Kappa The Chi Sigma Kappa of St. Christine's Parish is open-
Fall Social
The ladies of St. Christine's Guild will sponsor a Fall Social October 11th. There will be card playing and dancing, so this should prove an evening of enjoyment for both old and young. Johnny Pe-con's orchestra will play. Admission is 25c.
$	All Around Town	f
I	t
FIFTH ANNUAL CLUB O-PAL BLACK K AT DANCE
That mammoth occasion which marks the fall season of every year for the friends of Club O-Pal has again arrived and in just a week, the Fifth Annual Black Kat Jubilee
Dance takes the spotlight for the week-end. Yessiree, the long awaited social is scheduled for Saturday, October 10, at the spacious Slbvene Auditorium, E. 65 and St. Clair.
These dances have been the hit of the season in the past and this year it promises to be an even greater success. The music for this gay Jubilee Celebration shall be furnished by that ever popular group of musicians, who are rendering an improved style of music, Ed Guenthers Orchestra. These musical boys are weil known to you all but look for a surprise at the Club O-Pal Fifth Annual Black Kat Jubilee Dance, on Saturday, October 10. Everybody -enjoys Club O-Pal's successful socials, so let's not forget! RESERVE Oct. 10th for the Black Kat Jubilee Dance at the Slovene Auditorium.
FIFTH ANNIVERSARY DANCE
When someone has a fifth anniversary it calls for a celebration, so now the Slovenian Women's Union No. 50 is celebrating its fifth anniversary by holding a dance, Saturday, Oct. 3rd, at the Slovenian Auditorium on St. Clair Ave. Frankie Yankovich is going to supply the music and you can rest assured that he is going to please each and everyone by playing a variety of dance tunes.
All the charter members of
TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTITI'V
the club have received special invitations to attend this dance and we hope they can all come, so that we can show them a good time.
If you will be hungry or thirsty you have nothing to worry about as the barroom will be at your disposal with a full line of refreshments.
Members of local branches are invited to join in on the celebration.
To one and all: Don't forget to drop in tonight and have an enjoyable evening!
A Member.
Results of Slovenian Golf Tournament
Following is the result of the Slovenian Golf Tournament held at Lake Shore Country Club Sunday, Sept. 27.
Dr. Wm. J. Lausche with a gross score of 75 is the new champ. Harry Gornick with a score of 81 was runner up, and Tony Zagar, 1935 champ, had an 83 for third place Gornick was runner up last year also.
Other scores were: Paul Hribar 85, Frank Yurglic and A1 Zagar 88, Ed Marolt 89, Frank Daverich, Ted Vukce-vic and John Bradač 96.
ORELS LOSE
Last Sunday, Sept. 27, the Orels lost to the Pioneers in the second game of the series for the Interlodge championship by the score of 10 to 6.
The first game of this series was won by the Orels.
On' Sunday, Oct. 4, at 2 p.m. the final game of the series will be played. Winner of this game becomes Interlodge champion for 1936.
Remember, Gordon Park, at 2 p.m. Sunday, Oct. 4. All people are invited to see this final game.