^Primor, Št. 187 (15.631) leto Ul. ■f^MORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POSTNIMA PLAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50% TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 VSE PO POLOVIČNI CENI NEDEUA, 25. AVGUSTA 1996 Evropa in delo šene izključujeta Vlasta Bernard Cesare Romiti je spravil v zadrego celo samo glasilo Confindustrie, ekonomski dnevnik II Sole 24 Ore. Dan pred nastopom predsednika Fiata v Riminiju je namreč Časopis Se enkrat - kot že nickolikokrat - zapisal, da je Evropa za Italijo obezna smer, da gre za partijo, v kateri je »Evropa obsojena na zmago«. Potem pa zaide Romiti med mlade udeležence katoliškega zborovanja in jim pove, da je Evropa Sele na drugem mestu in da ima boj zoper brezposelnost prednost pred njo. Predsednik Fiata je tako dregnil v srSenje gnezdo. Romiti kot Berti-notti, so se takoj oglasili zlobni jeziki, in Se: Kje so Časi Agnellija, ki je vedno vabil Italijo, naj gleda Cez Alpe, namesto da se pogreza v Sredozemlje? Pa ne, da se je Romiti naenkrat prepričal, da ima Ber-tinotti prav? Niti približno. Romiti je na krmilu najveCje italijanske zasebne industrijske grupe in Četudi mu je domovina Se tako pri srcu, mora - tudi v skrbi za tisto, kar bo o njem nekoč pisala zgodovina - vendarle najprej misliti na interese koncerna, ki ga vodi. Inflacija pada, gospodarski ritem peša, grožnje z recesijo strašijo družine in tako postaja široka, predvsem neobvezna poraba zadnje, na kar tacaš misli povprečni državljan. Mrtvilo na notranjem trgu - in žal ne samo na notranjem - pa je kazen za proizvajalca, Se posebno za tistega, ki ponuja izdelke, katerim se kupec vsaj za nekaj Časa lahko odpove. Zamenjava avtomobila paC lahko počaka na boljše Čase. K sreCi se z Romitijem skoraj nihče ne strinja. Razumljivo ne vlada, Vendar niti sindikati, ki seveda niso več tisto, kar so bili v Času famoznih Vročih jeseni. Danes vedo, da stotak vec v denarnici, ki ga delavec hitro spravi v obtok, ne dviguje njegove kupne moči, ampak priliva bencina na inflacijo. Ta pa je prava sovražnica dejanske vrednosti plač, ki so lahko nominalno Se tako visoke, a si z njimi lahko kaj malo privoščimo. Boj proti brezposelnosti seveda ostaja prednostni cilj, vendar skupaj in vzporedno z Evropo. Eno ne izključuje drugega, nasprotno, brez Evrope bi se Italija hitro vrnila v šestdeseta leta in boj za delovna mesta bi bil tako že vnaprej obsojen na poraz. ■ Sodniki skrajno previdni | o Biuscovem sodelovanju PALERMO - Po vesti, da je mafijski lerma, Caltanissette in Firenc zelo kolovodja Giovanni Brusca začel so- previdni in trdijo, da je Se preuranje-delovati s preiskovalci, je sodstvo po- no govoriti o Bruscovem iskrenem stalo zelo previdno. Njegovo zasliše- kesanju in sodelovanju. To morajo vanje so prekinili za en teden, tako da sproti preveriti. Prav zato so na ob-bi se vode nekoliko umirile in da bi mocju San Giuseppeja Jata, Bmscove-se Brusca dokončno odločil o brezpo- ga rodnega kraja, preiskovalci zaceli gojnem sodelovanju. preverjati verodostojnost prvih Bru- V svojih izjavah so sodniki iz Pa- scovih priznanj. Na 2. strani I /z Francije včeraj izgnali | skupino priseljencev PARIZ - Po vsej Franciji se na- na krovu, v glavnem iz Malija, Sene-daljujejo protestne manifestacije pro- gala in Zaireja, namenjeno v Mali. ti izgonu afriških priseljencev, takoi- Kakih 200 demonstrantov je ostro menovanih »sans-papiers«. Po pred- protestiralo in skušalo preprečiti po-sinocnjih izgredih in grobih nastopih liciji, da bi izgnane priseljence pri-policije, je bilo včeraj še posebno na- peljala na letališče. Notranji minister peto okrog vojaškega letališča Debre je medtem sporočil, da bodo Evreux, od koder je včeraj, toCno ob drugim 40 Afričanom dali prihodnji 19. uri, vzletelo letalo s 57 izgnanci teden dovoljenje za bivanje. ČEČENIJA / LEBEDU USPELA KVADRATURA KROGA_ Začel se je umik ruske vojske iz čečenske prestolnice Mesto bodo nadzorovale skupne rusko-čečenske izvidnice MOSKVA - Potem ko je dosegel okvirni sporazum, ki predvideva zamrznitev vprašanja čečenske suverenosti za obdobje petih let, je predsednik ruskega zveznega sveta za državno varnost sinoči začel pogajanja z načelnikom čečenskega generalštaba Aslanom Mashadovom o kočljivem vprašanju nadzorstva nad čečenskimi oboroženimi silami. Ruska vojska se je kot dogovorjeno že začela umikati iz Groznega, vsak čas naj bi se začeli umikati tudi čečenski borci. Razdejano mesto naj bi sedaj nadzorovale skupne rusko-čečenske patrulje. Te so včeraj svečano zaprisegle (na sliki AP), da bodo varovale življenje, čast in dobrine ljudi neglede na njihovo narodnost in vero in da bodo tovariško sodelovali z vsemi pripadniki skupnih izvidnic, »tako da se bodo borili proti banditom, morilcem, posiljevalcem in plenilcem, ki po zakonih ljudi in Boga nimajo ne časti in ne narodnosti«. Lebedu je torej uspela kvadratura kroga, potem ko sta ga nepričakovano podprla tako Cemomirdin kot Jelcin. Na 8. strani Bill Clinton napovedal vrsto pobud proti kajenju VVASHINGTON -Predsednik ZDA Bill Clinton je včeraj uradno proglasil tobak za mamilo in napovedal vrsto pobud za omejitev kajenja med mladino, s katerimi namerava udariti predvsem po reklami cigaret. Na slovesnosti v Beli hiši je predvsem podčrtal, da je prav kajenje glavni zdravstveni problem današnje Amerike, ki terja visoko število človeških žrtev. Mladina začenja kaditi, je še dejal, ker je pod udarom reklame, ki kajenje prikazuje kot nekaj pozitivnega. Njegove besede so med prisotnimi naletele na veliko odobravanje. PROMET / VRSTE IN ZASTOJI Italijanske ceste preplavila reka 14 milijonov vozil, ki se vračajo na sever RIM - Dolge vrste, zastoji in vrsta manjših verižnih trčenj, med katerimi izstopa ena sama težka nesreča s tremi smrtnimi žrtvami pri Salernu (na posnetku AP) . Tako se je včeraj začel prvi velik val vračanja dopust- nikov, ki je italijanske ceste zasul s 14 milijoni vozil, v glavnem usmerjenih z juga proti severu. Posebno živahen je bil tudi promet v naši deželi in na mejnih prehodih. Na 2. strani STOLNICA SV. JUSTA / DANES POKLON VERNIKOV Bellomijeva poslednja pot TRST - V sončnem popoldnevu se je včeraj škof Bellomi zadnjič vrnil v Trst, kjer so ga žalostno pozdravili zvonovi in ne preveč številni verniki, ki so se okrog 18. ure zbrali na trgu pred stolnico (foto KROMA). Odprto krsto so včeraj namestili v kapelico sv. Ivana ob stolnici, kjer bo danes do približno 13. ure, ko jo bodo prenesli v stolnico. Od svojega dolgoletnega škofa pa se bodo lahko vsi poslovili danes od 9. do 19. ure, nakar bodo krsto zaprli. Do pogreba, ki bo v sredo, bo v stolnici več verskih slovesnosti, jutri ob 17. uri bo žalna maša za slovenske vernike. Škofijo bo »ad interim« vodil Pier Giorgio Ragazzoni. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Stevanin je priznal Gianfranco Stevanin, pošast iz Verone, je priznal, da je razkosal trupla štirih žensk. Stran 2 Inpsove pokonine in fojbe Pokojninski zavod Inps je odgovoril na časopisno kampanjo, po kateri naj bi plačeval pokojnine tudi nekdanjim »infojabtorjem«. Stran 2 Zbiranje prošenj za prepoved lova Predstavniki vaških srenj tržaške pokrajine bodo od jutri dalje zbirali prošnje za prepoved lova na zasebnih zemljiščih lastnikov in srenj, ki jih bodo nato vložili na Deželo. Stran 3 Gorica: obračun Pokrajine Severna liga je v goriškem pokrajinskem svetu ostala sama ob odobritvi obračuna, ki so ga temeljito predelali, da bi za 4 milijarde zmanjšali lanske izgube. Stran? Načrt za okrnjeno letališče Goriški aeroklub je predstavil načrt za obnovo letališča, M je povezan z načrtom za financarsko vojašnico. Stran? NOVICE V Cordenonsu prepovedali uporabo pitne vode PORDENON - Prepoved uporabe pitne vode je bila raztegnjena na celotno občino Cordenons. Tudi v vo-dovodu Chiavomicco, ki oskrbuje obrtno cono južno od vasi, so namreC odkrili sledove atrazina; župan Enzo Pajer je zato izdal odredbo, ki prepoveduje uporabo pitne vode. Pred tem je bil sprejet podoben ukrep tudi za področja, ki jih oskrbujeta vodovoda v Villi d’Arco in v Ulici San Daniele v Pordenonu. Pomilostitev ni sad »kravjega trgovanja« BOČEN - Politični tajnik Svp Siegfried Bmgger zavrača obtožbe«Urtion fuer Suedtirol«, kateri pripadata Eva Klotz in Alfons Benedikter, po katerih naj bi bil ukrep o pomilostitvi, ki ga je pred nedavnim sprejel predsednik Oscar Luigi Scalfaro do nekaterih bivših južnotirolskih teroristov (atentate so izvršiti okrog leta 1960), sad »kravjega trgovanja«, ki naj bi ga Svp v Rimu vodila s političnimi nameni. Svp namreC skupno z vsemi tistimi strankami, poudarja Siegfried Bmgger, ki jim je pri srcu usoda bivših političnih jetnikov, že desetletja prosi, da bi bi bile tem Južnotirolcem vrnjene politične pravice. Semeniščnika spremenila garažo v strelišče CASSINO (FROSLNONE) - Dva semenišCnika na duhovnih vajah, ki sta sama ostala doma, sta spremenila garažo v pravo strelišče: med »vajami« se je svinčenka odbila od zidu, semenišCnik pa je izgubil oko. Dogodek se je pripetil v Cervari pri Frosi-nonu, kjer sta se mlada semenišCnika iz Sri Lanke mudila na duhovnih vajah pri neki družini. Umrla »babica« rdečih brigad GENOVA - V institutu za ostarele Dona v Genovi je včeraj v samoti umrla 89-letna Caterina Picasso, »babica rdečih brigad«, ki je v svinčenih letih svojo hišo spremenila v brlog vojaškega krila teroristične organizacije. Leta 1980 je bila obsojena na 5 let in 8 mesecev zapora; po prestani kazni se je vrnila na prostost, za družbo pa ji je ostalo le krdelo mačk; lansko pomlad so jo sprejeti v institut za ostarele; tudi na njenem pogrebu ni bilo, razen duhodvnika, prav nikogar. MAFIJA / ŠTEVILNI SODNIKI Glede Brusce izredno previdni Njegovo »kesonje« morojo preveriti PALERMO - Po senzacionalistični vesti, da je mafijski kolovodja Giovanni Bmsca začel sodelovati s preiskovalci, je sodstvo postalo zelo previdno. Njegovo zasliševanje so prekinili za en teden, tako da bi se vode nekoliko umirile in da bi se Bmsca dokončno odločil o brezpogojnem sodelovanju. V svojih izjavah so sodniki iz Palerma, Caltanissette in Firenc zelo previdni. Povsem razumljivo ne dajejo izjav o vsebini Bmscovega sodelovanja, prav tako trdijo, da je Se preuranjeno govoriti o Bmscovem iskrenem kesanju in sodelovanju. To morajo sproti preveriti. Prav zato so na območju San Giuseppeja Jata, Bmscovega rodnega kraja, preiskovalci začeli preverjati verodostojnost prvih Bmscovih priznanj. Medtem pa palermski sodniki proučujejo možnost, da bi zaslišati Bmscovega nekdanjega odvetnika Vita Gancija zaradi njegovega intervjuja rimskemu dnevniku Messaggem, v katerem je izjavi, da se je Bmsca sestajal z vidnimi političnimi osebnostmi, s katerimi naj bi razpravljal o načinih za destabilizacijo države. Sodstvo mora preveriti, ati so te izjave resnične, ati pa so običajne dimne zavese mafijskega kova. Med včerajšnjimi Sterilnimi intervjuji in izjavami raznih sodnikov, pa je nedvomno najzanimivejša izjava florentinskega sodnika Pier Luigija Vignie, ki je mnenja, da Cosa nostra doživlja organizacijsko krizo, ker ima probleme z generacijsko zamenjavo. Mladi mafijci so namreC različni od starih. Glede resničnosti Bmscovega kesanja in sodelovanja pa je Vigna mnenja, da bo to jasno, šele ko bo Bmsca zaCel govoriti o mafijskem premoženju. Vsekakor pa je Vigna mnenja, da je treba biti sedaj zelo previdni, ker bi bilo nedopustno, da bi se mafija iz sedanje krize ponovno reorganizirala. Florentinski sodnik je tudi omenil možnost, da se Cosa nostra spreminja iz mafijske v navadno zločinsko organizacijo. To naj bi se zaCelo v začetku devetdesetih let, ko Cosa nostra ni bila veC neobhodna za nekatere politične kroge, tako da so prišli na dan njeni stiki z določenimi krogi politikov, sodnikov, policije in poslovnežev. Vigna je zato mnenja, da bo boj proti Gosi nostri uspešnejši, le Ce bodo uspeli dokončno pretrgati popkovino, ki jo veže z družbo. FOJBE / NOVE POLEMIKE h Zavod INPS le izpolnjuje državni zakon Gonjo sprožil II Giornole RIM - Italijanski tisk posveča Se naprej veliko pozornosti vprašanju fojb, potem ko je zadevo pred dnevi sprožil tajnik tržaške DSL Spadaro. Večina komentarjev, M so jih te dni objavili veliki italijanski dnevniki, pozdravlja pobudo tržaške DSL in opozarja na potrebo po zgodovinskem razCiščenju tragičnih dogajanj po drugi vojni, da bi jih tako naposled iztrgali iz objema političnih in ideoloških spekulacij. Milanski dnevnik II Giornale, ki je bil še za Časa dolgega vodenja hidra Montanellija dosledno zelo nacionalistično in pristransko nastrojen o tega problema, pa je vCeraj cez vso prvo stran naslovil: »Vojnim zločincem daje država pokojnine«. Feltrijev Časnik povzema po tedniku Epoca vest, da je med 32 tisoC upokojenci, za katere Inps porabi 200 milijard na leto, tudi nekaj »infojbatorjev«. Na to pisanje je takoj odgovoril generalni direktor zavoda Inps Fabio Trizzino, ki je dejal, da če Inps plačuje pokojnine osebam na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki so osumljene genocida, je to zato, ker ga k temu obvezuje državni zakon. PokojninsM zavod torej ne nosi nobene neposredne odgovornosti, saj mora po zakonu plačevati pokojnine npr. tudi južnim Tirolcem, ki so služili v Wehrmachtu, in celo nekdanjim pripradnikom Policije italijanske Afrike. PROMET / VCERAJ IN DANES NA ITALIJANSKIH CESTAH PRIBLIŽNO 14 MILIJONOV VOZIL Milijarda lir v Andoro ANDORA (SAVONA) - Prvič je kupil srečko »gratta e vinci« in zadel najvišjo nagrado: eno milijardo tir: sreCa je tokrat zelo radodarno nagradila nekega priletnega turista, ki je srečko kupil verjetno iz radovednosti skupno s časopisom; ko pa je s pomočjo prodajalke odkril, kaj vse je zmagal, je kar prebledel; brez besede je odšel iz trafike in izginil neznano kam. RIM - Po predvide- ljudi se vrača s počitnic, vanjih je ta konec tedna v zato je najbolj gost promet prometnem oziru eden v smeri proti severu. Pro-najbolj »vročih« v poletni met težkih vozil so včeraj sezoni, o Čemer priča po- ustaviti komaj ob 16. mri, datek prometne policije, kar pa je bilo prepozno, da da se je včeraj in danes od- bi se izogniti hudi promet-pravilo na pot približno 14 ni nesreči, ki se je pripetila milijonov vozil. Večina na avtocesti A3 med Nea- NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTMCATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO M Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. avgusta 1996 in zapadejo 31. avgusta 1998, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. g CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 26. avgusta Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. g Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. g Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 30. avgusta g Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banča dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca. g CTZ se uradno kotirajo. g Podrobnejše informacije nudi vaša banka. pijem in Salernom. V opel corso, s katerim so se s počitnic na Siciliji vračali v Veneto štirje mladi, dva fanta in dve dekleti (stari 22, 20,18 in 16 let), se je z vso silo zaletel tovornjak, naložen z lubenicami. Dvojica potnikov je bila pri priči mrtva v povsem zmečkanem avtomobilu, tretji pa je umrl v bolnišnici. Rešilo se je samo 18-let-no dekle iz Pieveja di Ca-dore. Nesreča je povzročila verižno trčenje 12 vozil, v katerem se je lažje poškodovalo še več drugih oseb. O drugih težjih nesrečah zaenkrat ni poročil, v zameno pa je prišlo do VERONA - Gianfranco Stevanin je priznal, da je razkosal trupla vsaj štirih žensk, ki so umrle med sadomazohističnimi spolnimi odnosi. To je včeraj izjavil Stevaninov odvetnik, ki je povedal, da je njegov varovanec to priznal predvčerajšnjim v veronskem zaporu preiskovalni sodnici Mariji Grazi Om-boni. Stevanin, 35-letni kmet iz Terrazza pri Veroni, je bil obtožen umora in prikrivanja trupel petih žensk. Tri trupla so našli dd 3. .julija do 1. decembra 1995 na njegovih poljih ali pa nedaleč od njegove hiše. Poleg trupel Claudie Pu-lejo, neke zasvojenke z mamiti iz Legnana pri Veroni, srbske natakarice Biljane Pavlovič in ženskega trupa brez glave, rok in nog, ki so ga našli v vreCi jute pri nekem odtočnem kanalu nedaleč od njegove hiše, je Stevanin spregovoril o truplu neke Četrte ženske, prostitutke, ki jo je obglavil vrste blažjih verižnih trCenj, saj avtomobili na nekaterih cestnih odsekih vozijo v dolgih kolonah in se morajo od Časa do Časa ustavljati. Kritično gost promet je bil včeraj na državni cesti Adriatica, od Ancone proti Bologni, 10 km vrste se je ustvarilo na avtocesti A14 od Jadrana proti Milanu, na odseku Al Parma - Milan, na območju Rima, Genove, Firenc, na brennerski avtocesti in na odseku avtoceste Alpe Adria (A23) med Vidmom in priključkom na avtocesto Trst-Benetke. Dopoldne se je v smeri proti severu na tej avtoce- in njene posmrtne ostanke odvrgel v Adižo. Po njegovem naj bi to bila neka tujka, ki pa je dobro obvladala italijanščino. Preiskovalci pa so prepričani, da je Stevanin ubil še neko peto zensko, saj so njene stike našli, na njegovem domu, a tega umora noče priznati. Se veC, Stevanin trdi, da sploh ne ve, kdaj so ženske umrle in da so vse pristale na sadomazohistične spolne odnose. Skoraj vsem je nato ostrigel lase in sramne dlake in jih spravil. Medtem se je izvedelo, da so psihiatrične ekspertize ugotovile, da Stevanin ni umsko bolan. Italija je odkrila »svojo pošast« po tistem 16. novembru 1994, ko so karabinjerji aretirati Stevanina, ki je posilil neko avstrijsko prostitutko in jo poskušal odpeljati na svoj dom. Ženski je uspelo zbežati, karabinjerji pa so na Seva-ninovem domu našli prve dokaze o njegovih zločinih. sti ustvarila 20 km dolga kolona, v kateri so bili predvsem avtomobili z nemško in avstrijsko regh stracijo, ki so se vraCali proti domu. Veliko vračajočih se turistov je vCeraj vozilo tudi skozi tržaško pokrajino, zato je bilo na mejnih prehodih (sicer v obe smeri) precej gneCe. Dolga kolona se je dopoldne nabrala pred mejnim prehodom na Rabojezu, ker je menda na slovenski strani prišlo do zastoja zaradi prometne nesreče. Popoldne pa je bila tri kilometre dolga kolona pred vstopom na avtocesto pri MošCenicah. Po Padaniji na vrsti šeEtrurija ORVIETO - Poleg Pa; danie bomo imeli tudi Etrurio. Istega dne, ko bo Bossi proglasa! samostojno Padanio, bodo namreC na glavnem trgu v Orvietu proglasili j0 mesto za prestolnic Etrurie. Koj zatem bo prišlo do aneksije Sar-dinije, Korzike in Cipra. Tako je proglasilo Mednarodno gibanje norcev (MIM). Glavni gostje »zgodovinskega« dogodka bodo Beppe Gril' lo, Roberto Benigni in drugi italijanski komiki in vinjetisti. Na šalo j6 pristala tudi občinska uprava Orvieta, ki je da; la na razpolago glavni trg, da bi tako na sproščen način omilili vzdušje napetosti 15. septembra, kot je povedal župan DSL Stefano Ci' micchi. »S tem skušamo prispevati k ublažitvi tonov v državi, ki j6 soseda bivše Jugoslavije in v kateri se govori o odcepitvi.« »POŠAST IZ VERONE« Stevanin priznal, da je razkosal trupla štirih žensk STOLNICA SV. JUSTA / JUTRI POPOLDNE SLOVENSKA MAŠA NOVICE Škof Bellomi je od včeraj spet v »svojem« Trstu Od 9. do 13. bo krsto v kapeli sv. Ivana, nato do 19. ure v stolnici Otožno zvenenje je včeraj popoldne na poletno razžarjenem griču sv. Justa naznanilo prihod žalnega sprevoda s posmrtnimi ostanki tržaškega škofa Bellomija. Odprto krsto so namestili v kapelici sv. Ivana, ki je tik ob stolnici. V kapelici so se že včeraj od svojega škofa poslovili najvišji predstavniki tržaške škofije in pa tudi ne preveč številni verniki, kar morda potrjuje mnenje, da je bil Bellomi bolj vsesplošno spoštovan kot ljubljen. Kratke žalne slovesnosti, ki jo je vodil don Cosulich, se je z Ragazzo-nijem udeležil tudi škof Vittoria Veneta Ravegnani, ki ga je posvetil prav Bellomi. V kapelici bo ležal na parah še danes do približno 13. ure, nakar ga bodo prenesli v stolnico, kapelico bodo odprb ob 9. uri, stolnica ža poklon škofu Lovrencu pa bo odprta do 19. ure. Včeraj zjutraj se je sestal kolegij konzultorjev škofije, ki je za »škofijskega upravitelja« imenoval Pier Giorgia Ragazzzonija, ki bo torej »ad interim« opravljal funkcijo škofa. Od objave vesti o Bellomi j e vi smrti pa se vrstijo žalne izjave raznih organizacij. Med drugimi smo prejeb dve slovenski, ki ju objavljamo v celoti z obvestilom, da bo žalna maša za slovenske vernike juhi ob 17. uri v stolnici sv. Justa. Dan kasneje, v torek ob 19. uri, pa organizacija Azione Cattolica prireja v stolnici srečanje z molitvijo za škofom. Izjava slovenskih duhovnikov Nepričakovano je prišla med nas vest, da nas je za vedno zapustil naš škof Lorenzo Bellomi. Zavratna bolezen je strla njegovo trdno voljo prav na dan, ko bi se moral vrniti na svoje mesto. Slovenski duhovniki se ga s hvaležnostjo spominjamo: za njegovo pastoralno gorečnost, za odločno zavzetost za naše krajevne, male in velike probleme, za oseben pristop k naši kulturi in sploh življu. Bil je nam, duhovnikom in slehernemu verniku v vzpodbudo in jasen khc k duhovnosti, k Bogu nad zbeganostjo tega Časa. V skoro 20 letih škofo-vanja med nami je zapustil vidno pozitivno sled v tem zgodovinskem obdobju: zaupali smo v njegovo iskrenost, zato nam je toliko bolj žal za prerano smrt. Izražamo našo hvaležnost in ga spremlja naša molitev: naj mu bo Bog obilen plačnik. Dušan Jakomin v imenu slovenskih duhovnikov Vincenrijeva konferenca Ob žalostni vesti o smrti našega dobrega škofa Lovrenca Bellomija se mu Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva zahvaljujeta za vse dobro, ki ga je storil za našo škofijo in še posebej za naša društva in naš narod. Zahvaljujeta se mu tudi za razumevanje in skrb za socialne probleme, za šibkejše sloje in njihove potrebe. Ohranib ga bomo v lepem spominu in moh-li bomo zanj. Izrazi žalovanja »Škof pastir, nepozabni oCe, odkritosrčen glasnik vere in zgodovine tega območja«, tako v svojem žalnem sporočilu oz- Odprlo krsto so včeraj namestili v kapelici sv. Ivana ob tržaški stolnici (foto KROMA) naCuje Lorenza Bellomija Tarcisio Barbo, deželni predsednik sindikata ACLL Člani združenja, še piše v sporočilu, bodo za vekomaj ohranili njegovo prigovarjanje k miru, sožitju in dialogu in se zahvaljujejo Gospodu, da so lahko imeli njega za škofa v tem težkem obdobju, v katerem je bil prav on trdna in ljubljena opora. Kratko sporočilo je posredovala tudi Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, v katerem se poslavlja od »duhovnika, ki je z odlikami ponižnosti in poguma ... znal biti oCe vsem, Italijanom in Slovencem našega mesta«. Kot že rečeno, bo pogreb škofa Bellomija v sredo, do takrat pa je prepovedano parkiranje na trgu pred katedralo. V OKVIRU FESTIVALA TISKA Posvet DSLo razvoju športa v zamejstvu V Prosvetnem domu na Opčinah se nadaljuje Festival Unita in Nov ega Dela, ki ga prireja osnova enota Demokratične stranke levice z Opčin in od Banov. Današnji spored obsega ob 10. uri zanimiv posvet o razvoju slovenskega športa v zamejstvu, njegovih težavah, smernicah in ciljih. Po pozdravu predsedujočega Uroša Korena bosta imela uvodno besedo predsednik deželnega odbora ZSSDI Jurij Kuferzin in novinar Branko Lakovič, ki bo predstavil tudi svojo zadnjo knjigo, Svoje posege so že najavili podjetnik Vojko Kocman, ki bo govoril o vprašanju ekonomskega pristopa k športu, dr. Renato Stokelj (o problemih mestnih društev), Zvonko Simoneta (o etničnem aspektu v športu), Mario Šušteršič (o vlogi športa v prelomnih zgodovinskih trenutkih v zamejstvu), Marko Kalc (o iskanju kvabtete) in nekateri drugi. V večernih urah pa bo krajše zborovanje, na katerem bo spregovoril pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, ki je v teh dneh v središču pozornosti zaradi svojega stališča o fojbah. Praznik SKP na Krmenki Na Krmenki pri Domju se danes nadaljuje praznik komunističnega glasila Liberazione, ki ga prireja dolinski krožek SKP. Ob 19.30 bodo o aktualnih vprašanjih govorili tajnik tržaške federacije Jure Canciani, elan tajništva Dennis Vi-sioli in odbornik dolinske občinske uprave Da-rio Brajnik. ACU odsvetuje britansko ovčje meso Zveza potrošnikov ACLI (sekcija Sv. Marka) odsvetuje ovčje meso britanskega izvora, ker je potencialno okuženo z virusom norih krav. Alarm je sprožilo nemško ministrstvo za kmetijstvo, ki je potrošnike povabilo, da so glede uporabe tega mesa zelo oprezni, dokler se ne bo o tem vprašanju izrekla pristojna komisija EU. Poimenovati ulico po Goffredu de Banfieldu Mittelevropsko kulturno združenje je naslovilo pismo županu Illyju in podžupanu Damianiju, v katerem ju vabi, da bi ulico v središču mesta poimenovali po baronu Goffredu de Banfieldu, legendarnemu »Tržaškemu orlu«, ki je za svoje podvige nad Jadranskim morjem prejel števila odlikovanja. Natečaj za finančne oficirje V Uradnem listu št. 63 (z dne 6. avgusta 1996) je objavljen razpis natečaja na osnovi naslovov in izpitov za 210 nabornih finančnih oficirjev. Prošnje je treba vložiti na glavno poveljstvo finančne straže do 5. septembra 1996. Podrobne informacije so interesentom na razpolago pri vojaških okrajih in na poveljstvih finančne straže. POLETNE PRIREDITVE Na Gradu in v Revoltelli vrsta zanimivih večerov Do septembra se bodo na Gradu sv. Justa nadaljevali filmski večeri, ki pa jih tokrat v okviru poletnih grajskih prireditev ponuja kinematograf Al-cione. Gre za niz petih filmov, ki se navezujejo na precej priljubljeno zvrst znanstvenofantastičnega filma in grozljivk. Prvi film bo na vrsti že drevi, in sicer ob 21.30, ko bodo predvajali Dvanajst opic (Tvvelve Monkeys) Ter-ryja Gilliama, delo, ki v dogajanju iz sedanjosti uhaja v bodočnost in preteklost, je naletelo na velik odziv občinstva. Jutri, prav tako ob 21.30, bodo predvajali morda še us- pešnejši film, in sicer Strange Days režiserke Kathryn Bigelovv. Poletne prireditve se nadaljujejo tudi v muzeju Revoltella, kjer bo drevi ob 21. uri koncert na terasi s skupino VViener En-semble. Jutri pa bodo v avditoriju muzeja prikazali stari ameriški musical State fair, ki ga je režiser VValter Lang posnel leta ’45. V naslednjem tednu bosta na Gradu dve prireditvi, v torek bo nastopila glasbena skupina Agri-cantus, v Četrtek pa komična igralka Lucia Vasi-ni, začetet obakrat ob 21.30. H ZBIRAJO JIH VAŠKE SRENJE h ZGONIŠKI POLETNI VEČERI ČRNA KRONIKA / UGOTOVITEV TR2AŽKE KVESTURE Prošnje za prepoved lova vložili do 2. septembra Na vrsti je ljudska glasba skupine Tolovaj Mataj Mlada Romka s kar 21 imeni Zajeli so jo z drugimi petimi vlomilkami, starimi od 8 do 16 let Na sedežu agrarne skupnosti na Padri-Cah so se v petek sestali predstavniki Koordinacije za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja, Agrarne skupnosti srenj in Združenja zasebnih kraških lastnikov. Na dnevnem redu je najprej bilo vprašanje lova, nato pa pa je tekla razprava o programu za ovrednotenje gmajn, o gobarjih, o načrtovanju stez za pešce, konje in gorska kolesa ter o čiščenju poti in gozdov. Glede lova so predstavniki omenjenih organizacij sklenili, da se na Deželo vložijo prošnje za prepoved lova na zasebnih zemljiščih lastnikov in srenj, kot predvideva deželni zakon št. 24 z dne 17. 7. 1996. Zato vabijo zasebne lastnike, da jih vložijo v čim večjem številu; prošnje je treba vložiti do 2. septembra, zato jih bodo že v prihodnjih dneh po vaseh zbirali predstavniki vaških srenj. Predstavniki omenjenih organizacij pri tem opozarjajo, da vsi tisti, ki prošnje ne bodo vložili do 2. septembra, bodo lovcem avtomatično dovolili, da lahko lovijo na njihovih zemljiščih. Medtem pa bodo omenjene organizacije zbirale podatke o obstoju divjadi na Krasu in v sodelovanju z lovci sestavile program odstrela, ki ga bodo upravljale vaške srenje. 2e meseca septembra pa bodo vložile prošnjo na dežlno upravo za ustanovitev zasebnih lovišč. Po vehkem uspehu sredinega koncerta skupine hiti Illimani se KD Rdeča zvezda vrača k intimnejši razsežnosti priredtev iz niza Poletnih večerov v zgo-niski občini. V četrtek, 29. avgusta, zvečer, bo društvo gostilo skupino Tolovaj Mataj, ki se bo občinstvu predstavila s programom slovenske ljudske glasbe. Tolovaj Mataj je slovenskemu občinstvu dobro znana glasbena skupina. Opredelimo jo lahko kot predstavnico gibanja, ki je v zahodnem svetu znano pod imenom folk mušic revi val. Njeni člani so v preteklosti nastopali v folk skupinah, kot sta Istranova in Trinajsto prase. Tolovaj Mataj izvaja ljudsko glasbo celotnega slovenskega etničnega prostora in do glasbene dediščine goji spoštljiv ter tudi dinamičen odnos, primeren današnjemu Času. Viže, ki jih elani skupine spoznavajo tako pri neposrednem terenskem delu in iz- vajanju s krajevnimi godci kot tudi ob arhivskem delu na podlagi prepisov in posnetkov, jemljejo kot izhodišče za lastno ustvarjalno godčevstvo. Njibov cilj namreč ni posnemanje podeželskih zvokov iz preteklosti in gradnja fiksiranih zvočnih spomenikov »avtentični« ljudski glasbi, temveč ohranjevanje bistva ljudske glasbe, ki se kaže v večnem spreminjanju, skladno s prostorom in Časom, kjer vsaka generacija do-loCa, kaj je zanjo sprejemljivo in kaj ne. Podobno kot Istrianske Muzikante, ki so nastopili pred nekaj tedni v Gabrovcu prav v sklopu Poletnih večerov, se tudi skupina Tolovaj Mataj poslužuje tradicionalnih glasbil kot so npr. gosli, dude, sopela in bajs. Ljubiteljem tradicije, v tem primeru slovenske, se torej še enkrat ponuja priložnost za zanimivo doživetje. (mia) Tržaški policisti so v petek popoldne v bližini železniške postaje izsledili šest mladih Romk, od katerih so tri le malo prej skušale vlomiti v neko vilo ob progi openskega tramvaja. Dekleta so stara od 8 do 16 let in prihajajo iz Mostarja, Sarajeva, Zagreba in -najmlajša, komaj osemletna - iz Ravenne. Na zaslišanju na kvesturi so agenti ugotovili, da ima 14-letna Ramajana P. iz Mostarja kar 21 različnih identitet, s katerimi se je predstavila policiji vsakokrat, ko so jo zasačili pri katerem od neštetih vlomov v stanovanja. Pod enim izmed svojih lažnih imen je bila tudi aretirana in obsojena na tržaškem sodišču za mladoletne na mesec previdnostnega pripora. Do prave identitete so preiskovalci prišli na osnovi zdravniškega izvida, iz katerega tudi izhaja, da dekle nima 14, ampak 16 let. Pet od štestih Romk je kvestura po zaslišanju začasno poslala v nek sprejemni zavod, šesta pa bo morala presedeti svojo kazen. Ob tej priložnosti so agenti tudi ugotovili, da so se dekleta po vlomih hitro preoblekle in tako zabrisale sledi pred morebitnimi zasledovalci. Pojav prostitucije tudi v Trstu narašča Osebje letečega oddelka in urada za tujce pri tržaški kvesturi je v noči na soboto prečesalo mestne predele, kjer se zbirajo prostitutke, posebno tuje, da bi preverilo njihova dovoljenja za bivanje in identificiralo morebitne zvodnike. Policisti so legitimirali enajst žensk s tujim državljanstvom (dve Srbkinji, sedem Kolumbijk, eno Rusinjo in eno Moldavko) in nekaj italijanskih državljank. Dve tujki sta bili izgnani z občinskega ozemlja, ena pa iz države. Na kvesturi ugotavljajo, da je prišlo v zadnjem času do občutnega povečanja prostitucije v našem mestu, kar narekuje strožji nadzor nad pojavom in nad osebami, še posebno nad uži-valkami mamil, med katerimi je nekaj seropozitivnih. Preiskava v Trstu V okviru preiskave o kovinskih z razstrelivom nabitih ceveh, ki so jih odkrili v Lignanu in Bibioneju, so agenti tržaškega Digosa včeraj pregledali zasebno stanovanje v Trstu in zabojnik za odpadke. Preiskava je bila brezplodna, stekla pa je na osnovi vrste telefonskih pozivov, ki jih je v noči od petka na soboto in v včerajšnjih jutranjih urah prejel urad agencije Ansa v Vidmu. V NASELJU SV. MAURA PRI SESLJANU Od danes likovna kolonija mladih V njej bo več kot petdeset udeležencev V prazničnem vzdušju bomo danes ob 19. uri pozdravili začetek 26. Mednarodne likovne kolonije mladih, ki se po štirih, letih ponovno vrača v naše kraje. Prva izvedba »potujoče« kolonije je namreč že uspešno potekala pri nas leta ’92 v sesljan-skem centru Stre-kelj. Tokrat bo prizorišče enotedenskega ustvarjanja nižja srednja šola Carlo de Marchesetti v Naselju sv. Maura pri Seslja-nu. Sola, ki je na pobudo ravnatelja in profesorjev skozi celo poletje »odprta zaradi počitnic« in je torej na razpolago dijakom za raznovrstne športne in ustvarjalne dejavnosti, je kot nalašč za tovrstno pobudo. Razpoložljivost in gostoljubnost ravnatelja bosta nedvomno pripomogli k dobremu počutju vseh udeležencev. Organizatorji letošnje izvedbe Likovne kolonije mladih - Zveza slovenskih kulturnih društev, Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov in z združenjem Lupusinfabula - želimo predvsem izraziti toplo dobrodošlico mladim udeležencem in njihovim spremljevalcem, ki so prišli k nam iz Vuzenice, z avstrijske Koroške in iz porabske-ga zamejstva. Žrmanjih udeležencev je letos devetindvajset, katerim se bo pridružilo še triindvajset sovrstnikov od 11. do 15. leta s tržaške in goriške pokrajine. Na tem mestu gre iskrena in prisrčna zahvala družinam domačih udeležencev, ki bodo nudile pogostitev gostom od zunaj. Brez njihove občutljivosti in razpoložljivosti Likovna kolonija ne bi molga zaživeti. Prepričani smo sicer, da bo ta izkušnja nedvomno nova bogatitev tudi za tukajšnje družine. Večkrat smo že imeli priložnost poudariti mnogostranski -narodnostni, vzgojni, kulturni - pomen te pobude. Na mladinski ravni za to starostno dobo, je Likovna kolonija najbrž osamljen primer, ki na osnovi sodelovanja raznih organizacij (ZSKD, Slovenska prosvetna zveza Celovec, Zveza Slovencev na Madžarskem, Osnovne šole iz Vuzenice in Zveze kulturnih organizacij Slovenije) vztrajno združuje slovensko mladino z vseh območij, kjer živijo Slo- venci. To združevanje, ki se uokvirja vsako leto v drugačnem kulturnem in naravnem okolju, pusti v udeležencih vedno močno sled. Potujoča oblika kolonije, ki se iz leta v leto seli v Slovenijo, na Koroško, v Porabje in v našo deželo, daje mladim možnost, da preživijo teden dni plodnih počitnic, saj se seznanijo z novimi likovnimi tehnikami pod vodstvom različnih mentorjev, spoznajo pa tudi ljudi, načine življenja in navade okolja, ki jih sprejema, ter njegove naravne in kulturne dobrine. V veselje nam je; da bodo letošnji udeleženci, tako kot pred štirimi leti, likovno ustvarjali pod mentorstvom domačih priznanih umetnikov, to so Jasna Merku, Magda Tavčar in Franko Vecchiet. Vzgojna prednost Likovne kolonije je njen nešolski pristop do likovnega ustvarjanja. Mentorji navadno poudarjajo, da je taka oblika dela veliko bolj učinkovita za sproščeno in svobodno izražanje mladih ustvarjalcev, kar seveda znatno vpliva na kakovost njihovih izdelkov. Sama, kot oseba, ki je prepričana o lastni nenadarje-nosti za likovno izražanje, sem globoko navezana na to pobudo prav zaradi tega dejstva: Likovna kolonija mi pomeni izjemno pomembno priložnost za mladega človeka, ki ima predvsem potrebo preizkušati, iskati in raziskovati, da razvija lastno izrazno likovno govorico. Brez posnemanj, brez omejitev, brez vsakršne oblike prisilnega dela. Želja je, da bi tudi z vremensko naklonjenostjo bivanje pri nas pustilo v udeležencih res nepozabne vtise. Za to bodo poskrbeli tudi animatorji kolonije Tomaž Kalc, Mateja in Valentina Fachin, Danjela Birsa ter organizatorji Rinaldo Vremec, Miloš Jugovič in drugi. Spored enotedenske kolonije je pester in bogat, že vnaprej pa so vsi prijatelji kolonije - med njimi tudi vsi, ki so jo gmotno podprli, kot Zadružna kraška banka, Zadružna prodajalna na Opčinah in Jadralni klub Cupa - vabljeni v soboto, 31. avgusta ob 11. uri na solo Marchesetti, kjer bo ob krajši slovesnosti na ogled razstava likovnih delavnic. Nives Košuta Tajnik ZSKD TEKMOVANJE »BELLISSIMA« / LETOS KOT GOSTJA Uspehi lepe Jasmine V enem letu se je dovolj uveljavila kot model in manekenka Drugič med lepoticami v letoviščarskem kraju Ga-bicce mare: Jasmina Strekelj (na sliki), ki je lani nastopila na tekmovanju »Bellissima«, se letos vrača kot povabljenka. V enem letu je namreč dokazala, da ni več samo »lepo (v vseh smislih) upanje«, temveč da se je že dovolj izkazala kot model in manekenka in da je zato lahko že za zgled in spodbudo letošnjim finalistkam tekmovanja, ki ga bo v sredo zvečer neposredno prenašala Mediase-tova televizijska postaja Canale 5. Za Jasmino, ki živi nekoliko odmaknjeno od centra italijanske mode in ostalih spremnih dejavnosti, se pravi Milana, je tudi vabilo za tak nastop priznanje za njeno delo ob študiju. Jeseni jo namreč čaka peti razred znanstvenega liceja »Prešeren« in nato univerza, kateri se Jasmina kljub »poklicu lepotice« ne misli odpove- dati. Stane pa jo veliko napora; na vprašanje, kakšno je življenje modela in me-nekenke, takoj odgovori »zelo utrudljivo« in se začudi, da ji verjameš. Velika večina ljudi namreč misli, da je lahkotno in irealno čudovito, kot so slike na razkošnih modnih revijah. V konkretnem pa se Jasminina dejavnost odvija tako, da se vsaj enkrat na mesec odpelje v Milan, kjer je med drugim sedež njene agencije, in tam skuša zablesteti v množici lepotic. VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 25. avgusta 1996 LUDVIK Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob 17.21 in zatone ob 2.14. Jutri, PONEDELJEK, 26. avgusta 1996 IVANKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,5 stopinje, zračni tlak 1015.3 mb narašča, veter 5 km na uro severozahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicole Stefanucci, Jessica Pasqua-dibisceglie, Roberto Roitz, Davide Monaro, Giulia Po-ropat. UMRLI SO: 74-letni Mario Gherlani, 76-letna Bea-trice Zacchigna, 74-letna Darinka Giuliani, 77-letna Laura Kosovel, 76-letna Rosa Agatini, 82-letna Angela Likar, 76-letni Pietro Maffei, 78-letni Luigi Co-lombetta, 82-letna maria Grassi. ^ LEKARNE NEDELJA, 25. avgusta 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 - Rojan, Ul. Rosset-ti 33, Opčine, Trg Monte Re 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 - Rojan, UL Rosset-ti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080). Od PONEDELJKA, 26., do SOBOTE, 31. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Vecel-lio 24 (tel. 633050), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 »Tre giorni per la verita«, r. Sean penn, i. Anjelica Hu-ston, Jack Nicholson EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Craying Freeman«, r. Ch-ristophe Gans. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 21.30 »Braveheart -Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson. AMBASCIATORI 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Spia e lascia spia-re«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Giova-ni streghe«, r. Andrew Fleming. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »»Ser-gente Bilko«, i. Steve Martin, Dan Aykroyd. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hal-lovveen 6«, i. Paul Rudd. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’ora della violenza«, i. Tom Be-renger. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le malizie della Marche-sa«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un ragazzo alla corte di re Artu«, prod. Walt Disney. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Zofke Guštin vd. Buscemi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Bedenčiču, nosilcem krste, sorodnikom, sosedom, darovalcem cvetja ter vsem ostalim, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Repentabor, 25.8.1996 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Hermana Pertot se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku B. Breclju, na-brežinski Godbi na pihala in darovalcem cvetja. Svojci Sesljan, Bern, 25.8.1996 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega Aleksandra družina Ciacchi - Cijak Bazovica, 25.8.1996 25.8.1986 25.8.1996 Ob 10. obletnici smrti Rudolfa Kalc se ga spominjajo vsi njegovi Padriče, 25.8.1996 t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš ljubljeni Felice Zerial Srečko Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčere Laura, Sonja in Mile-va, zelje Klaudio, Bruno in Sergio, nečaki Marino, Stefano, Michela, Luca, Roberta in Vanessa, svakinja Kerina in Dano, nečakinja Nori z družino, necaM iz daljne Avstralije in drugi sorodniki. Posebna zahvala dr. Spetiču za dolgoletno pomoč, dr. Demšarjevi in dr. Ukmarju ter osebju pnevmoloskega oddelka Sanatorija na Obelisku ter zdravnikom in osebju oddelka IH. Medica na Katinari. Pogreb bo v torek, 27. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunsko cerkev. Lakotišče, Boljunec, 25.8.1996 Ob smrti dragega očeta Srečka izrekamo Lauri in družini iskreno sožalje Rika in Milan, Miranda in Aldo, Elide in Marčelo, Ada ter Ani Z Lauro in prizadeto družino, ob smrti Srečka Žerjala, sočustvujejo Germano, Nevja, Magda in Nadja Švara Ob težki izgubi dragega očeta izreka Lauri Kofol in svojcem globoko sožalje KD France Prešeren iz Boljunca Ob izgubi dragega očeta Srečka izreka Lauri Kofol in družini občuteno sožalje Zveza žensk iz Boljunca t Zapustila nas je naša draga Darinka Giuliani Žalostno vest sporočajo sestra Stanislava, nečakinja Norma in drugi sorodniki. Posebna zahvala dr. Tuveriju, zdravnikom in pomožnemu osebju onkološkega oddelka Glavne bolnišnice za oskrbo. Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v Ricmanje. Ricmanje, 25.8.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob bridki izgubi Darinke Zuljan izreka globoko sožalje sestri Stani in svojcem SKD Slavec t Škofijski upravitelj z Duhovniškim svetom in s Stolnim kapitljem ter z vsemi duhovniki sporoča, da je msgr. Lovrenc Bellomi tržaški škof umrl dne 23. avgusta. Tržaška cerkev, združena v žalovanju s sorodniki, se iskreno zahvaljuje Gospodu za dobrega pastirja, ki ga je poklonila škofiji polnih devetnajst let, se spominja njegove velikodušne službe in pričevanja vere ter ljubezni, se obrača na Očeta s prošnjo, da ga sprejme v svoj ljubeč objem, kjer bo užival večno Luč. Truplo pokojnika se bo nahajalo v katedrali sv. Justa od današnjega dne do srede, 28. avgusta, ko bo ob 17. uri pogrebna sv. maša. Trst, 25.8.1996 Slovenski tržaški skavti in skavdinje sočustvujemo s tržaško cerkvijo ob izgubi našega predragega škofa g. Lovrenca Bellomija t Nenadoma me je zapustil moj dragi oče Josip Grilanc Po pogrebu sporoča žalostno vest sin Peter s sorodniki Trst, 25. 8. 1996 ZAHVALA Svojci Anne Paulovich por. Tomadin se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njimi' Trst, 25.8.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega očeta in nonota Josipa Marušiča Posebna zahvala g. župniku Svari, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Fantje izpod Grmade ter pevcem pevskega zbora Igo Gruden. Svojci Slivno, 25. 8. 1996 26. 8.1 993 26. 8. 1996 Viktor Milič si vedno v naših srcih Svojci Samatorca, 25. 8. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 vabi na koncert vokalne skupine PUTOKAZ1 Na sporedu: zborovske priredbe pesmi BEATLESOV in znane melodije iz glasbenih filmskih kulis, v PETEK, 30. avgusta 96 ob 20.30 na borjaču pri Terčonovih v Slivnem. Sodeluje: EUROSAVA - Trst Distributer za pnevmatiko Sava CTRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVEOBCINE DOLINA priredi še danes in jutri PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA Danes, 25. t. m. na Krmenki ob 18.30 koncert godbe Arcobaleno; sledila bosta govora pokrajinskega tajnika JURETA CANCIANIJA In sekcijskega tajnika DARIJA BRAJNIKA; ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet. Jutri, 26. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom HAPPY DAV. Toplo vabljeni! a PRIREDITVE DEMOKRATIČNA STRANKA LEVICE -Osnovna enota OpCine -Bani prireja danes, 25. t.m. na Opčinah v Prosvetnem domu FESTIVAL L’UNITA’ - NOVO DELO. POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi na koncert ansambla ljudske glasbe TOLOVAJ MATAJ, ki bo v četrtek, 29. t. m., ob 21. uri na dvorišču pri Stubeljevih v Re-pniču št. 11. Pričakujemo Vas tudi v četrtek, 5. septembra na koncertu tria Glasbene matice (Erika Buzečan - flavta, Marko Stoka- klarinet, Tatjana Jercog - klavir j, ki bo na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu; v četrtek, 19. septembra na koncertu harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki bo v Briscikih na Kržadi; v nedeljo, 29. septembra na koncertu vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! 6. DRAGA MLADIH se bo odvijala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah od četrtka, 29. do sobote, 31. t. m. Program: v četrtek, 29. t. m., ob 16. uri - Edvard Kovač (predavatelj filozofske antropologije in etike na ljubljanski in na toulouški univerzi) ETIČNA ODGOVORNOST PRI POKLICNEM USPEHU IN NEUSPEHU, ob 20.30 scenska predstava: Zvon sem slišal pod nebom nocoj - oblikujejo amaterska gledališke skupine Cerovlje-Mavhinje, DPZ Devin in MoPZ Fantje izpod Grmade; v petek, 1. septembra, ob 9.30 okrogla miza o MEDICINSKI ETIKI: uvodni nagovor dr. Anton Dolenc (katedra za medicinsko etiko in deontologijo), gostje okrogle mize: dr. Metka Klevišar (društvo prostovoljcev Hospic), dr. Jože Faga- nel (Drušvo hemofilov), dr. Alojz Ihan (Mikrobiološki inštitut), ob 21. uri ples z DJ-jem in ob zvokih harmonike ter družabnost; sobota, 2. septembra, ob 10. uri, okrogla miza o Etiki v politiki. Sodelujejo: dr. Janez Podonik (poslanec v slovenskem parlamentu), g. Vladimir Smrtnik (podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev), dr. Andrej Capuder (veleposlanik R Slovenije v Franciji), dr. Igor Lukšič (predavatelj na fakulteti za družbene vede v Ljubljani), mag. Milan Zver (Mestni sekretariat v Ljubljani), g. Ivo Jev-mkar (časnikar na Radio Trst A). Srečanja se je možno udeležiti v celoti ali pa tudi ne, zato so nanj vabljeni prav vsi (mladi in manj mladi). ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. NA OPČINAH vabi na slovesno praznovanje svojega zavetnika SV. JERNEJA. Danes, 25. t. m., ob 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna sv. maša, vodi zlatomašnik TIPK SITOMA se toplo zahvaljuje kvartetu prof. A. VODOPIVCU ter Čarodeju Vikiju za enkratno doživetje v okviru našega Ce-trkovega večera. g. Angel Kosmač, nato ob lepem vremenu procesija okrog cerkve; ob 17. uri kulturni popoldan v dvorani Finžgare-vega doma: predstavitev knjige dr. Draga Stoke o župniku in dekanu Andreju Zinku, predstavitev restavriranih knjig župnijskega arhiva, s petjem sodelujejo CPZ sv. Jernej, CPZi sv. Florijan ter ženski in moški pevski zbor Tabor. Prisrčno vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ vabi danes, 25. t. m. na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. Danes ob 11. uri slovesna sv. maša z ofrom.; popoldne ob 18. uri procesija po vasi s kipom sv. Jerneja in z godbo od Sv. Antona (Slo) ter blagoslov voznikov in vozil, sledilo bo bratsko srečanje za vse. S ČESTITKA Uredništvo Primorskega dnevnika čestita svoji sodelavki Luisi Antoni od rojstvu malega KIMA. □ OBVESTILA KRUT obvešča udeležence 10- dnevnega zdravljenja v Dolenjskih toplicah, da je odhod avtobusa danes, 25. t. m., ob 14.30 iz Trsta -Trg Oberdan (Deželna VODILNA KOMERCIALNA DRUŽBA išče sodelavce z lastnim prevoznim sredstvom za organizirano in donosno prodajno dejavnost na področju Krasa in tržaškega mestnega središča. Možnost stalne zaposlitve. Ponudbe poslati na naslov: DE ANDREA E. Ulica Palestrina 12. Trst. NE IŠČI DALEČ! PAOUOI <8 VARČEVANJE Tl JE NA DOSEGU ROKE! ^ EVROPSKA VIŠJA ŠOLA ZA TOLMAČE IN PREVAJALCE "JAMES J0YCE“ Po normativu zakona št. 697 z dne 11.10.1956 URADNO PRIZNAN JEZIKOVNI LICEJ Sedež usposobljenostnih izpitov in mature URADNO PRIZNAN TEHNIČNI TRGOVSKI ZAVOD Sedež usposobljenostnih izpitov in mature NAD0KNADENJE ŠOLSKIH LEI PC EKPRESS EDUCATION • Microsoft Windows ‘95 • Microsoft Windows 3.11 e Microsoft Word 6.0 • Microsoft Excel 5.0 • Microsoft Access 2.0 SEDEŽ S KONVENCIJO • MacroVisual Basic za MS-Excel 5.0 • SQL in Access Basic zaMS-Access2.0 E. FERMI ŠOLSKI CENTER V TRSTU UL LAZZARETTO VECCHIO 24 ItL (040) 307440/301626/307416 FAX (040) 307416 LA FONDIARIA AGENCIJA ASSICURAZIONI ”LE RIVE” za področje VZHODNEGA in ZAHODNEGA Krasa iščemo 1 POD-AGENTA 1 AKVIZITERJA ZAHTEVANI POGOJI: - diploma višje srednje Sole - izkušnja v zavarovalniškem sektorju - znanje slovenščine - bivališče v tržaški pokrajini - starost 25-40 let Poslati curriculum na: LA FONDIARIA ASSICURAZIONI -AGENZIA GENERALE ”LE RIVE”, Ul. DEL LAZZARETTO VECCHIO 19, 34123 TRST UL. MILANO 25 TRST TEL 39-40/632200 FURLANI POSEBNI POPUSTI 10% do 50% NA VSEH ARTIKLIH GOLDONI - BENASSI - STIHL - HONDA palača) in ob 14.45 iz Opčin pri Prosvetnem domu. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica prirejata glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije in vpisovanje vsak četrtek na sedežu v Dolini ali na tel. št. 228642 ter 228333. OBVESTILO članom fotokrožka Trst 80. Kot že objavljeno FIAF predlaga vsem včlanjenim društvom temo ‘Tl ritratto". Rok zapade 13.septembra. Pogoji veljajo kot lansko leto in sicer do 12 črno/belih ali barvnih fotografij na vsak krožek in 4 fotografije za vsakega člana (portreti). SK BRDINA sporoča vsem članom, ki imajo potrebo popravil na Andraževih kompletih, naj se javijo pri odbornikih najkasneje do 31. t. m. M_____________IZLETI SRD PRAPROT oga-nizira izlet v Nemčijo ob priliki Oktoberfesta v dneh 20., 21. in 22. septembra. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040/200782 - Robi ob uri obedov. MALI OGLASI tel. 040-361888 GOSPA srednjih let nudi pomoč starejšim osebam v gospodinjstvu in za spremstvo z osebnim avtomobilom. Tel. št. 040/824842 ob večernih urah ali telefonska tajnica. SEM IZ KOMNA, stara 35 let, sprejmem delo v dopoldanskem času, znam gospodinjska dela in šivanje, imam tudi veselje za delo z starejšimi ljudmi. Tel. St. 0038667/77305 po 20. uri - Mira. DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi POTOVALNI URAD AURORA prireja: Od 22. do 29. septembra z avtobusom po Srednji Evropi. Cena 995.000 lir Od 7. do 14. oktobra z letalom in avtobusom po PORTUGALSKI Cena 1.548.000 lir Od 13. do 27. oktobra JESENSKO KRIŽARJENJE z m/l "Dalmacija” Cene od 1.990.000 lir dalje. Informacije in vpisovanja pri "AURORI” v Ul. Milano 20, tel. 630261 bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. št. 0481/32410 po 19. uri. PRODAM telekamero TR 2000 pet mesecev življenja z optičnim stabilizatorjem zoom xl0 time codo, mikrofon zoom, dve bateriji in torbico. Tel. št.040/ 415336 po 18. uri. PRODAM več knjig za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Tel. St. 213923. PRODAM knjige za 2. razred DTTZ Z. Zois. Tel. v večernih urah na št. 040/212900. PRODAM vespo 50, letnik 1990, rdeče barve v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 0481/78213. CLIO 1.4 RP, letnik ’91, metalno črne barve, lita platišča (cerchi in lega), alarmna naprava (ali brez), odličnem stanju po zelo ugodni ceni prodam. Tel. na št. 040/220540 v popoldanskih in večernih urah. ŠTIRI TELETA sivorja-ve pasme prodam po 7.000 lir kg žive teže. Tel. št. 040/228932 -Draga 31. NA KRASU prodajamo novo hišo z vrtom. Tel. št. 040/212267. KUPIM ali vzamem v najem obdelano zemljišče na sončni legi primerno za sadovnjak, samo v okolici Repna ali Repniča. Klicati zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer na tel. št. 237091. KUPIM Fiat Uno fire v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. št. 040/228390 ISCEM knjige za prvi razred srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Tel. št. 910140. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje 80 kv. m v bližini Gorice. Tel. št. 0481/419988 ali 0481/960484. BIO VRT - rabite solato in “indivjo". Dobite jo v Samatorci, tel. št. 229225. PRODAM biološko pridelan krompir, cena 1.000 lir na kg - Bazo- HlaisUU pAct*t6uc*ti A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST - Drž. cesta 202 - III. km Rocol (Callala) anagr. st. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 OMARE LESENE IN LAKIRANE PO POLOVIČNI CENI TRST - Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 ■ ■ BARI 56 62 15 59 5 CAGUARI 50 46 19 43 24 FIRENCE 21 59 61 36 24 GENOVA 18 76 15 34 45 MILANO 36 14 89 50 90 NEAPELJ 53 3 16 18 32 PALERMO 41 31 79 18 3 RIM 24 19 52 38 34 TURIN 9 44 36 12 34 BENETKE 86 1 22 20 84 ENALOHO X X 1 1 X X X 1 1 2 1 1 KVOTE 12 64.213.800,- 11 1.840.500,- 10 215.600,- Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 Nadjo in Dinota je dne 19. avgusta 1996 osrečilo rojstvo prvorojenca Igorja Srečni družini iskreno Čestitamo, malemu Igorju pa želimo veliko sreče v življenju starši, brat VValter in pranona Bernarda Ob rojstvu prvorojencka Kima čestitajo Luisi Antoni in Davorinu Kralju vsi svojci vica. Tel. št. 040/226213. NOVI GRAD, Istra, center, popolnoma nove apartmaje, komfortno urejene, terasa, TV, 100 m od morja oddam v agvustu in spetem-bru. Tel. t. 0038666/261281. ZAVAROVALNA DRUŽBA vsedržavnega obsega išče za svojo prodajno mrežo dve osebi, ki se želita uveljaviti v novem delovnem okolju. Imate možnost stika z ljudmi in samostojnega delovnega upravljanja. Interesentom ponujamo možnost posebnega izobraževanja, poklicnega napredovanja in ugodne provizije. Pisne ponudbe z izčrpnim življenjepisom pošljite na Postni predal št. 4038, 34018 Dolina. PRODAM jekleno prečko za lesena vrata široka 80 cm. Tel. na St. (040) 636923 v večernih urah. OSMICO je odprl Drejče Ferfolja v Doberdobu (Vrtna ul. 6). Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Branko Slavec, MaCkolje 133. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESi - Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (selfService) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 28. SEPTEMBRA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) 1.14 (IC) iz Milana: Benetke (23.15), Mestre (2324), Portogruaro (0.07), Tržič (0.50),- vozovnica z dodatkom 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 1.50 6.30 (IR) (R) Benetk® |23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07), občasna vožnja. 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. 7.02 (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38) 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke 7.43 (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16),občasna vožnja (9.15.) 7.58 (E) iz Rima: Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33) 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02, Mestre (9.39), Benetke (9.57) nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom) 8.45 (E) iz ^neve: Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič 9.01 11.01 (IR) (IR) Tržk|9.23j,) Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Be-Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- 9.13 10.05 (R) (E) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44), občasna vožnja. iz Lecceja: Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro (9.00), Tržič (9.42), netke (12.59). 10.55 (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z doatkom) 11.55 (E) (10.32) Benetke j9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), 12.39 (R) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 13.55 (IR) Benetke (Ti.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02). 14.55 (IR) Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), 14.01 (IR) Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Benetke (15.59) 15.31 (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04), občasna vožnja 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34)- občasna vožnja. 15.48 (IC) iz Neaplja: Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič (15.24), vozovnica z dodatkom 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z 16.23 (D) Benetke ^4.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), 15.17 (D) dodatkom) Tn® (hL39l, Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be- Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Be- 16.56 (IC) iz Zuriga: Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič (16.33), vozovnica z dodatkom 16.01 (IR) 17.55 (IR) Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), netke (17.59) 18.48 (R) Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), Tržič (1821), občasna vožnja 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11) 18.55 (D) Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32), 17.29 (R) Benetke(2oYJj Porto®ruaro t19-10)' Mes,re (20.05), 19.11 (R) občasna vožnja Benetke (16.55), Mestre (1705), Portogruaro 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- 17(17.49),Tržič (18.44) netke (19.59) 19.55 (IR) Benetke (17.55), Portogruaro (18.49) Tržič (19.32) 19.01 (E)- Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. 20.44 (D) Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24),Tržič (20.20), občasna vožnja 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. 20.55 (IR) Benetke ^8.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), iz Milana: Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič (21.01), vozovnica z dodatkom 20.04 (IR) netke I22 03) Porto9ruaro ^,97)’ Pestre (21.53) Be- 2124 (IC) 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo 21.24 (IC) iz Rima-Termini: Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), 2250 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). 23.00 (R) Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53),Tržič (22.35) 23.55 (E) Benetke ^21.55), Mestre (22.05, Portogruaro (22.49) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.15 (R) občasna vožnja: Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). 6.44 (R) občasna vožnja: Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16) 5.51 (R) občasna vožnja: Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). 7.29 (R) občasna vožnja: Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02) 6.18 (D) občasna vožnja: Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). 7.51 (D) občasna vožnja: Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28) 6.43 (R) občasna vožnja: Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. 8.25 (R) občasna vožnja: Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57) 7.23 (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (828). 8.39 (R) občasna vožnja: Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.1 8.15 (R) občasna vožnja: Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). 9.20 (R) občasna vožnja: Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52) 8.23 (D) občasna vožnja: Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39) 9.53 (IR) Videm ((8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30) 9.23 (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (1028). 10.34 (D) občasna vožnja: Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08) 10.15 (R) občasna vožnja: Tržič (10.43), Gorica (11.16, Videm (11.41). 11.41 (R) občasna vožnja: Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13) 11.23 (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (1228) 12.29 (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06) 11.40 (R) občasna vožnja: Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). 13.41 (R) občasna vožnja: Videm (12.15), Gorica (12.50) Tržič (13.13) 12.09 (R) občasna vožnja: Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). 13.43 (D) občasna vožnja: Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17) 12.23 (D) občasna vožnja: Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). 14.29 (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06) 13.23 (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). 15.05 (R) občasna vožnja: Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37) 13.40 (R) občasna vožnja: Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). 15.43 (R/D) občasna vožnja: Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14) 14.15 (R) občasna vožnja: Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). 16.29 (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06) 14.23 (D) občasna vožnja: Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). 17.41 (R) občasna vožnja: Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13) 14.44 (R) občasna vožnja: Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). 17.43 (D) občasna vožnja: Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17) 15.23 (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (1628). 18.23 (R) občasna vožnja: Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56) 16.15 (R) občasna vožnja: Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). 18.29 (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06) 16.23 (D) občasna vožnja: Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). 19.21 (R) občasna vožnja: Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52) 16.56 (R) občasna vožnja: Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (1821). 19.44 (D) občasna vožnja: Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18) 17.23 (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28) 20.23 (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56) 17.36 (R) občasna vožnja: Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). 20.29 (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46),Tržič (20.06) 18.09 (R) občasna vožnja: Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). 21.44 (D) občasna vožnja: Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) 18.23 (D) občasna vožnja: Tržič (18.48), Gorica (19.10, Videm (19.39). 22.29 (IR) Videm (21.24),Gorica (21.46),Tržič (22.06) 18.46 (R) občasna vožnja: Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). 0.48 (IR) Videm (23.24),Gorica (23.57), Tržič (021) 19.23 (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (2028). 20.11 (D) občasna vožnja: Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). 21.23 (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (2228) 23.14 (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (C) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-I ntercit 7 E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Brt :ovlak R Deželni vlak 6 Nedelja, 25. avgusta 1996 GORICA GLASBA / KONCERT V STOLNICI Violinist G. Carmignoki in flavtist B. Cavallo z mestnim orkestrom Orkester glasbil “Citta di Gorizia” je pod vodstvom dirigenta Carla Grandija predsi-noči nastopil v stolnici (na sliki Bumbaca). Ob koncu poletne glasbene Sole so skupaj z docentoma-solitom Giulianom Carmignolo (violina) in Brunom Cavallom (flavta) izvedli dva Mozartova koncerta. Niz koncertnih nastopov, ki jih prireja Mestna glasbena šola, se nadaljuje jutri ob 21. uri na gradu s koncertom pianista Massima Gona. Prijatelji planinci Čestitajo vztrajnemu Vladu ob jubilejnem srečanju s samim seboj E3 ČESTITKE Jutri, 26. tm., se bo sreCal z Abrahamom VLADO KLEMSE. Zdravja, sreCe in veselja mu iz srca želita brata Jožko in Benjamin z družinama. Jutri se bo VLADO sreCal z Abrahamom. Ob pomembnem jubileju mu čestitajo Lo-retta, Majda in Matjaž. Kolegi in prijatelji s Primorskega dnevnika želijo VLADU naj si privošči v uredništvu in na domačem vrtu vsaj Se enkrat toliko intenzivnih delovnih dni. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »Un ragazzo alla corte di re Arttl«. S_____________IZLETI ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA organizira dvodnevni izlet (21. in 22. septembra) na Gardsko jezero, v Bočen in Gortino d’Am-pezzo. Vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 15. septembra. MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA vabi na veseli celodnevni pevski izlet “po poteh Srečka Kosovela” jutri, 26. avgusta. Vpisujejo še danes Marko (tel.882272), Alida in Nerina. Hi OBVESTILA GLASBENA MATICA • GORICA obvešča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1996/97 od 1. do 10. septembra. Podrobnejše informacije nudijo na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3 (tel. 531508), od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 17. do 23. avgusta. RODILI SO SE: Daniele Roppa, Giulia Campion, Gianluca Zorzenon, Irene Piccolomini Clementini Adami, Veronika Keber, Valentina Colapietro, Jessica Di Nar-do, Giacomo Osso, Rebecca Donda, Sara Montina, Simone Cavallin, Federico Močilnik. UMRLI SO: 46-letni inva-tid Riccardo Miurin, 81-letna upokojenka Anna Krainer vd. Hvalic, 89-letna upokojenka Beatrice Pelesson vd. Mauri, 72-letni upokojenec Rodolfo Marega, 80-letna upokojenka lolanda Foladore vd. Stabile, 83-letna upokojenka Roma Scabozzi por. Carlin, 88-letni upokojenec Giacinto Deana, 89-letni upokojenec Antonio Vrech, 84-letna upokojenka Giustina Lipič vd. Macus, 95-letni upokojenec Egidio Na-daja. OKLICI: barman Mauro Zimarra in uslužbenka Mar-zia Palmano, delavec Mauri-zio Matiz in hišna pomočnica Michela Pillon, karabinjer Egidio Gerolimetto in prodajalka Serena Brossi, finančni stražnik Ernesto Pa-lagiano in gospodinja Clau-dia Stasi. PRISPEVKI V počastitev spomina Dorica Predana daruje Gorazd Vesel en milijon lir za dvojezično šolo v Spetru Slovenov. j ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Jutri: 9.30, Leopolda Žnidarčič iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 11.00 Antonia Mattaia iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. t Zapustil nas je naš dragi Ivan Jarc (Fifm) 76 let star Žalostno vest sporočajo hčeri, zeta, sinovi, svakinje, vnuki in pravnukinje ter drugi sorodniki Pogreb bo jutri, 26. avgusta, ob 11.30 v farni cerkvi v Doberdobu. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Doberdob, 25. avgusta 1996 ZAHVALA Svojci Kristine Primožič se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala župniku Vojku Makucu za tolažilne besede. Oslavje, Gorica, 25. avgusta 1996 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in nonota Giuseppeja (Pepita) Boccaglinija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravnikoma dr. Peteaniju in dr. Ve-nuttiju. Zena in vnuki Gabrje, 25. avgusta 1996 FINANCARSKA ŠOLA / TISKOVNA KONFERENCA AEROKLUBA POKRAJINSKI SVET / USTANOVILI "INFORMEST 4 Načrt za delno obnovo okrnjenega letališča Številno vprašanja pa so še vedno brez odgovora Pokrajina hoče svoj Center za podjetja Uprava gra predstavlja kot veliko p>ridobitev, za del opozicije pa je le odvečni dvojnik Predsednik aerokluba Riavez prikazuje načrt nove pristajalne steze (foto Bumbaca) Vodstvo Goriškega aerokluba je vCeraj predstavilo načrt za novo asfaltno pristajalno stezo in druge letališke naprave. Načrt je tesno povezan s financarsko šolo. Vojašnica bi namreč zasedla petino letališča, uničila ali okrnila sedanji pristajalni stezi in ploščad za polete letalskih modelov. Civila-via, ustanova ki pri ministrstvu za prevoze upravlja letališča, je svoj čas postavila kot pogoj za odstop zemljišča za vojašnico prav realizacijo novih stez, hangarjev in drugih letaliških objektov. Ta načrt je sedaj pripravljen. Izdelala ga je javna družba Servizi tec-nici (ki je nardila tudi načrt financarske šole), odobrilo pa ga je ministrstvo za prevoze. Na srečanju z novinarji ga je včeraj predstavil predsednik Aerokluba Emilio Riavez. Povedal je, da je v načrtu predvidena nova asfaltna pristajalna steza dolga 1125 m in široka 23, ki bi se raztezala diagonalno od hangarjev v smeri proti Sovodnjam. Vzporedno z asfaltno naj bi ohranili tudi travnato stezo. Poleg tega so predvideni novi hangarji, sedež za urade in tehnične službe in nova ploščad za modelarje ob Tržaški ulici, kjer je sedaj nogometno igrišče. Riavez je dejal, da se Aeroklub noče spuščati v polemiko o financarski šoli, glede katere ima vsak svoje osebno mnenje. Sam ne prikriva, da je kot trgovec za gradnjo financarske šole, ob njem pa je sedel podpredsednik kluba Mario Zuliani, ki je skupaj z nekaterimi drugimi člani med najodločnejšimi nasprotniki nove vojašnice. Različna gledanja skušajo pri klubu premostiti s poudarjanjem tega, kar jih najbolj zanima, in to je možnost delovanja letališča. Sedanji načrt v bistvu osvaja predloge, ki so jih svojčas postavili sami. Potrebne so nekatere izboljšave in popravki, v glavnih obrisih pa je ocena pozitivna. Povedati pa gre, da so številni aspekti zadeve še brez jasnega odgovora. Včeraj nihče ni vedel, koliko naj bi stal načrt za obnovo letališča. Govor je o milijardah, toda točen znesek ni nikjer naveden. Od kod bi črpali ta denar? Riavez je optimist iz se sklicuje na zagotovila deželnega skrbništva za javna dela, ki zagotavlja, da bodo denar našli v sk- lopu financiranja za financarsko šolo. Problem je tudi dokončna odobritev načrta. Na razliko od financarske šole tu ni vojaške tajnosti, zato bo gotovo potrebno soglasje Dežele. Riavez se bo v ta namen že 6. septembra srečal z odbornikom De Gioio. Vprašanje pa je, ali bo Dežela, ki je bila doslej dosledno proti vojašnici na letališču, kar tako od-brila načrt, ki je povezan in celo pogojen z gradnjo vojašnice. Poleg tega bi morala o tem povedati svoje mnenje tudi Občina Sovodnje, saj bo spreme-ba smeri poletov gotovo pogojevala tudi njene urbanistične plane. Dvomi se pojavljajo tudi glede preletov financarske šole, ki bi navsezadnje bila “tajni vojaški objekt”, pa glede razdalj in višine poslopij vojašnice tik ob le- tališču. Nekateri člani aerokluba nadalje trdijo, da je asfaltna steza nepotrebna: vsekakor ne bi bila primerna za pristajanje večjih letal, kot je priznal tudi sam Riavez, mala turistična letala pa itak brez težav pristajajo tudi na travi. Skratka, odprtih vprašanj je še in še. V naglici izdelan načrt za letališče se v tem okviru zdi le propagandna poteza zagovornikov financarske šole. Uspeh zadnjih akcij Odbora za letališče in napovedani prihod podtajnika za javna dela Mattio-lija 9. septembra v Gorico dajejo namreč vtis, da je možnost gradnje nove vojašnice na letališču iz dneva v dan manjša. Jasno pa je, da stojijo za financarsko šolo močni politični in drugi interesi, ki se ne bodo kar tako predali. Pokrajinski svet je pred-sinoči odobril okvirni načrt Centra za informacije in storitve podjetjem na obmejnem področju. Gre za izjemno priložnost in odskočno desko za preporod gospodarstva, kot je dejal podpredsednik Calli-garis, ali za nepotrebno šaro in razmetavanje z denarjem, kot je odgovoril Fiorelli? Sodeč po predstavitvi na seji je težko soditi, kdo ima prav. Na papirju obstaja možnost, da bi nastajajoči center igral koristno vlogo v spodbujanju podjetništva in še čezmejnega sodelovanja s podjetji v Sloveniji. Po drugih strani pa je tudi res, da v Gorici že delujejo podobni centri (Informest, BIG, v kratkem najbrž tudi Mon-dimpresa) in torej ni jasno, zakaj sedaj Pokrajina ustanavlja svoj “Informest 4”, kot je zaničljivo označil pobudo načelnik Zelenih. Molk uprave (ne predsednica ne kdo drug med odborniki niso odgovorili na vprašanja, ki so jih v razpravi postavili svetovalci), ni prispeval k boljšemu razumevanju zadeve. Nekaj več je povedal avtor načrta prof. Massimo Bianchi, sodelavec univerz v Modeni in Bologni. Dejal je, da bo Center stal milijardo 88 milijonov lir (500 milijonov je prispevek vlade, ostalo bo plačala Pokrajina). Bolj kot za neko novo ustanovo gre za snovanje gospodarskih projektov. Predvideno je, da bodo na tem delale 3 osebe (izbrali jih bodo med osebjem Pokrajine). Center ni zamišljen kot nova ustanova, pač pa gre bolj za nov način dela in usmerjanja gospodarstva. Na kritiko, češ da gre za dvojnik, je Bianchi priznal, da bo seveda potrebno sodelovanje z vsemi sorodnimi dejavniki. Tudi predsinočnja seja je ponudila nekaj trenutkov napetosti, ko je predsednica, čim je Fiorelli glasno komentiral izvajanje svetovalca Braide (SL), poklicala policijo. Fiorelli je v odgovor zabrusil Marcolinijevi, naj ne bo histerična, in začel glasno protestirati proti prisotnosti “rabljev”. Incident se je zaključil, čim so agenti uvideli, da njihova prisotnost bolj škodi kot pa koristi za nemoten potek del in so zato odšli. RAZSTAVA / V POKRAJINSKIH MUZEJIH NA GRADU Stare medalje pripovedujejo Na njih so vkovani mnogi zanimivi podatki o goriški preteklosti V palači Domberg-Tas-so so predsinoči odprli razstavo starih goriških medalj. Večinoma gre za medalje iz zbirke Goriške hranilnice, ki šteje skoraj 400 medalj, nekaj pa je tudi zgodovinskih medalj, ki so v lasti Pokrajinskih muzejev. Razstava obsega tri sklope: medalje goriške grofije iz prejšnjih stoletij, med katerimi so nekatere res zanimive in dragocene, medalje raznih strokovnih, športnih in drugih združenj ter ko-memorativne medalje iz prve svetovne vojne. Na sliki (foto Bumbaca) z odprtja razstave ZDRAVSTVENA USTANOVA Zbirna mesta za cepljenje psov v Gorici in okolici Zdravstvena ustanova bo tudi v zadnjem tednu avgusta nadaljevala z akcijo obveznega cepljenja psov proti steklini. Akcija se je na goriškem območju (občine Gorica, Gradišče, Krmin in manjše okoliške občine) Pričela že julija, zaključila pa se bo v septembru oziro-nia oktobru. Na območju Krmina bodo cepljenje opravili 27., 28., 29. in 30. avgusta ter 5. in 21. septembra; 27. avgusta bodo pse cepili pri bivši klavnici med 9. in 11. Uro, popoldne od 15.30 do 17.00 pa pri šoli na Pleši-vem. V Sovodnjah bo cepljenje jutri, 26. avgusta, od 9. do 10.30 pri športnem igrišču; 30. avgusta bodo cepili Pse od 9. do 10. me na Vrhu (gostilna pri Lovcu), istega dne od 10.15 do 10.30 v Gabrjah, od 10.45 do 11. Ure v Rupi in od 11. do 11.30 na Peči. 21. septembra bodo cepljenje ponovili v Sovodnjah. V Steverjanu je cepljenje bilo že julija, ponovili pa ga bodo 3. septembra od 9. do 10. me pri osnovni šoli. V Gorici bo cepljenje v dneh od 11. do 13. in od 18. do 20. septembra od 15.30 do 16.30 pri klavnici v Kraški ul. 15, ter vse dni od 23. do 28. septembra in °d 30. septembra do 5. oktobra med 12. in 13. mo pri Pesjaku Zdravstvene ustanove v Ul. degli Scogli. Cepljenje je obvezno in brezplačno, vendar pa morajo lastniki poskrbeti za vpis psov v poseben register, ki se vodi na občini. V Kromberku odprli razstavo slikarja Antonia Parolija V Gradu Kromberk so predsinoči do razstavo prevzeli konec septembra zapisali novo poglavje v krepitvi so- po zaprtju v Kromberku). Umetnika, delovanja med muzejskimi ustanova- ki je veliko delal za cerkve v Vipavski mi z obeh strani meje. Odprli so raz- dolini, na Goriškem in Furlaniji, in stavo 48 del goriškega slikarja Anto- razstavo je predstavil avtor Ferdinand nia Parolija (1688-1768), ki so jo po- Serbelj, odprl pa jo je konzul Slove-stavili v sodelovanju Goriškega mu- nije v Trstu Tomaž Pavšič. Prisotni so žeja, Narodne galerije iz Ljubljane bili predstavniki Občine Nova Gori-(kjer je razstava že bila na ogled) in ca, goriške Pokrjaine in številni kul-Pokrajinskih muzejev v Gorici (ki bo- tumiki iz obeh mest. NOVICE Podaljšali odprtje bazena Športno združenje Gorizia nuoto obvešča, da bo odkriti bazen na Rojcah deloval še cel prihodnji teden s sledečim umikom: od ponedeljka do petka od 10. do 19. me, v soboto in nedeljo od 10. do 20. ure. Pokriti bazen deluje v tem času od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure. Združenje nadalje nudi informacije o plavalnih tečajih in drugih dejavnostih vsak delavnik razen sobot od 16. do 19. ure. Nova gositlna v Števerjanu V Steverjanu bodo danes popoldne slovesno odprli novo gostilno Košič. Na odprtje, ki bo ob 17. uri, vabi družina župana Hadriana Corsija. Nova gostilna bo delovala na Sovenci pri štev. 7. Jamlje: prijeli 4 Filipince in spremljevalce iz Ljubljane Na Goriškem so v nekaj dneh prijeli že petega Ljubljančana, ki naj bi ilegalno pospremil čez mejo tuje priseljence. V petek so finančni stražniki pri Jamljah ustavili štiri Filipince, ki so prišli peš čez mejo in so se nameravali odpeljati z avtom, v katerem jih je čakal 21-letni M.M. iz Ljubljane. Filipince se prepeljali na kvestmo, nakar so jih izgnali, Ljubljančana pa so prijavili sodstvu. V avtomobilu so našli tudi napravo (scarmer), ki omogoča prisluškovanje radijskim pogovorom policijskih sil. Pijan vpil pred materino hišo Policija je v petek popoldne prijavila sodstvu zaradi motenje mim, prijanosti, groženj in žalitev 35-letnega P.M. Moški je vpil pred hišo matere v Ul. Brass. Pomiril se ni niti ob prihodu pohcije, zato so ga odpeljali. ČEČENIJA / ZAPRISEGLE SKUPNE ENOTE ZA NADZOR PREMIRJA Ruska vojska se umika iz Groznega Lebed je le dobil Jelcinovo odobritev MOSKVA, GROZNI (Reuter, B.Ž.) - Medtem ko so se ruski vojaki vCeraj zaceli umikati iz Groznega, so se Rusi in CeCeni pripravljali na ustanovitev skupnih enot, ki bodo nadzorovale čečensko prestolnico. V patruljah, ki so vCeraj popoldne zaprisegle v vasi Stari Atagi, bodo tako ruski vojaki z ramo ob rami hodili z možmi, ki so jih še pred nekaj dnevi poznali zgolj kot bandite in kriminalce. Naloga skupnih rusko-CeCenskih enot bo izvajanje premirja, ki je stopilo v veljavo v petek opoldne po lokalnem Času. Tako ruski kot Čečenski vojaki so morali obljubiti, da bodo varovali drug drugega in življenja vseh prebivalcev Gro- znega, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. Vsi ruski vojaki, M ne bodo sodelovali v skupnih patruljah, so se vCeraj iz Groznega že zaceli umikati, pripadnike enot notranjega ministrstva pa so zaceli prerazporejati v pre- dmestja CeCenske prestolnice. Ruska vojska bi se morala vCeraj zaCeti umikati tudi iz gorske vasi Satoj na jugu Čečenije, vendar so umik preložili, da bodo lahko vojaki očistili minska polja. Mimo pa je bilo tudi v ostalih delih uporne republike. Tiskovna agencija Itar-Tass je sporočila, da je bil včerajšnji dan kljub nekaterim manjšim incidentom najmimejši v zadnjih dvajsetih mesecih. »Ljudje, izčrpani od vojne, so se, upajoC na mir, prvič začeti nasmihati,« je zapisal dopisnik omenjene tiskovne agencije. Osebni Jelcinov odposlanec za Čečenijo Aleksander Lebed, ki sedaj za GeCene predstavlja najboljše upanje za rešitev dvajsetmesečne krize, je vCeraj že CetrtiC v zadnjih dveh tednih odpotoval v uporno republiko, kjer s tamkajšnjimi voditelji nadaljuje pogajanja o političnem statusu Čečenije. Kot je dejal pred odhodom, naj bi sporazum dosegli v kratkem. »Vprašanje statusa Čečenije je zelo težko, vendar Moskva ni sposobna mednarodnih vojaških akcij WASHTNGTON (STA/AFP) - Ruska vojska, ki je zaradi kompcije, nizke morale in slabe izobrazbe kadrov zelo oslabela, v prihodnjem desetletju ne bo sposobna izvesti večjih vojaških akcij v Evropi ah na Kitajskem, ocenjuje ameriška Obrambna preiskovalna agencija (DIA). Ruski vojaški voditelji niso enotni, ko gre za reformo vojske, ki je zdaj kar za polovico manjša, kot je bila nekdanja sovjetska, ocenjuje isti vir in dodaja, da težav pred letom 2005 verjetno ne bo mogoCe rešiti. Rusija je sicer dovolj močna, da brani svoje ozemlje pred napadi s konvencionalnim orožjem in da zatre notranje upore, v tujini ah v boju s tehnično sodobneje opremljenim nasprotnikom pa bi bila neučinkovita, je zapisano v poročilu DIA. Čečenski uporniki so skupaj s pripadniki ruskega ministrstva za notranje zadeve zadovoljno spremljali vrnitev beguncev (Reuter) upamo, da bomo našli rešitev, ki bo v interesu tako Rusov kot Čečenov, je dejal Lebed. Iz dobro obveščenih kremeljskih virov pa se je izvedelo, da utegneta obe strani odločitev o političnem statusu Čečenije odložiti za pet let, ko naj bi se razmere umirile. CeCeni, ki imajo ruske enote za zavojevalce, zahtevajo popol- no pohtiCno neodvisnost, Boris Jelcin pa je v petek ponoči v telefonskem pogovoru - ta je bil po besedah Jelcinovega tiskovnega predstavnika Sergeja Jastr-žembskega pozitiven, podroben in konstruktiven -Lebedu naročil, da mora pohticni dogovor Čečenijo opredehti kot integralni del Ruske federacije. Ob tem je Jelcin, sicer z enodnevno zamudo, tudi podprl Lebe-dove dosedanje napore in s tem zanikal obtožbe, ki jih je na račun svojega odposlanca izrekel v Četrtek. V predsednikovem tiskovnem uradu so Jelcina zaradi obtožb na Lebedov ra-Cun opravičevati, Ceš da jih je izrekel še preden so bile znane podrobnosti spora- zuma, ki ga je Lebed podpisal s CeCenskim vrhovnim poveljnikom Asla-nom Mashadovom. Hkrati pa izjava tiskovnega urada ne pojasnjuje, zakaj je Jelcin s podporo Lebedu Čakal celih štiriindvajset ur in s tem izzval namigovanja, da pravzaprav »nihče« ni odgovoren za izvajanje ruske politike v Čečeniji. PO PODPISU SPORAZUMA O NORMALIZACIJI ODNOSOV MED HRVAŠKO IN JUGOSLAVIJO NOVICE Na čigavi zemlji je zakopana bojna sekira? ZAGREB, BEOGRAD (G.G., M.M., L.S.) - Premoženje, meje, v vojni pregnane in izginule osebe... To so le najpomembnejša med mnogimi odprtimi vprašanji, ki naj bi jih Hrvaška in ZR Jugoslavija zaceli reševati v skladu s sporazumom o normalizaciji odnosov, ki sta ga v petek podpisala zunanja ministra Granič in Milutinovič. O pomembnosti dogovora in iskanja odgovorov na še sporna vprašanja je vCeraj razglabljala večina pozicijskih in opozicijskih politikov in medijev v Zagrebu, Beogradu ter drugod po državah nekdanje Jugoslavije, na zgodovinski dogodek pa so vsaj opozorili ter ga tako ali drugače komentirali po vsej Evropi. Podpis sporazuma je med drugim pozdravil tudi slovenski zunanji minister Davorin Kračun. Sef hrvaške diplomacije je vCeraj po vrnitvi iz Beograda, kjer sta sosednji državi po petih letih zakopali bojno sekiro, vendarle odstrnil del tančice, ki je dotlej prekrivala vsebino dogovora, in spregovoril o konkretnih nadaljnjih potezah obeh strani. Pogajanja o nerešenih vprašanjih, zlasti ozemeljskih in finančnih, bosta Zagreb in Beograd po GraniCevih besedah nadaljevala v okviru posebnih komisij, ki jih bodo ustanovili konec septembra. Sicer pa so hrvaške oblasti že začele izvajati program dodeljevanja državljanstev Srbom v Slavoniji, je pojasnil minister in dodal, da naj bi jeseni hrvaško prestolnico obiskal njegov jugoslovanski kolega Milutinovič. Granič je nato podrobno naštel vse težavne prepreke, ki so nastale »na relaciji Zagreb - Beograd« kot posledice vojne in razpada nekdanje skupne države, ter priznal, da je nadaljnji razvoj dogodkov precej odvisen tudi od interesa in vpliva mednarodne skupnosti. Na podlagi dejstva, da je bila tuja diplomacija edini vir, ki je bil še pred GraniCevim odhodom v ZRJ obveščen o podrobnostih dogovora Tu-dman - Miloševič na nedavnem srečanju v Atenah, je mogoCe sklepati, da je tudi petkov sporazum pravzaprav plod pritiska mednarodnih dejavnikov. Hrvaška in srbska javnost sta bili namreč z vsebino sporazuma seznanjeni šele vCeraj, ko je listino objavil dnevni tisk. Odziv državljanov je bil -milo reCeno - mlačen. Na Hrvaškem je le sem ter tja kdo pripomnil, da je »Lepo našo« končno priznal tudi njen najveCji sovražnik... Obljuba obeh sosed, da bosta spoštovali druga drugo kot neodvisni in suvereni državi v okviru njunih mednarodno priznanih meja, je pri večini hrvaških opozicijskih krogov naletela na odobravanje. Vendar pa so nekateri, denimo znani HDZ- jevski disident Stipe Mesič, predsednik neodvisnih demokratov, hkrati poudarili, da utegne sporazum vsebovati tudi kakšen tajni aneks - seveda na račun nekoga tretjega. Glavni »kandidat« za to je seveda Bosna in Hercegovina. Medtem tisti, ki so zadolženi za humanitarna vprašanja, opozarjajo zlasti na razkorak med besedami in dejanji. Upravičeno; saj se kljub temu, da sporazum govori o zagotavljanju pogojev za vrnitev beguncev, nadaljuje vseljevanje Hrvatov iz BiH v hiše krajinskih Srbov, ti pa se naseljujejo na Kosovu in v Su-madiji. Prav tako nihče več ne verjame v delovanje zakona o amnestiji za pripadnike paravojaških enot, pri katerem vztraja mednarodna skupnost, zavedajoč se, da je od tega pravnega akta odvisno, ali se bodo udeleženci vojne sploh kdaj vrnili na domove, ki se zdaj nahajajo v »sovražni« državi. Realno je torej mogoče pričakovati le uresničitev dogovora o »pravičnih nadomestilih za izgubljeno premoženje (pregnancev in beguncev)«. Ker pa še ni rešeno vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ, je nemogoče napovedati, kdaj in ali sploh bodo odškodnine prišle v roke prizadetih posameznikov. Lahko se namreč zgodi, da ta sredstva postanejo del bolj ali manj tajne trgovine med Zagrebom in Beogradom. V tem kontekstu je mogoče razumeti tudi bojazen določenih krogov v Sloveniji (in drugih republikah nekdanje Jugoslavije), da sta se Tudman in Miloševič sporazumela na račun tretjega oziroma tretjih. Tej bojazni v prid govori tudi podatek, da hrvaško-srbski dogovor povezuje medsebojno priznanje kontinuitete z vprašanjem sukcesije, pa Čeprav »v skladu z načeli mednarodnega prava«. Uradni konec prekinitve odnosov med balkanskima sosedama je bil seveda tema dneva tudi v srbskih medjih. Vladni časniki so se osredotočili zlasti na »priznanje državne kontinuitete srbsko-Crnogorski federaciji«, medtem ko je opozicijski tisk poudarjal, da sporazum ni rešil vprašanja statusa polotoka Prevlaka. V odzivih strank - z izjemo vladajočih socialistov - je prevladovalo ogorčenje spričo tajnosti diplomacije, ki je pripeljala do podpisa listine, čeprav je večina strankarskih veljakov pozdravila samo dejanje kot postavitev temelja za trajni mir na Balkanu. »Izgleda, kot da je načelna sprava med Hrvati in Srbi ter Črnogorci osebna zadeva dveh voditeljev, bolje reCeno diktatorjev,« je dejal predsednik opozicijske Demokratske stranke Zoran Djin-djič. Draškovičevo giba- nje obnove je v sporočilu poudarilo, da je dolgo pričakovana normalizacija odnosov z Zagrebom izključno rezultat odločenosti mednarodnih dejavnikov, da tako ali drugače ohladijo balkanski kotel. Spet pa je imel svojo tezo o razpletu dogodkov zloglasni radikalec Vojislav Šešelj, ki je priznanje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Hrvaške v njenih avnojskih, »torej neetičnih mejah« označil kot »katastrofalen poraz za ves srbski narod«. Delno je z njim soglašal tudi predsednik Narodne stranke Črne Gore Novak Kili-barda, ki je izjavil, da »Tudman danes proslavlja zmago, ker je znal voditi politiko, medtem ko mora jugoslovanska stran nositi na vesti sodelovanje pri izzivanju vojne, izgon Srbov iz Krajine, izgubo Prevleke, Slavonije, Baranje in zahodnega Srema, poleg tega pa še učvrstitev neokomunisticnega režima v državi in njeno izključitev iz vseh mednarodnih ustanov«. Analiz o tem, kaj vse pomeni in Česa ne pomeni sporazum Granič-Milutinovič za državljane Hrvaške in ZRJ ter za bližnjo in širšo okolico, bo bržkone še precej. Za zdaj je gotovo le to, da »prelomni« dokument predstavlja zgolj okvir za nadaljnje ubadanje z vsem, kar je še nedorečenega. Tega pa ni malo. Bombna eksplozija uničila srbsko cerkev na Hrvaškem ZAGREB (STA/AP) - Bombna eksplozija, Id je vCeraj odjeknila v mestu Karin na jugu Hrvaške, je popolnoma uničila srbsko pravoslavno cerkev Sveta Nedelja, je sporočila hrvaška policija. Eksplozija je poškodovala tudi štiri hiše in štiri avtomobile v bližini cerkve, ranjenih pa ni bilo.VeCina pravoslavnih cerkva v okolici ima velik zgodovinski in kulturni pomen, zato so pod nadzorom policijskih patrulj. Uničena cerkev pa je bila stara samo 10 let in v njej ni bilo nobenih predmetov večje vrednosti, zato tudi ni bila pod nadzorom policije. Kor kaznoval bosansko vojsko SARAJEVO (STA/AFP) - Ifor je bosansko vojsko vCeraj kaznoval, ker naj bi prekršila veC določil o premiku vojaških sil, je povedal predstavnik Natovih mirovnih sil. Tako je Ifor do nadaljnjega prepovedal vse helikopterske polete in omejil premike sil na območju BihaCa. Ifor se je za to odoloCil, ker so ponoči odkriti konvoj izurjenih bosanskih vojakov, ki so biti na poti proti Bihaču, Čeprav za pot niso imeti dovoljenja. Nemški obrambni minister Volker Riihe pa je v pogovoru za časnik Bild am Sonntag napovedal, da bo Nato konec septembra začel pogovore o »novih in drugačnih« mirovnih silah v BiH, potem ko se bo od tam umaknil Ifor. Riihe je opozoril, da se Iforju mandat konec leta izteče, zato bo treba za leto 1997 pripraviti nekaj novega. Obrambni ministri Članic Severnoatlantske zveze bodo o tem razpravljati na srečanju 25. in 26. septembra v norveškem Bergnu. Nemški obrambni minister je poudaril, da je treba preprečiti novo prelivanje krvi v BiH, kar bi bilo mogoče doseči z manjšimi, a močnejšimi silami od Iforja. Madžarska, Češka in Poljska bodo v Natu do leta 1999 HAMBURG (STA/dpa) - Nemški obrambni minister Volker Riihe je v pogovoru za nemški Časnik Bild am Sonntag dejal, da računa, da bodo Poljska, Češka in Madžarska do leta 1999 postale Članice zveze Nato. »Prepričan sem, da bomo na vrhu zveze v prvi polovici naslednjega leta končali pristopna pogajanja in skoraj zanesljivo sprejeti v zvezo Poljsko, Madžarsko in Češko,« je dejal Riihe in dodal, da bodo nato najkasneje Cez dve leti z državami končati pogovore in ratificirali vse sporazume. Tako naj bi omenjene države postale polnopravne Članice leta 1999. Riihe je še povedal, da Rusija nima pravice veta in da je po končanih predsedniških volitvah tudi v Rusiji vedno večje zanimanje za strateško partnerstvo in sodelovanje z zvezo Nato. OB RAZPRAVI FOJBAH Ne nameravam ocenjevati staliSC Stelia Spadara; tudi moja naloga to ni. Voditelj tržaške DSL je zavzel staliSCe o fojbah in s tem sprožil nov plaz polemik in seveda obtožb. Zal so te polemike enosmerne, kot ta bi bile - kot sem že napisal - fojbe edini zločin dvajsetega stoletja. Italijanski tisk je sredi poletja, ko so novinarji laCni novic in žejni senzacij, namenil temu vprašanju pozornost, ki je, kakorkoli že gledamo, pretirana. To lahko trdimo iz najmanj dveh razlogov. Prvi je, da Spadaro ni povedal nic tako novega, da bi izzval tako senzacijo. Ponovil je stvari, ki jih je že povedal v intervjuju za Unitš pred poldrugim letom, potrdil je, da je njegova stranka že leta 1989 (tedaj še KPI) simbolno položila Šopek cvetja tudi na bazovsko fojbo in zahteval je, da se odprejo arhivi. Na to njegovo zahtevo se je obesil tisk, kot da bi bila DSL odgovorna, da so bili v vseh teh letih arhivi nedostopni. Mimogrede, arhivi sploh niso nedostopni, ampak so že nekaj Časa na razpolago vsem zgodovinarjem. Le v Rimu nekaj dokumentov Se ni na razpolago, za to pa ni kriv ne Spadaro in ne DSL, ki je bila, kot znano, vse doslej opozicijska stranka in ni imela dostopa do rezerviranih arhivov. Ob bobnanju zahteve po odprtju arhivov, ki jo je tudi sam Spadaro nespretno iznesel v televizijskem intervjuju (pravilna zahteva bi morala namreč, kot smo že napisali, težiti k odprtju fojb l in ugotovitvi števila ter morebiti istovetnosti žrtev; edi- temu vedno upirala), pa je gre pri Spadarovih izjasniti na ljubo je fantazije, Ce želi človek pri Spada- tokritiko. Ce je DSL res dejal, levica pre- Učiteljica, a ne samo za nas... malo naredila za odkrivanje ozadja fojb in želimo tej oceni reči avtokri-tika, je pisanje italijanskega tiska zvenelo bolj kot nekakšno »priznanje krivde« za ta »edini zločin stoletja«. Pretirano? Ne, kdor je bral Corriere della Sera in je besedam pripisoval pomen, ki ga imajo glede na dejstvo, kako in kje so uporabljene, je razumel prav to. Tu je slo torej za grobo potvarjanje izrečenih misli, kot je slo za potvarjanje pri »novinarskih« obdelavah besedila in povezavah tega besedila z izjavami številnih osebnosti, seveda predstavnikov tržaške nacionalistične desnice, ki so izkoristili priložnost za svoje teze o genocidu in za ponovno enostransko prikazovanje dogajanj v naSih krajih, pri čemer za njih vse, kar se je zgodilo pred 1. majem 1945, sploh ni pomembno. , ___________________________________________________________ Bojan Brezigar namreč, da je bilo taborišče na Rabu eno izmed Številnih italijanskih koncentracijskih taborišč, da so v njem ljudje umirali od lakote, pa tudi pod streh krvnikov. Podobno se je dogajalo v Gonarsu in v Številnih drugih taboriščih. Italija je po zasedbi Slovenije začela z množičnimi deportacijami Slovencev, podobno kot je to počela Nemčija na delu ozemlja, ki ga je zasedla sama. Priče potrjujejo, da je bilo življenje v italijanskih taboriščih bednejše od življenja v nemških taboriščih. Sicer ni, da bi se tu šli primerjav, vendar se nam upira dejstvo, da se v Italiji vedno in dosledno pojavlja čmo-bela tehnika, pri kateri so bili za vse grozote vedno odgovorni drugi, italijanskih krvnikov in zločincev pa kot da ne bi bilo. Zgodovinski viri pa dokazujejo prav nasprotno: da je bilo v času od leta 1941 do leta 1943 v takozvani »ljubljanski provinci« nasilje nad civilnim prebivalstvom izredno krvavo ter je vsak dan terjalo človeške žrtve in veliko število deportiranih. Tisto simbolno dejanje takratne KPI, ki ga je sedaj Spadaro priklical v spomin, je bilo torej večplastno: bilo je res poklon žrtvam v fojbah, vendar tudi poklon žrtvam nacizma in obenem popklon žrtvam fašističnega terorja, tistega, ki ga je Italija vedno tako skrbno prikrivala: če hočemo, eno redkih priznanj tistih zločinov. Sedanja razprava o fojbah je izbruhnila po oprostitvi nemškega nacističnega zločinca Ericha Priebkeja. Napisali smo že, da je bila ta oprostitev sramota za Italijo, vendar so si v Rimu hoteh tudi tokrat »oprati duSo« s primerjavami, ki so skregane z zgodovino. Primerjati Ardeatinske jame s fojbami je namreč v nasprotju s prav vsako logiko, je zgodovinsko potvarjanje in je lahko samo odraz politike, ki pripisuje vse zlo tujcem, sebi pa nobenega. V zadnjih tednih je bil govor o številnih nacističnih zločinih, nato so prikukale na dan fojbe kot primer komunističnih zločinov, na fašistične zločine pa se ne spomni nihče. Ce v Rimu (in tudi v Trstu) za vsako ceno iščejo primerjave za Ardea- ske jame, jih ne bodo naSh v Bazovici ampak nekliko dlje, na primer v Gramozni jami v Ljubljani. Za razliko še omemba, da je že pred dolgimi leti nemški kancler Willy Brandt na Poljskem pokleknil pred spomenikom žrtvam nacizma, da pa ni znano, da bi kdaj kaka uradna italijanska delegacija poklonila spominu žrtev Gramozne jame; če se motim, bom z veseljem napako popravil. Skratka, tudi tokrat se v črno-beli tehniki postavlja že znana teza »Italiani, brava gente«, za vsa grozodejstva pa so vedno krivi drugi in samo drugi. Tu so bili tudi zapleti v meddržavni komisiji, ki je bila zadolžena za preučitev zgodovine tega stoletja in prav zaradi tega pristopa se bo delo komisije - kot kaže - končalo tako, da bosta slovenska in italijanska stran izdali vsaka svoje poročilo. Za konec. Neki naročnik nas je opozoril, da se je pred kratkim, menda Se letos, fojba »poglobila« za 200 metrov. Pri pregledu v našem arhivu smo ugotovili, da je bila na spomeniku prvotno napisana globina 300 metrov, sedaj pa je na istem mestu navedena globina 500 metrov. Morda vse to nič ne pomeni, morda je samo kdo zakuhal Salo, vendar pa je tudi ta primer simptomatičen, koliko površnosti, koliko instrumentalizacije in koliko izkoriščanja žrtev v politične namene tiči za fojbami. Zato bi bil res čas, da bi poštah odprti arhivi osnova za razpravo o dogodkih, ki so pisali zgodovino tega stoletja, vse od požiga Narodnega doma pa do fojb. Ce naj bo zgodovina učiteljica, se bomo iz nje marsikaj naučili. Vsi, ne samo mi, Slovenci. Delovanje Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO), ki poteka skozi celo leto, doseže svoj višek prav gotovo v poletnih mesecih, ko so na vrsti tabori. Tu lahko namreč člani v družbi svojih sovrstnikov na najbolj neposreden način spoznavajo, kakšen je skavtski stil življenja, kar je tudi prvi cilj SZSO. Da bi bolje dosegla svoje vzgojne cilje, in sicer, da zrasejo njeni člani v skladne osebnosti, dosledne katoličane, zavedne Slovence in poštene državljane, deluje SZSO ločeno po starostnih vejah in krajevnih enotah, poleti pa priredi tudi tabore za vse te skupine. Tako je bilo letos na programu kar enajst taborov (osem jih je organiziral tržaški, tri pa goriski del organizacije) za približno tristo elanov, kar nalaga vodstvu organizacije precej truda in odgovornosti, obenem pa priča o veliki vitalnosti te mladinske organizacije. Priprava tabora zahteva namreč precej dela, kajti program mora zadovoljiti in navdušiti udeležence, obenem pa ima vodstvo tabora vedno pred sabo vzgojne cilje, ki jih na taboru želi doseči. Zato je program vedno prilagojen tako, da je poskrbljeno tudi za duhovno rast elanov, za kar gre seveda velika zasluga tudi duhovnim vodjem. Navadno so to naši duhovniki, ki sodelujejo tako pri pripravi tabora kot med samim taborjenjem. Zdaj so pod streho že skoraj vsi tabori, saj manjka samo se en potovalni tabor, ki je na sporedu konec tega meseca, za vse ostale pa lahko v splošni oceni mimo rečemo, da so odlično uspeli. Za najmlajse elane sta bila na sporedu dva tabora. Pri teh taborih, kjer sodelujejo otroci do desetega leta starosti je glavni poudarek seveda na igri, kar vodstvo doseže tudi z določeno ambientacijo. Istočasno pa tudi najmlajši odkrivajo življenje v naravi in dejansko spoznavajo naravo. Tržaški volčiči in veverice so taborili od 1. do 11. avgusta v Selah na avstrijskem Koroškem (poročilo o tem tabora je bilo v Primorskem dnevniku že objavljeno). 59 udeležencev je spoznalo kraj in slovensko manjši- no, ki tu živi, spoznavali pa so tudi zgodbo kralja Matjaža. 39 ganskih volčičev in volkuljic, ki spadajo v krdela Ankus (Sovodnje) in Sambkhur (Gorica) je taborilo v Lokavcu pri Ajdovščini. Tabor se je odvijal od 28. julija do 4. avgusta, ambientacija tabora pa je bila zgodba o Robinu Hoodu (članek na naslednji strani). V dragi starostni veji, veji izvidnikov in vodnic (11-16 let) je glavni poudarek na pustolovščini, saj se elani preizkušajo v zahtevnejših podvigih, kot so urjenje v pionirskih spretnostih, bivakiranje, hikeji in raidi, samostojno kuhanje na drva, dvodnevne velike igre, nočne straže in tako naprej. Po lanskem uspešnem Jamboreeju, ko je na istem prostoru taborilo približno 300 izvidnikov in vodnic, je letos vodstvo organiziralo kar pet taborov, štiri tržaški del organizacije, enega pa goriški. Na Tržaškem so namreč prav pred petimi leti uvedli novo metodologijo, s katero so dali večji pomen posameznim četam (krajevne enote, teh je v Trstu pet, v Gorici dve). Na ta način lahko skavti delujejo v večji povezanosti z okoljem, v katerem živijo, obenem pa lahko v manjših skupinah nastane bolj povezana skupnost, v kateri lahko voditelji bolje sprejemajo rast vsakega člana. Letos je tržaškemu vodstvu uspelo, da je kronalo to petletno delo s tem, da je šla skoraj vsaka Četa samostojno na tabor. Prva Četa (Devin, Nabrežina, Križ) je taborila od 21. do 31. julija v dolini Žirovnici pri Jesenicah, tabora pa se je udeležilo 30 elanov. Trideset skavtov in skavtinj druge čete (Opčine, Repenta-bor, Porosek) je taborilo od 18. julija do 1. avgusta v Zabičah pri Ilirski bistrici. Tretja četa (Mackolje, Dolina, Boljunec) je pripravila svoj tabor od 14. do 24. julija v dolini Žirovnice pri Zireh, ki se ga je udeležilo 20 elanov. Četrta in peta četa, ki delujeta v mestnem središču pa sta taborili skupaj v Selah na Koroškem, od 19. do 31. julija, na tem tabora pa je sodelovalo 25 skavtov in skavtinj. Dve goriški četa sta taborili od 15. do 28. julija v Begunjah pri Cerknici, tabora pa se je udeležilo 55 goriških skavtov in skavtinj. Najstarejša veja v organizaciji, veja roverjev in popotnic, je tudi letos priredila nekaj potovalnih taborov, kar pomeni, da člani ne taborijo stalno na istem prostora, ampak stalno potujejo, navadno po hribih. Petnajst elanov go-riskega klana in noviciata pa je letos potovalo kar s kolesi, tako da so od 5. do 9. avgusta prekolesarili pot od Gorice preko Rezije do Kanina, potem pa nazaj do Gorice po Soški dolini. Enajst elanov tržaškega noviciata je imelo svoj potovalni tabor od 18. do 26. julija po Julijskih Alpah do Stare Fužine preko Triglava do doline Trente. Klan 3., 4. in 5. stega je pešačil od 30. julija do 8. avgusta po Kravankah, in sicer od doline Žirovnice preko Stola in Karavanškega grebena, svojo turo pa je štirinajst udeležencev končalo v Selah. Prvega septembra se odpravlja na pot še zadnja skupina, to je klan 1. in 2. stega, ki bo imel svoj potovalni tabor v južnem delu Triglavskega narodnega parka. Velja še omeniti, da je skupina tržaških in goriških skavtov obiskala tudi tabor slovenskih kanadskih skavtov. Ti so letos prvič taborili v Sloveniji, in sicer od 19. do 29. julija v Srednji vasi. Tabor je pripravila skupina voditeljev iz Slovenije, udeležilo pa se ga je 55 kanadskih Slovencev. Program tabora je bil precej pester, v soboto 27. julija pa je bil Dan odprtih vrat, ko so tabor obiskali še skavti iz raznih koncev Slovenije, pa tudi 16 tržaških in goriških skavtov in skavtinj. Tabor so obiskali tudi slovenski maturantje iz Kanade in Argentine, ki so prav v tistem Času bili na izletu po Sloveniji, tako da je bilo skupno preko sto obiskovalcev. Cez dan je bil program pripravljen tako, da so bile sestavljene mešane skupine in so se lahko med sabo skavti iz različnih koncev vsaj malo spoznali, dan pa se je zaključil z mašo in tabornim ognjem. Mimi jelen (Andrej Maver) i lil# /fSL ■ < v Jp V I -m y>%‘ ftlj <*.f %’. •> • ' »■ T- ..Ia....- __ __ Prva četa izvidnikov in vodnic je taborila v Završnici na Gorenjskem (foto Veronika) Če napada ni, ga izvedeš sam... Ena izmed najbolj vznemirljivih možnosti, ki pretijo skavtskemu tabora je nevarnost nočnega napada. Za kaj pravzaprav gre? Gre za možnost, da se sredi noči pritihotapi v zastražen tabor skupina z vejami in blatom zamaskiranih napadalcev, ki s pomočjo hitrih diverzantskih akcij (beri: ropotanje v kuhinji ali v shrambi) zmede straže in ukrade nočno zastavo. Zastava, ki predstavlja Čast tabora vihra vso noč, od zatona do jutranje zarje, na osrednjem drogu jambora v sredini tabora. Vsi, ki smo kdaj stražili tabor ponoči, vemo kaj pomeni pričakovati takšen napad. Želiš si ga in se ga bojiš obenem, ko ležiš v travi, v pričakovanju, da bo senca napadalca švignila od gozda proti jamboru. Takrat boš sprožil splošni alarm s svojo piščalko in se boš zagnal v gozd za bežečim napadalcem. Vendar se vCasih zgodi, da se kakšnega tabora nihče ne upa napasti. Razočaranje straž je v takem primeru nepopisno. V takem slučaju ne preostaja voditeljem druga izbira kot ta, da svoj tabor napadejo sami. To zato, da bi straže in z njimi vsi izvidniki in vodnice ne padli v prehudo depresijo! To se je zgodilo na letošnjem tabora 4. in 5. Čete izvidnikov in vodnic v Selah na Koroškem. Simulacija napada je bila tako realistična, da so udeleženci tabora še vedno prepričani, da jih je napadala jurišna enota ljubljanskih tabornikov. PaC, Ce napada ni od nikoder, ga moraš izvesti sam. Svojeglavi kondor (Ivo Kerže) Poletni dnevi hitro minevajo v urjenju, igri, petju, vdetih, pogovorih, srečanjih Tretja četa na izletu (Foto Niko Tul) O tem, kaj vse se dogaja na skavtskih taborih, pripovedujeta naslednja utrinka. Izvidniki in vodnice 3. čete so letos preživeli svoje taborne dni v dolini Žirovnice pri Zireh. Od 14. do 24. julija je dvajset skavtinj in skavtov, mladih med 12. in 15. letom ter njihovih voditeljev iz skupin, ki delujejo v dolinski občini, "zasedlo" travnik v zatrepu Žirovnice. Na taborni prostor so nas pospremili starši, ki so z nami delili skupno kosilo in nam pomagali pri postavljanju šotorov. Po njihovem odhodu se je začelo pravo skavtsko šivljenje: urejanje tabornega prostora, postavljanje jambora in dragih zgradb, priprava ognjišč in kuhinje. Letošnji tabor je predstavljal za izvidnike in vodnice popolnoma novo izkušnjo, saj so prvič taborili v manjši skupini, ločeno od ostalih Cet. Program vseh enajstih dni je temeljil na geslu "Kaj so rekli stari skavti..." - poudarek je bil predvsem na skavtskih veščinah in vrlinah. V praksi smo spoznali osnove prve pomoči, bivakiranja, kurjenja, bota- nike, topografije in orientacije. Izvidniki in vodnice so pomagali voditeljicama, ki sta se "ponesrečili": povezali so rane, izdelali nosila in jih prenesli na tabor. Pripravili so si bivake in prespali noč v gozdu. Podali so se na orientacijski pohod in iskali izgubljeni zaklad. Pri izvedbi programa so sodelovali vsi prisotni voditelji ter zunanji sodelavci, ki smo jih nalašč povabili na tabor. Visoki jastreb (Marko Tavčar) nam je npr. predaval o botaniki in nas nato vodil na botanični poti skozi gozd. Na taboru pa nismo vadili le v skavtskih spretnostih, ampak tudi v skavtskih vrlinah, ki so predstavljale osnovo duhovnega programa. Tabor pa bi ne bil tabor brez iger, petja, zabave, plesov, krstov in še marsičesa, kar se porodi pod šotori in ob tabornem ognju. Tudi letos je bilo tako. Prijetno presenečenje za nas vseh pa so predstavljali otroci z blišnjih kmetij, ki so se nam pri-drušili v popoldanskih igrah in ob tabornih ognjih. Za vse je teh enajst dni kar prehitro minilo. Glasbeni kobra (Niko Tul) Posebnost našega tabora - Sele ’96 -je bila sledeča: zbrali sta se dve Četi, ki sta ze med letom delovali skupaj: to sta 4. in 5. četa, ki delujeta na teritoriju samega mesta Trst, od Kati-n a r e , Skednja, pa do sv. Ivana in Rojana. Tako se je ta "meščanska" množica zbrala spet na taboru v prekrasnih Selah. Kot načelnik moram reči, da je tabor letos res izredno uspel, saj smo brez nobene težave izpeljali celoten program. Posebnost letošnjega tabora je bil prihod na kraj tabora s starši. Organizirali smo namreč nedeljski izlet na Koroško s starši, ki so pripeljah svoje otroke na kraj tabora. Res zanimivo je bilo videti nekatere starše, ki so si prizadevali in pomagali postavljati šotore; med njim je bil namreč marsikateri stari skavt. Posebnost je bila tudi nedelja, ko nismo imeli klasičnega obiska s strani starsev, temveč smo dan začeh z mašo, ki jo je daroval krajevni župnik, nadaljevali z obilnim kosilom in zaključili v popol' danskih urah z razgovorm z vsemi elani tabora o žgočih temah, ki terejo vso našo mladino: alkoholizem, kajenje in mamila. Prav zaradi tega, ker je bil tabor manj številen kot po navadi je vodstvo utegnilo imeti boljši in odkritejši odnos z vsakim posameznim članom tabora. Tako je tabor res zaživel kot ena skupnost in pesem slovesa, ki je ze naznanjala konec tabora, je v vsakem pustila izreden pečat in marsikatera solza je pritekla na dan. Tako je bila poslovitev na trgu Oberdan res težka, saj je bilo res vsem žal, da je tabor tako hitro končal. ReS zadovoljni smo bili tudi s sprejemom vaščanov: vsi so nam pomagali in bili zelo prijazni, od gospe, ki nam je dajal mleko do prodajalca v trgovini, ki nam je vsak dan pripravljal Jvrano. Celo drugi vaščani so nam prišli na pomoč, tako da smo na nedeljo res priredili pravo nedeljsko kosilo s pečenim piščancem, klobasami in Ce' vapciči na žaru. Mislim, da bo ta tabor ostal vsem udeležneem kot tudi vaščanom v lepem spominu. Močni netopir (Jordan Pisani) Manjši tabori imajo veliko prednosti Po vrsti letošnjih taborov nas je v uredništvu obiskala skupina izvidnikov in vodnic, z Vedro lisico (Roberto Sulini), Svojeglavim kondorjem (Ivom Keržetom), Glasbenim kobro (Nikom Tulom), Mirnim jelenom (Andrejem Maverjem) in Močnim netopirjem (Jordanom Pisanijem) smo se smo skupno hladno kosilo, in potem so v bistvu opazovali in skušali pomagati pri postavljanju Šotorov. Za večino je bila to popolnoma nova izkušnja in se je res izkazalo, da so nekateri otroci znali precej veC od lastnih oCetov in mamic. Ampak moram reci, da so se vsi starši tako zabavali, da so celo Postavljanje jambora na taboru v Selah (F. Pantere press) pomislili na to, da bi morda organizirali tudi kakšno podobno izkušnjo za starejše, kot so oni. Tako da bi malo taborili, ker je bila ta izkušnja zelo vseC«. Vsekakor je ta poskus vsaj prikazal staršem, kaj in kakšen je tabor. ANDREJ: »Vsako leto smo sicer imeli dan obi- skov oziroma na našem taboru smo tudi imeli to tradicionalno srečanje sredi tabora. Na nedeljo smo imeli dan obiskov, ko so prišli starši, sorodniki, prijatelji in so bili tam v bistvu cel dan. Začelo se je zjutraj z mašo, potem so šb na kosilo ah pa so ostali v taboru. Ce so šli kam ven, npr. na piknik ah pa v kakšno gostilno, so se popoldne spet in smo imeli še taborni ogenj, ki pa pri nas letos odpadel, ker je padal dež. Tako se je vblo, da so starši zbezali precej na hibo.« Je slabo vreme letos zelo nagajalo? IVO: »Slabo vreme ni bil problem. Ce je deževalo, vsaj pri nas na Koroškem je deževalo deset minut, potem se spet ponehalo, samo enkrat ponoči je tudi beskalo. Jaz bi samo nekaj rad še poudaril v vzezi s tem, da smo imeh manjše tabore, z manjšim številom ljudi. In tudi s tem, da so prišli starši na tabor prvi dan, medtem ko je, recimo, dan obiskov nekaj bolj »izrednega«, se je skušalo poglobiti odnos predvsem med vodstvom in izvidnikom in seveda tudi njegovo družino. In mislim, da se je na naših taborih to zelo poznalo, ker se je prav cu-blo, da ni bil veC bsti ukazovalni odnos, ki pač mora bib, ko imaš pred samo množico, ampak se je bolj gradilo na sporazumevanju, na dialogu. Mislim, da je to zelo pomembno.« Sestavni del vsakega taborjenja so seveda izleti in tudi razna srečanja. Kaj ste imeh vi na programu letos? ROBERTA: »Mi (elani 1. Čete, ki so taborili na Gorenjskem, op. ur.), smo pogovarjali predvsem o najpomembnejših spremembah in karakteristikah poletnih skavtskih prireditev. Namesto množičnega tabora je bilo torej veC manjših taborov. JORDAN: »Po programskih petih letih, nam je uspelo, da smo iz enega masovnega tabora, kot je bil lanski Jamboree, letos uredili štiri tabore po- Četah, kjer so manjše skupine, od 20 do 30 ljudi. To nam je uspelo in smo zelo zadovoljni, da so v teh petih lebh napori, ki smo jih vložili, prinesli sadove. Pred pehmi led so določeni izvidniki bili v vodu kot vodniki, letos pa prišli v vodstvo in so oni koor-dinbali delo na taboru in vodih tabor, poleg nas starejših, ki smo imeli nekakš’no koordinacijo. Zanimivo pa je bilo tudi dejstvo, da smo v celoten program vključili tudi starše, saj so prvi dan na nekaterih taborih pomagali tudi starši.« Navadno starši uCijo otroke, je bilo tokrat obratno, da ste vi učili starše? NIKO: »ToCno tako, jaz bi rekel tudi pri nas, elani 3. Čete smo zaceli tabor s tem, da so starši pripeljali otroke in so se z nami ustavili ves dan. Imeli Druga Četa na sežanski železniški postaji (Foto Matejka) Goriški volčiči in volkuljice v Shervvoodskem gozdu Letos nas je Robin Hood povabil naj teden dni preživimo v skrivnostnem Shenvoodskem gozdu. Povabilo smo volčiči in voljkuljice sprejeli in zato smo se v nedeljo 28.7. odpeljali proti lovski koči LD Hubelj v Lokavcu. Tu sta nas pričakala Robin Hood in Little John, ki sta nas po določenih preizkušnjah sprejela v veselo brigado. Pričel se je teden poln pu-sdovščin, iger, smeha, pesmi in izletov. Program je bil tako pester in raznolik, da ni ostalo veliko časa za brezdelje. V ponedeljek smo si pripravili obleke in v gozdu poiskali čepice, ki so nas tudi vidno ločevale v Štiri skupine: Woods (gozd), Polis (slapovi), Lakes (jezera), Rainmbovvs (mavrice). Nato smo postavili jambor, vhod, oltar ter uredili okolje. Da bi se odpočili od težkega dela, smo se naslednji dan odpravili na izlet. Obiskali smo izvir Hublja, cerkvico sv. Antona, fužine, staro Žago in rigoboj-nico. Na poti smo našli čokoladne zlatnike, ki jih je izgubil hudobni šerif iz Nottinghama. Odnesli smo jih h koči in spravili v skrinjice. Vsaka skupina je imela svojo, eno pa smo namenili prizadetim otrokom iz Vipave. Cas je hitro tekel in že je bil tu dan narave: spekli smo domač in skavtski kruh, v piniji smo pridobili maslo, nekateri so iskali stopinje živali in se naučili pripraviti odtise iz mavca. Pripravili smo bivak v katerem so starejši volčiči tudi prespali. Izmislili smo si dan umetnosti: risali smo, izdelali lutke in okraske, nekateri pa so prevzeli težko nalogo, da napišejo kroniko Shenvood-skega gozda. Priredili smo sejem sv. Alfonza, kjer smo se pomerili v zanimivih igrah zvečer pa je potekala modna revija. Najbolj drzne podvige smo si privoščili ob koncu tabora, ko smo napadli in premagali šerifa iz Nottinghama in nato še okradli bogatega trgovca. Obiskal nas je g. Marjan Markežič, ki nam je govoril o pomembnosti dobrih del in daroval mašo. Slovesno smo sprejeli kralja Riharda Levje-srčjega - Marka Brajnika, ki nas je počastil z obiskom. Ze je bila tu nedelja, prispeli so starši in prijatelji in skupaj smo prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval g. Ivan Albreht iz Ajdovščine. Med mašo sta obljubili dve volkuljici, nekateri pa so napredovali v volčiče, skale in starejše volčiče. Sledil je taborni ogenj, snemanje zastave in zadonela je pesem slovesa. Tabora je bilo konec, odšli smo vsak na svoj dom, nekoliko Žalostni, a trdno prepričani, da nas bo drugo leto kak junak zopet povabil v svoj prečudeZni svet. Modra puma imeli veliko izletov in -drugih pobud za spoznavanje okolja. NajveCji izletniški podvig je bil vzpon na Stol. Ena skupina starejših, recimo prva in druga višja srednja šola, smo šli na Stol, bilo je grdo vreme in je bilo boljše, da je bilo oblaCno, ker je vzpon na Stol zelo naporen, Ce je sončno še pose- bej. Ko smo prišli na vrh, nas je zasula toCa in ni bilo kaj, takoj smo tekli dol. Drugič smo šh v Vintgard in na Bled, pravzaprav tja so se podali mlajši. Potem smo imeli igro, s tem da smo spoznali Prešerna, Finžgarja, Čopa in smo odkrivali spomenike kulturne dediščine.« Na tistem predelu Gorenjske je veliko izletniških točk in znamenitosti, vendar ste imeh tudi »doma« bogat program. ROBERTA: »Osrednja tema tabora se je oblikovala na vprašanjih alkoholizma, kajenja, spolnosti. Gre za problematike mladostnika, ki pa težko govori s starši o teh stvareh in se tudi težko se obrnejo do starejše osebe glede določenih vprašanj. In tako smo jih počasi uvedli v to, da bi z nami spregovorili o teh stvareh. In to se je zgodilo tudi na koncu tabora, ko smo imeli dan zbranosti, starejši smo odgovarjali na njihova vprašnja in tudi sami so se pogovarjali o teh stvareh, saj so v naših krajih, alkoholizem in kajenje, tudi mamila, veliki problemi.« Ste iste teme obravnavali tudi na drugih taborih? JORDAN: »Nit je bila skupna, ker je to bila duhovna nit, ki je vezala vse in smo se zanjo menili že na začetku, še pred taborom oz. že med letom, ko smo razpravljali o tem. Višek razprave pa je bil na taboru, ko smo vsi skupaj skušali rešiti določene probleme in smo imeli takšne pogovore med nami.« ANDREJ: »Ko si na taboru, imaš veC Časa na razpolago in imaš tudi možnost, da pride večkrat do taksnega dialoga. Med taborečimi se ustvari tudi bolj odprt odnos, da mlajši bolj zaupajo starejšim in se je lažje pogovoriti.« Izkušnja je bila torej po-zitvna? ANDREJ: »Prav gotovo.« Pogovarjala se je in stran uredila Breda Pahor NEDELJSKE TEME Nedelja, 25.avgusta 1996 Jure Kastelic: Biti trener B ukovčeve _ 1 ® | NZ- se konec konce\ t tudi izplača Ko sva se nekaj dni pred odhodom slovenske olimpijske odprave srečala v recepciji enega od istrskih kampov, je bil izredno previden z napovedmi. Na vprašanje, kaj pričakuje od Brigite Bukovec in od Alenke Bikar v Atlanti, ni hotel dati preciznega odgovora. »Bomo videh. Štoriji smo vse, da bi olimpiado pričakali optimalno pripravljeni, toda Človek nikoh ne ve, kaj se lahko zgodi,« je bil nekoliko izmikajoč odgovor Jureta Kastelica, trenerja Brigite Bukovec, prve slovenske atletske olimpijske medalje v zgodovini. Po olimpijskih igrah sva se spet srečala v kampu. Tokrat je bil razumljivo izredno zadovoljen. Bukovčeva je osvojila srebrno olimpijsko kolajno v teku na lOOm z ovirami, pa tudi Alenka Bikar je v teku na 200 m dokazala, da se razvija v šprinterko svetovnega formata, katere Cas šele prihaja. Zato Kastelica tudi ni bilo treba preveč pregovarjati, da je v sproščenem dopustniškem razpoloženju takoj pristal na pogovor za naš dnevnik. Jure, Brigita Bukovec pa tudi Alenka Bikar sta med našimi bralci že znani atletinji. Mnogo manj pa jih ve, kdo je tvorec njunih uspehov. Ali bi se zato lahko na kratko kar sam predstavil? Razumljivo je, da je športnik bolj znan od svojega trenerja. Vendar me v Sloveniji zdaj že kar dobro poznajo. Pred kratkim sem se srečal z Abrahamom, v atletiki pa sem kot trener že trideset let. Po izobrazbi sem profesor telesne vzgoje, vendar sem v šolstvu delal samo štiri leta. Kmalu sem namreč postal strokovni sodelavec na Atletski zvezi Slovenije, zdaj sem pa že skoraj dve desetletji trener pri Olimpiji v Ljubljani. V tem času sem treniral vrsto atletov in atletinj. Slo je predvsem za šprinterje od 100 do 400 metrov. Ce omenim samo nekatere, ki so se vpisali med rekorderje Slovenije na teh razdaljah, naj omenim Sašo Kranjc, Natašo Seliškar, Karin Paškulin in Simona Rudeša. Zdaj je moja najbolj znana varovanka Brigita Bukovec, ena najboljših tekačic na svetu na lOOm z ovirami, takoj za njo je Alenka Bikar, ki je slovenska rekorderka na 200 metrov in Tomaž Božič, ki je rekorder Slovenije na 100 in 200 metrov. V skupini pa so seveda še drugi, ki pa se za zdaj še niso uveljavili v širšem merilu. Pa je običajno, da en sam trener vodi tako široko skupino od namlajših pa do atletov svetovnega formata? Ne to ni običajno. V glavnem imajo vrhunski atleti svoje trenerje, za ostale kategorije pa skrbijo drugi. Sam pri Olimpiji treniram od pionirskih do članskih kategorij. Koliko časa že treniraš Brigito? Skupaj sva že 14 let. To je že zelo dolgo obdobje in v tem času sva postala res izredna prijatelja, kar je tudi nujno potrebno za tesno sodelovanje še naprej. Prvič sem jo opazil na nekem osnovnošolskem športnem dnevu v Ljubljani. Svoje vrstnice je v teku na 100 metrov premagovala za 20 metrov in več, presenetljiv pa je bil tudi čas - 12.1, ki ga je dosegla brez vsakega treninga. Do takrat se je ukvarjala z gimnastiko, sam pa sem imel skupino zaprekašic in povabil sem jo na trenig. Tako je začela z ovirami in takoj je bila v moji skupini najboljša. No, potem je šla njena pot strmo navzgor... Seveda, s trdim in strokovnim delom so bili njini časi iz leta v leto boljši. Podrla je vse rekorde in se z leti prebila tudi v svetovni vrh. Vendar pa je za prodor v atletiki potreben čas. Atlet mora dozoreti, šele nato lahko računa, da se bo tudi na velikih tekmovanjih vmešal v boj za kolajne. Pa vendar na največjih tekmovanjih, ko so vsi od Brigite pričakovah kolajno, ta ni prišla. Tu mislim predvsem na SP v Gdteborgu, kjer je bila tudi Brigita sama izredno razočarana. Zato so se mnogi bali, da se ji kaj podobnega lahko zgodi tudi v Atlanti in da ne bo zdržala velikega pritiska. Na srečo ni bilo tako. Kaj misliš ti o tem? Poglej, zadeva ni tako enostavna, kot se komu dozdeva. Res je marsikdo trdil, da Brigita psihično ni stabilna. Sam sem bil vedno prepričan, da ni tako. Atlanta je prišla kot logična posledica njenega dozorevanja. Posebej v tekih na kratke proge atleti dozorijo v prave šampione v zelo zreli dobi. Linford Christie, Merlene Ottey, pa tudi Ljudmila Enquist Narožilenko, če omenim le nakatere, so povsem jasen dokaz, da je temu res tako. Zato se s sodbami o domnevni Brigitini psihični nesta- bilnosti, ki so jih izrekali tako nekateri trenerji kot novinarji, nisem obremenjeval. Vedel sem, da bo njen trenutek že prišel. In po Atlanti sem prepričan, da lahko doseže še več. Torej oba resno računata tudi na Sidney leta 2000? Tako je. Njene najhujše kok-nurentke imajo že čez 30 let. Brigita jih ima komaj 26. Zato bi morala biti v Sidneyju na vrhuncu svojih moči, čeprav ne izključujem možnosti, da bi nastopila tudi na naslednjih igrah v novem tisočletju. Seveda pa je to v veliki meri odvisno od njene želje in motivacij, ki jih bo še imela. V Atlanti je takoj po končanem teku že kazalo, da je Brigita osvojila celo zlato kolajno. Nato je fbtofiniš le odločil v prid naturalizirane Svedinje Ljudmile Enquist-Narožilenko. Kaj je Brigiti zmanjkalo, da je na koncu za Svedinjo zaostala za skromnih 6 tisočink sekunde (Enquist 12.580, Bukovec 12.586)? O tem skoraj nima smisla razpravljati. Dejstvo je, da je En-quistova izredna atletinja. Letos je zmagovala na vseh tekmah in na olimpijskih igrah je še enkrat dokazala, da lahko vsako tekmo odloči tudi v zadnjih centimetrih. Na zadnji oviri je namreč Brigita imela še minimalno prednost, Enquistova pa je le zmogla toliko moči, da jo je na koncu le prehitela. Zato je njena zmaga tudi povsem zaslužena. Ob dosežkih na velikih tekmovanjih, pa se atleti borijo tudi za rekorde. Ta je v teku na 100 m z ovirami 12.21, ima pa ga Bolgarka Jordanka Donkova, ki ga je postavila že leta 1984 na balkanskem prvenstvu v Ljubljani. Ali razmišljata z Brigito tudi o naskoku na svetovni rekord? Rezultat, ki ga je Donkova dosegla pred dvanajstimi leti, bo najbrž še dolgo nedosegljiv. Bil je namreč dosežen v obdobju, ko so se lahko še dosegali povsem drugi časi. Uporaba nedovoljenih sredstev je bila zelo razširjena, kontrole pa praktično ni bilo. Zato bo predvsem v nekaterih ženskih disciplinah - v mislih imam ob 100 m z ovirami še teke na 100, 400, 800 in 1500 metrov - potrebno še kakšno desetletje, preden bodo ti rekordi padli. O dopingu se tudi danes veliko govori. Mnagi so prepričani, da vsi vrhunski atleti uživajo kake preparate. Kako ti. gledaš na te zadeve? Moje stališče je s tem v zvezi povsem jasno. Sem odločno proti uporabi nedovoljenih poživil. Brigita sama ali pa po mojih navodilih ni nikoli posegla po nedovoljenih sredstvih. Kontrole so danes tako natančne in pogoste, ob tem pa tudi velikokrat nenapovedane, da je nemogoče goljufati. Sam zagovarjam teorijo, da je treba do vrhunskega rezultata priti predvsem s treningom. Nato je potrebno urediti prehrano in šele nato razmišlajti o nekaterih dovoljenih dodatkih za podporo treninga. V Atlanti se je pri atletiki veliko govorilo o italijanski skakalki v višino Bevilacqui in avstralskem šprinterju Capo-biancu, ki naj bi pred OI uživala nedovoljena poživila, nato pa sta pogojno na OI le nastopila... Danes je veliko stvari na seznamu, pa bi morda lahko s tega zloglasnega seznama izpadle, veliko pa je tudi takih, ki so do- voljene, pa bi po mojem morale biti prepovedane. Ali sta Bevi-lacqua in Capobianco res uživala nedovoljena poživila, bodo ugotovhi drugi, dejstvo pa je, da mora biti vsak atlet danes izjemno pazljiv. Brez vednosti strokovnjaka, trenerja ah zdravnika športnik ne sme vzeti nobenega preparata oziroma zdravila, paziti pa je treba tudi na to, da se ne poje ali popije kake podtaknjene reči. Kjer je veliko denarja, je tudi veliko interesov. Torej je za pripravo in nadzor nad vrhunskim atletom potreben kar obsežen strokovni štab? Naš team sestavlja osem strokovnjakov z različnih področij. Sam sem vodja ekipe. Sezono programiram na podlagi tekem in velikih prireditev. K temu programu nato prispevajo svoj del še ostali. Prav dobro strokovno teamsko delo je Brigito pripeljalo do teh rezultatov. Letos smo program v celoti izpeljali, da je bil dobro pripravljen pa potrjuje tudi končni rezultat - srebrna olimpijska kolajna. Tvoja varovanka je tudi Alenka Bikar, ki je v Atlanti tudi izredno prijetno presenetila. Kakšne so njene možnosti za naprej? Alenka je štiri leta mlajša od Brigite. V zadnjem času je izredno napredovala tudi po zaslugi Bukovčeve, s katero skupaj trenirata. Sta veliki prijateljici, na treningih pa se izvrstno dopolnjujeta. V Atlanti je Bikarje-va izredno presenetila. Postavila je nov slovenski rekord na 200 m (22.82) in le za 23 stotink zgrešila uvrstitev v finale. Toda njen čas šele prihaja. Ce bo še naprej tako napredovala, lahko v enem letu upa na SP v Atenah na uvrstitev v finale teka na 200 metrov. To pa je že izreden uspeh. Seveda pa je zdaj še prezgodaj, da bi lahko napovedoval, da bo tudi Alenka prodr- la tako visoko v svetovni vrh, kot je to uspelo Brigiti. Pa se izplača biti trener Brigite Bukovec? Seveda se izplača. Dobiš izredno veliko. Imaš ugled, drugi trenerji te upoštevajo, te sprašujejo za mnenje in nasvete. Izplača pa se tudi finančno, saj dobivam določen odstotek od nagrad in sponzorskih pogodb. Pa vendar so trenerji vrhunskih atletov precej v senci, zakaj je temu tako? Ob atletih, ki so glavni protagonisti, so v modemi atletiki v ospredju menedžerji, ki zagotavljajo denar za atletske mitinge po svetu. Zdaj bi radi v svoje roke dobile še svetovno in evropsko prvenstvo. Tukaj so trenerji povsem v drugem planu in na mitingih jih skoraj ni. To ni pravično do tistih, ki so atlete pripeljali tako daleč, da lahko tekmujejo na tako visokem nivoju. Ali morda lahko zato že v kratkem pričakujemo, da bomo trenerje videh tudi v vlogi menedžerjev? Tega je za zdaj še zelo malo, saj sta vlogi težko združljivi. Menedžerji priskrbijo denar za atlete in tudi za trenerje. Zato so slednji za zdaj še relativno tiho. Vendar pa bo v bodoče treba najti način, da bodo tudi trenerji bolj prisotni na atletskih tekmovanjih. Ah obstaja trg trenerjev, tako kot na primer v ekipnih športih? Primerjava z ekipnimi športi je težka, saj gre za dve povsem različni športni stvarnosti. Seveda se tudi v atletiki trenerji selijo. Zdaj je zanimanje predvsem za trenerje iz atletskih velesil, ki se selijo v atletsko manj razvite države. Za slovenske trenerje zaenkrat posebnega zanimanja ni. Vendar pa mene samega velikorat marsikdo, tudi od drugod, prosi za nasvet, za sodelovanje in podobno. V ta sklop bi lahko uvrstili tudi tvoje sodelovanje z zamejsko zaprekašico Margaret Mac-chiut in njenin trenerjem Adrianom Lassichem. Kakšna je tvoja ocena o Macchiutovi? Margaret je v zadnjem letu izredno napredovala. Tehnično je zelo dobra in ima še velike rezerve. Največ ji manjka na področju moči in hitrosti. Ce bo to izboljšala, lahko še bistveno popravi svoj rezultat in postane celo prva italijanska atletinaj na 100 m z ovirami. 2e prihodnje leto se po mojem lahko spusti pod magično mejo 13 sekund, to pa že predstavlja rezultat evropske vrednosti. Kako pa ti sodeluješ pri njenem treningu? Z Adrianom Lassichem se dobivava enkrat mesečno in skupaj pripraviva program dela za Macchiutovo, ki potem trenira v Trstu. Doslej je bilo naše sodelovanje plodno, kako hitro pa bo Margaret napredovala, pa je odvisno predvsem od nje same. Nujno se bo morala okrepiti, če bo hotela res postati vrhunska zaprekašica. Možnosti za to nedvomno ima. Hvala lepa za pogovor. Rado Gruden KMETIJSTVO Nedelja, 25. avgusta 1996 NAŠ POGOVOR / ODGOVORNI ZA VRTNARSTVO PRI KZ MARCELLO DEBELIŠ Kljub zajamčeni donosnosti se vrtnarstvu pišejo težki časi Med glavnimi problemi je pomanjkanje mladih, ki bi se odločili za to panogo Vrtnarstvo ima v kmetijstvu tržaške pokajine pomembno vlogo. Iz poročila o položaju kmetijstva za leto 1995 razberemo, da je na Tržaškem namenjeno gojenju p o vrtnin približno 147 hektarjev, in to tako kot glavna kultura, kot tista, ki jo nasleduje. V naSi pokrajini gojimo povrtnine izključno na prostem. Značilnost tržaškega vrtnarstva so rezane povrtnine, v glavnem je to tržaški radič. Pridelek je kakovosten, lani ga je bilo pridelano 22.800 stotov. Pravzaprav je tržaški radič zelo važen kmetijski pridelek v pokrajini, saj prodajna bruto proizvodnja (PLV) predstavlja več kot 10 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje, zato je pridelek stvarno donosen. Posebej gre omeniti gojenje krompirja, ki je pri nas zelo pomembna povrtnina. To je tradicionalna kultura posebno na kraški planoti, veliko pa je je namenjeno sa-mouporabi. V lanskem letu je bilo proizvedenih 17.250 stotov na 69 hektarjih površine. Kljub donosnosti in pomena vrtnarstva, današnji časi za naše vrtnarje niso najbolj rožnati. O tej panogi smo se pogovarjali z odgovornim za vrtnarstvo pri kmetijski komisiji Kmečke zveze Marcellom Debeli-som, ki je eden naših največjih vrtnarjev. Na Kolonkovcu goji 105 hektarjev vrta. Kaj mislite o sedanjem položaju vrtnarstva na Tržaškem? Vrtnarstvo je v zadnjih letih precej upadlo. Nekoč nas je bilo približno 50 poklicnih vrtnarjev. Sedaj nas je komaj kakih deset. Vrtnarjenje je v glavnem omejeno na tržaško pokrajino, predvsem na Kolonkovec, Lo-njer in okolico. Velik problem je, da ni mladine, ki bi se s tem ukvarjala. Redki so mladi, ki se temu poklicu posvečajo in podedujejo poklic svojih staršev. Zato so nekatere kmetije ostale prazne. Vrtnarstvo zahteva veliko ur dela. Večina nas prodaja na osrednji tržnici, ves pridelek pa je namenjen tržaškim kupcem. Katere povrtnine se trenutno najbolj splača gojiti in katere imajo zagotovljeno prihodnost? Mi pridelujemo vsega po malem: solato, radič, rezano blitvo, baziliko, krompir, paradižnik in druge povrtnine. Najvažnejši in tudi tradicionalni povrtnini sta radič in solata. V zadnjih časih prihaja dosti solate od zunaj, ki je po cenah konkurenčna tisti, ki jo mi pridelujemo. To je pereč problem in naša solata ni več tako zanimiva, kot je bila pred leti. Glede radiča se pa še vedno splača in če je kakovosten, gre v prodajo. Kljub problemom pa na splošno vrtnarstvo v naših krajih bodočnost ima. Kateri so najvažnejši problemi, s katerimi se ubada tržaški vrtnar? Problem je s finančnimi prispevki. Odkar so odobrili zakon za mlade kmetovalce, so prispevki omejeni. Pomoč dobivajo pretežno mladi kmetovalci, do 40 let starosti. Večina vrtnarjev nas je presegla to starost, zato je v primerjavi s preteklostjo glede prispevkov slabše. Drugi problem je voda. V vrtnarstvu potrebujemo razmeroma precej vode za namakanje. Imamo pa jo za isto ceno, kot navadna voda za domače potrebe. Za nas vrtnarje bi morala biti cenejša. V zadnjih časih je tudi problem, da hočejo odstraniti osrednjo ploščo na glavni tržnici in nas tako potisniti h kraju. Za sedaj smo še tam, a ne vemo še za koliko. Velik in mogoče največji problem je v prejšnjih letih bila tudi razlastitev zemlje, ki je prizadela ne le vrtnarje, ampak je ranila vso slovensko manjšino. Veliko zemlje so nam pobrali za izgradnjo hitre ceste in za druge objekte. Zadnji poseg so oblasti izvedle z izgradnjo stavbe za pošto, v neposredni bližini naše kmetije. Odvzeli so mi 5 tisoč kvadratnih metrov zemlje, kar je za naše vrtnarstvo ogromno. Po dolgem ugovarjanju, re-kurzih in čakanju so mi dali drugi kos zemlje z enako površino. Povsod se naglo širi biološko vrtnarjenje. Kakšno je povpraševanje po teh pridelkih pri nas? Na splošno še ni povpraševanja po bioloških pridelkih s strani trgovcev, tudi če recimo polovico kupcev sedaj že gleda na to, da bi kupili domače, lokalne pridelke, če le morejo. Pogovarjala se je Magda Sturman Na sliki (arhivski posnetek Maria Magajne) : razlaščanje na Kolonkovcu decembra 1981. NOVICE ■ Prijava zaloge vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki jih imajo v zalogi dne 31. avgusta ob polnoči. Ta zaloga mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina oziroma na registru za komercializacijo. V prijavi mora biti prijavljeno vino razdeljeno po vrsti, in sicer črna in bela vina, namizna vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom ne glede na letino pridelave. Prijavo je treba v petih izvodih vložiti na Občino, kjer se nahaja klet, in sicer do petka, 6. septembra. Kmečka zveza bo svojim članom izpolnjevala prijave po naslednjem umiku: - na sedežu v Trstu; - na dolinskem županstvu v ponedeljek, 2. septembra od 13. do 14. ure; - v podružnici v Nabrežini v torek, 3. septembra od 8.30 do 12.30 ure; - na zgoniškem županstvu v torek, 3. septembra od 13. do 14. ure; .- v podružnici na Opčinah v četrtek, 5. septembra od 8. do 12. ure. Interesenti naj prinesejo s seboj zanjo prijavo vina. Sestanek glavnega sveta KZ V četrtek, 29. avgusta bo na sedežu Kmečke zveze v Trstu (Ul. Cicerone 8) sestanek glavnega sveta, ki ima na dnevnem redu poročilo o delovanju zveze in o položaju kmetijstva, organizacijska vprašanja (med njimi dejavnost Kmečke zveze pri uresničevanju načrta za strokovno sodelovanje med Italijo in Slovenijo) in razno. Obvestilo za govedorejce Kot smo že poročali, je Evropska unija izdala odlok o denarni podpori za rejce, ki so jih prizadele tržne težave pri prodaji goveda zaradi bolezni norih krav. V strnjeni obliki povzemamo glavne točke tega odloka: - denarna pomoč je predvidena za govedo, ki je šlo v zakol v obodobju 1. maj -15. avgust 1996; - za govedo, zaklano v obdobju maj-junij, je predvideno 150.000 lir doklade, od 1. julija do 15. avgusta pa 210.000 lir; - podpora je predvidena za pitance in junice (vi-telloni e giovenche), izključena so torej teleta in krave, čeprav bo za zadnje verjetno predvidena manjša podpora, katere višina pa še ni bila določena; - za pitance nad 410 kg teže je predvidena dodatna podpora. Za dosego podpore je treba vložiti na Aimo prošnjo in ustrezno dokumentacijo. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. septembra. Podrobnejše informacije nudijo uradi Kmečke zveze. Kako spravljamo pridelke z vrta Ce gojimo majhen vrt, je dobro, da imamo na razpolago vedno sveže pridelke. Danes je to lažje kot v preteklosti. Zadnje čase razpolagamo s tuneli in toplimi gredami, kjer lahko gojimo tudi zunaj sezone. Obenem imamo pri izbiri povrtnin širok izbor sort, tako da se gojeni ciklusi posameznih sort med seboj časovno razlikujejo. Kljub temu pa so nekatere povrtnine in sadeži, ki jih gojimo v določeni dobi, da jih potem imamo na razpolago vse leto, kot npr. krompir. Zato se Cesto zgodi, da moramo pridelke spraviti. Veliko ljudi meni, da je najboljši prostor za spravo pridelka klet. To pa je prostor, kamor pogosto spravljamo vino, vinsko posodo ter vse orodje in pripomočke za pripravo vina. Bolje je, da vrtnine, sadje, doma pripravljene salame, sire in druge pridelke ne hranimo v istem prostoru kot vino. Vino na- rt— mreč zlahka vsrka razne vonje. Poleg tega se lahko močni vonji oprimejo steklenic in posode, od koder potem težko izginejo. Idealen za shranjevanje pridelkov je temen in dobro zračen prostor z ne-prenizko vlago (vsaj 70 odstotkov), da se pridelek prehitro ne posuši. Temperatura ne sme v poletnih mesecih biti previsoka, pozimi pa ne sme nikoli pasti pod 0° Celzija. V tak prostor postavimo police, na katere bomo po- ložili pridelke v zabojih (na skici) ali v razsuti obliki. Koristno je tudi, da imamo v tem prostoru mizo s stolom, kjer pridelke očistimo zemlje ali odvečnih delov, preden jih shranimo. Pridelke moramo shraniti popolnoma suhe, zato jih po potrebi prej skrbno posušimo. Eden najvažnejših pridelkov, ki jih shranimo čez zimo, je prav gotovo krompir. Shranimo ga tako, da na tla polo Z i m o plast slame, nad njo pa na kupu krompir. Lahko pa ga hranimo tudi v zabojih. Krompir postavimo v bolj temen kot. Na presvetlem prostoru namreč ozeleni, kar ni dobro. Temperatura ne sme nikoli pasti pod 3-4° Celzija, drugače se pokvari. Temperatura tudi ne sme biti previsoka, ker drugače prerano vzklije. Gomolje moramo stalno nadzorovati, da ne gnijejo. V tem primeru jih moramo takoj odstraniti. Za povrtnine, ki jih hočemo pobeliti, pripravimo vsaj 10 cm debelo plast peska, v katerega bomo dali povrtnine. Pod pesek položimo najlonsko folijo. V pesek lahko spravimo tudi korenje, posebno v primeru hude zime. Čebulo in česen najbolje hranimo tako, da jih spletemo v kite in jih nato obesimo. Prav tako zavežemo v šope dišavnice in zdravilna zelišča ter jih obesimo. dr. Magda Sturman Bobri Po romanu Janeza Jalna napisal in narisal David Majnik S ' ■ _______________________________ Z različnimi ljudmi je Ostrorogi menjal to za ono in se tudi navadil spoznavati ljudi. Veselo petje in brenka je'privabilo v taborišče Ostrorogega Jelena naselnike. Med prvimi je prišel prileten mož Pšenični Klas, Cigar beseda je, med redko naseljenimi Ravenci največ zalegla. Klasu je koj bral poštenost z obraza. Natočil mu je vina in sta se pričela razgovarjati. Klas ni hotel ostati tujcu dolžan gostoljubnosti. Povabil ga je v svoje naselje in mu postregel s kruhom - visokim in belim, kakršnega Doslej Ostrorogi še videl ni nikoli, še manj pa jedel. »Kje vendar dobite tako dobre podpepelnja-ke?« je vprašal Jelen. Starček se mu je nasmehnil: »Ni to opresnik. Kvašen kruh je. Daje nam ga naša velika mati -zemlja.« »Velika mati Zemlja?« se je začudil Jelen. »Da, da! Glej, tam njeno podobo!« Klas je pokazal na steno koCe, kjer je stal kipec ženske z obilnimi prsmi. Kasneje je Klas razkazal Ostrorogemu svojo zeleno ozimino, požeta stmišča, pa tudi prazna polja. Zraven ga je nagovarjal, da je še dosti neobdelane zemlje na obeh straNe h Drave. In ni prikrival, da bi on Ostrorogega, glaarja mogočnega rodu, kaj rad imel za svojega mejaša. Da sam ne misli nikoli zapustiti Velikega jezera, je odgovoril Jelen, sinovom pa ne bo branil, če se hoCe kdo poprijeti kmetovanja. V teku dni je pa Pšenični Klas le toliko pregovoril Ostrorogega Jelena, da sedaj tovori s sabo veC mehov žitnega semena. »Hm! Kaj bi se selil,« je na pomolu ob sotočju Save in Savinje sam sebi spregovoril Ostrorogi Jelen. »Kmeta, lovca in ribica, vse tri združim v sebi. Na svojem kolišču in svoji trdini.In kipce matere zemlje postavim v svojo koCo. In še po svetu bom tovoril. In vsemu Velikemu jezeru zagospodarim. V nekaj dneh sta Ostrorogi Jelen in Pšenični Klas postala prijatelja. Ostrorogi se je prav dobro zavedal, da zveze z Ravenci ne bo nikoli veC pretrgal. Morebiti si že Ponirek in Brlez izbereta za prvi ženi katero izmed ravenskih mladenk? Saj Klas ima vse živo vnukinj. Kam bo z njimi! Veselo je bilo življenje na bregovih tistih tujih voda in Ostrorogemu se kar nikamor ni mudilo. Posebno še, ker je kožuhovino in predvsem bobrovim tako dobro premenjal, kakor bi je nikjer drugje ne. Pomuditi se je moral tudi zavoljo Rjavega Medveda, ki ni hotel prej nazaj proti domu, dokler se ni naučil, Čeprav močno ranjen, vlivati in kovati iz brona orodje in orožje. Kljub temu, da je pritisnil jesenski mraz in so zaCele vode postajati ledeno mrzle, bi se bil Ostrorogi Jelen še nekaj Časa pomudil pri prijaznih Ravencih. A se je vrnil Vztrajni Volk in privedel s seboj tudi Grčavega Bresta in njegove mladce, na katere je bil naletel prav ob sotočju Save in Savinje. Bresta se je Jelen kaj razveselil. Brž ga je začel povpraševati, kako je doma na kolišču. Grčavi mu ni ničesar prikrival. Ko je vse slišal in zvedel se je začelo Ostrorogemu zelo muditi nazaj proti Velikemu jezeru. Odpočiti možje in mladci so se gnali, da so kar tekmovali med sabo. Za ledeno mrzlo vodo, po kateri so dokajkrat morali bresti, so se komaj menih, saj jih je grelo naporno delo. In pa - vsi bi bili radi čimprej spet v svojih kočah doma na kolišCu. Dan se je nagibal. Sonce se je skrivalo na večerni stremi za razpotegnjene oblake in izza njih še tu in tam pogledalo na kolišče v Velikem Jezeru, preden zaide za oddaljene hribe. Bilo je brez vetra in jezero zunaj popolnoma mimo. Vsa kolišča so se ogledovala v vodni gladini. Spokoj dneva je presekalo divje kričanje otrok. »Gredo, gredoo, gredooo«, se je razlegalo vsevprek. Otroci in ženske in odraščajoči mladci so tiščali k ograji na prirečni strani. Stegali so roke in drug drugemu kazali vrsto težko natovorjenih drevakov, k iso zavijali z Reke na jezero in se obračali proti kolišču Ostrorogega Jelena. Zenske, pa tudi otroci so skoraj vsi od veselja jokali. In kakor je pozno spomladi Ostrorogi Jelen zadnji odveslal, tako je zdaj prvi pristal. Na vsaki roki se mu je bleščala zlata zapestnica. Vsi njegovi domači so se zgrnili okrog njega, le Presukanega Lisjaka ni bilo nikjer. Ze davno se je noč nagnila proti jutru, preden je tokrat utihnil rod Ostrorogega Jelena. Haa - haj, haaa - haj, haa - haj! Brenka, brenka, brenka, breeenk - Brneči Topol nič več ni mogel. Omagal je. Gez dan se je naigral in napel skupaj z otroci, ženami in mladci. Same so se mu zapirale oči in glava mu je omahnila. Tudi on je moral zadnje dni vleči težke drevake in broditi po mrzli vodi. (Se nadaljuje) SKANDINAVSKA KRIŽANKA X POPRAV- UALNICA AVTO- MOBILOV ZENSKA, KISE VDAJA MAMIIOM TKIVO OB ZOBEH REŽISER CLAIR UVODNA GLASBA JANG TRDINA ZENSKI PRINCIP KITAJ. FILOZOF. JUNAK VERGI- LOVE ENEIDE SKRAJŠAN SIMBOL LJUB- LJANA V RIM. ČASIH NAPLA- CILO TV POSTAJA V ZDA AVTOR: LUKA PIPER IZPRAŠE- VALEC LATNIK EDI BERK NAVLAKA PREPO- VEDANA STVAR VZBU- JANJE ODNOSA DO SEBE DVOJNA POTEZA V ŠAHU TRENER NAŠIH KAJA- KASFV VOLILNI KNG KOROŠKI SLIKAR, KIPAR TRD JUŽNOAMERIŠKI LES PAS REKA V ANGLIJI NEZRE- LOST STARO RAČU- NALO OVIRA PRI PAR-' KURJU STOPNJA TISKAR- SKIH CRK BIB- LIJSKA OSEBA OKRASNA PTICA SPOLNA ZLEZA REKA V GORNJI RADGONI LOŠČILO 0. PRITOK GANGESA V INDUI ERNA MUSER MEHKO USNJE KRAJ V ASIRUI ERIKA ELENIAK OSKAR DEV IZVID IGRALKA STARC SLOVITA GORA V BERNSKIH ALPAH STARO- RIMSKI DRŽAV- NIK DOLGA OS IGRALKA GARADNER DENARNI PRISPEVEK PISEC TORKAR RADU DAUSA DOBA KRAJ PRI POREČU AMER. IGRALEC IJACKIE) IVICA POLITIK HRUSCOV REKA V KOLNU APETIT VNETI DEL KOZE EGIPT. DRŽAVNIK (HOSNI) BGGU. MESTO (GAND) TUNIZUA DANSKA BOLEZEN ZARADI IKER SUKNO ZA LOVSKE OBLEKE SVGENJ SPISOV OČEM FINSKI ARHITEKT (EERO) ALAND- SKO OTOČJE MANJŠI KRT ‘ONVTV ‘N3NMVVS ‘alsoa ‘Naacn ‘TSOAVtCfi ‘JJM3D ‘xvwanpi ‘VNLL3NA VIDOM ‘N0SV310 ‘VH ‘VAV ‘VNISO ‘tmoia 'VKI ‘ao ‘VT3PNV3AV3 ‘m ‘NOS ‘vmw ‘AVd ‘VNOl 'HHSHO ‘MV9V ‘isoNacmN ‘1NHM ‘OOVdffiH ‘NVNO NLLN3TVA ‘aarara '3N3T3113HONV :OUABIOpOyV :A3US3ti GLEDALIŠČA ____ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: v teku je vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi počitnic do 10. septembra. Miramarski park Predstava »Luci in zvoki« Danes, 25. t. m., ob 21. uri »Una favola vienne-se a Miramare« in ob 22.15 »II sogno imperiale di Miramare«. Jutri, 26. t.m., ob 21. uri »II sogno imperiale di Miramare«, in ob 22.15 »Una favola viennese a Miramare«. Kavarna Tommaseo V soboto, 31. t. m., ob 20.30 koncert pianista Guida Cergolija in Liliana Bamboschek. Na programu Strauss, Ghershvvin, tržaške pesmi. Rezervacije v Kavarni Tommaseo (Riva Tre Novembre 5) tel. 366765. gorica Alpe Adria Puppet Festival Od 1. do 7. septembra - Animatorsko gledališče. Poletni večeri v zgoniški občini V Repnicu št. 11 (na dvorišču pri Strubljevih) bo v Četrtek, 29. t. m., ob 21. uri nastopila skupina ljudske glasbe Tolovaj Mataj; v Četrtek, 5. septembra, ob 20.30 bo v Saležu, na sedežu KD Rdeča zvezda koncert Tria Glasbene matice - Sole Marij Kogoj, ki ga sestavljajo Erika BozeCan (flavta), Marko Stoka (klarinet) in Tatjana Jercog (klavir). BOUUNEC Rosandra Crossing 96 Od 28. t. m. pa do 11. septembra se bo, v organizaciji zasebne radijske postaje Balkan Sta-tion 89MHZ (ex Radio Onda Libera) odvijala ob gledališču France Prešeren vrsta prireditev. Na vrsti bodo koncerti, gledališke predstave in predvajanje filmov: 28. t. m. bo nastopila skupina Marlene Kuntz in predvajali bodo film Emira Kusturice »Underground«; gledališki predstavi bosta 3. septembra, ob 21. uri »Com-pagni di branco«, Marca Casotta, Nicole Cop-po in Francesce Varsori in 4. septembra, ob 21. uri »Storia di Augusta« A. Piance, G. Del Giu-dice in Claudia Misculina, isti dan bodo ob 20. uri predstavili knjigo »Storia di Augusta«. KOROŠKA OBIPSKO Pri Jerebu: danes, 25. t. m., ob 14. uri 14. tekma koscev. Prireja Alpski klub Obir. PLIBERK V šotoru SPD Edinost na jormaku bo v petek, 30. t. m., ob 11. uri 4. mednarodno srečanje upokojencev s plesom in srečelovom. Igra trio Nasmeh; v soboto, 31. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala Liboje, ob 15. uri ples in pro- sta zabava ob glasbi Podjunskih muzikantov; v nedeljo, 1. septembra ob 11. uri prosta zabava in ples z Duom Evergreen, ob 16. uri ples in zabava z ansamblom Fantje treh dolin. LOČILO Nad Posojilnico - SPD DobraC: v petek, 6. septembra, ob 19.30 premiera mladinske igre Francka Rudolfa »Kužek laja mijau mijau«. Ponovitev v soboto, 7. septembra, ob 19.30. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE TRST Park Finžgarjevega doma Grad Sv. Justa: Danes, 25. t. m., ob 21.30 film T. Od četrtka, 29. do sobote, 31. t. m., se bo od- Gilliama »L’esercito delle 12 scimmie«; jutri, 26. vijala 6. Draga mladih. t. m., ob 21.30 film K. Bigelovv »Strange Days«. GLASBA TRST Grad Sv. Justa Castello in aria - Triestate '96 V torek, 27. t. m. bo na vrsti koncert skupine Agricantus. V četrtek, 29. t. m., ob 21.30 - bo nastopila komična igralka Lucia Vasini. V Četrtek, 5. septembra, ob 21.30 bo nastopil Raul Cremona (Čarodej iz Oronza). Koncerte organizira Združenje Globogas; vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063); informacije: Grad sv. Justa (tel. 308300). Avditorij Muzeja Revoltella Revoltella Estate: danes, 25. t. m., ob 21. uri bo na terasi muzeja koncert s skupino VViener Ensemble. Jutri, 26. t. m., ob 21. uri »II musical ritrovato« Seria Portaleonija. V soboto, 31. t. m.,ob 20.30, koncert Čelista Christiana Bellisaria in pianistke Monice Cat-tarossi. Na programu Beethoven, Berber, Franck in Martinu. Koncert prireja Cappella Civica. Anglikanska cerkev (Ul. San Michele Ha) V nedeljo, 1. septembra, ob 19. uri prvi koncert XIX. Tržaškega glasbenega septembra, ki ga prireja Cappella Civica. Nastopila bo sopranistka Veronica Vascotto ob klavirski spremljavi Elisabette Buffulini. Na programu liederji Carla Loevveja in Franza Schuberta. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Trg Unita Zadnji poletni koncert tržaške občinske godbe na pihala »G. Verdi«, ki jo vodi Renzo Damia-ni bo jutri, 26.t. m.. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kantav-tor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Musič m aster Classes '96 Do 2. septembra se bodo po raznih mestih zvrstili koncerti opernega petja. Goriški grad-Grofova dvorana 20. in 27. septembra bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. PASSARIANO Villa Manin V petek, 13. septembra, ob 21. uri koncert kanta vtorja Claudia Baglionija. RAZSTAVE Trst Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: do 26. pktobra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra do 7. januarja od 9. do 18. ure. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: Do 5.9. je na ogled razstava Tiepolo - risbe iz kolekcije Sartorio. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII): Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella: Na ogled je razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993). Na ogled je tudi razstava pop slikarja Američana Jima Dine. Urnik ob delavnikih: 10-13 in 15- 24; ob praznikih 10-13 in 18-24. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Roma-gnano Sesia 28078». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4); do 22.9. razstavljajo Carlo Bach, Elio Caredda, Silvano Rubino, James Brovvn, Juan Leal-Ruiz, Joseph Stabilito, Fulvio Giannini in Lucia Pescador. Fetoviscarska ustanova (Ul. S. Nicold): do 10.9. razstavlja Nadja Moncheri. Umik: od ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13. Milje LetoviSCarska ustanova: Do 29. t.m..razstavlja slikar Gnido Massaria. Umik: vsak dan 10-13 in 16-19. SESLJAM Letovicarska ustanova: do 27. t. m. razstavlja Maria Grazia Detoni. Umik: vsak dan 10-13 in 16- 19. SEŽANA Mala galerija: Do 20. septembra bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Skrivnost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, Podjetje Motrans in ZKO Sežana. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava slik Sandra Pečenka. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. BV Galerie (Feldkirchnerstrasse 31): do 4.9. razstavlja Jože Tisnikar. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BEUAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 1.9. je na ogled skupinska razstava »Srečanje v avgustu« Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled jubilejna razstava Unikat-X-Kat TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hevvige Bledi. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: SLOVŽNSKEGA NAAODNCGK GLEDALIŠČA V UUlUANf Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foerster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLEAS IN ME-LISANDA. Baletni program: R. K. SCedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE tJUBIJANSKO: Čopova TT tel: 061 /210-852 A. Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2 Ljubljana Sreda, 28. avgusta, ob 20. uri. A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. SNG OPERA IN BALET MARIBOR Slovenska 27 Maribor G. Donizzeti: LUCIA DI LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Maribor Kajetan Cop (izpitna predstava): KLJUKEC (za otroke od 5. leta naprej) Petek, 30. avgusta, ob 16. uri (Atrij mariborskega gradu, Grajska ul. 2). CANKARJEV DOM .vflj Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PRE-DNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Informacije na tel.: 061/67 360. Se danes ob 10. uri na ploščadi pred CD-jem: Programi za otroke -Skozi igro spoznavajmo prednamce! V torek, 20. avgusta so v Cankarjevem domu počastili pettisoCo obiskovalko velike arheološke razstave Pozdravljeni, prednamci! -Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Obiskovalki Maruši Koželj so organizatorji poleg prostega vstopa na razstavo podarili tudi bogati razstavni katalog, plakat razstave in komplet vstopnic za jesenski mednarodni Film Art Fest. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA POD HOMANOVO LIPO Mestni trg, škoffa Loka V petek, 30. avgusta, ob 20. uri: VeCer country glasbe, nastopa skupina COUNTRV JOY, na Mestnem trgu. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Turistično društvo Rogaška Slatina V sredo, 28. avgusta, ob 20.30: Koncert - udeleženci poletne klavirske Sole v Rogaški Slatini (Kristalna dvorana. V petek, 30. avgusta, ob 20.30: Serenade - MePZ »Freya«, Šmarje pri Jelšah (Paviljon Tempelj. TRNFEST '96 Danes, 25. avgusta ob 21. uri: Lolipopjazz veCer s Ku-dovim hišnim jazz triom LOLITA. Svoje stare in nove, predvsem pa najno-vejše iz zadnje plošCe Lo-lipop bodo godli Primož Simončič (saksofon), Mir- sad Šabič (bobni), Iztok Vidmar (bas). V sredo, 28. avgusta, ob 21. uri: JANI KOVAČIČ: Disco Karamazovi - nove pesmi in stari problemi. V sredo, 28. avgusta, ob 21. uri: Disko Karamazovi - pesmi s konca 80-tih in začetka 90-tih bo ob spremljavi kontrabasa Tomaža Groma prepeval Jani Kovačič (v dvorani Ku-da). V soboto, 31. avgusta, ob 21. uri: Koncertni nastop zagorske knapovske proletrock skupine ORLEK. Skupina obstaja pet let in je v teh letih izdala dve kaseti ter CD ploščo ter s svojim samosvojim zvokom ter duhovitimi besedili vzbudila zanimanje tako strokovne kritike kot tudi širše javnosti. V nedeljo, 1. septembra, ob 21. uri: Letošnji Trnfest bo zaključila skupina SUKAR s ciganskimi baladami in poskočnicami. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Pl V p v torek, 27. avgusta, ob 20.30: G. Donizetti: LUCIA DI LAMMERMOOR, opera; Edgardo - Janez Lotrič, Lucia - Natalija Vorobjova, Enrico - Valentin Enčev, dirigent: Boris Švara; Opera in balet SNG Maribor. Križanke, v sredo, 28. avgusta, ob 20.30: NEW SWING QUARTET; Gosta: Alenka Godec m Clyde Wright. • Mestno gledališče ljubljansko, v četrtek, 29. avgusta, ob 20.30; A. Karrv: KRALJ UBU; Mestno gledališče ljubljansko, režiser: Bojan Jablanovec. Postojna - Jamski dvorec, v četrtek, 29. avgusta, ob 20. uri: Večer ob soju sveč: STEFANO BEMBI - klavir; program: F. Chopin, A. Skrjabin, L. van Beethoven. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. m 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. NUK TuriaSka 2 Ljubljana Jutri, 26. avgusta, ob 20. uri, bo otvoritev razstave slik fotografa Dejana Habichta, z naslovom Roka za ustvarjanje ali Andrejeve barvne fantazije. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Ljubljana Antonio Paroli /1688-17681 Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Liubliana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa. (Do 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barši, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, UrSa Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) KIČ KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Liubliana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) EGUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA SKUC Stari tra 21 Liubliana Razstavlja hrvaški umetnik Siniš Majkus. Razstava bo na ogled do 5. septembra. GALERIJA EROS Kabaret Nebotičnik Stefanova 1 Liubliana Razstava Darje Vidic. (Do 22. avgusta). GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubljana Zora Stančič CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) MALA GALERIJA NA VELENJSKEM GRADU Velenje Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava bo na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON POUK Cesta m. Tita 12 JESENICE Razstava likovnih del Slavimirja Mihajloviča in Antona Modrijana. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 37 Skofia Loka Razstava slikarke Sare NataSe Šušteršič Plo-tajs. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Ze v prvem kolu več presenečenj Drugo kolo že v sredo, 28. t.m. RIM - Kot se vedno dogaja v zadnjih letih, je tudi v letošnjem 1. kolu italijanskega nogometnega pokala prišlo do nekaj velikih presenečenj. 2e v petek je Spal presenetljivo izločil Atalanto. Včeraj pa si je Nocerina privoščila Piacenzo, ki jo je premagala po streljanju enajstmetrovk. Tekmo v Brescii med domaCo ekipo in Lucchesejem so prekinili 7 minut pred koncem pri izidu 1:1. Zaradi slabega vremena je prišlo do okvare pri električni napeljavi in do »black-outa« na stadionu, tako da tekme niso mogli nadaljevati. SINOČNJI IZIDI Empoli - Reggina 1:0; Spal - Atalanta 2:1; Lecce - Genoa 3:0; Brescia - Lucchese prekinjena; Como - Cremonese 6:7 po lira; C. di Sangro - Cesena 0:2; Gualdo - Torino 0:2 p.p.; Pistoiese - Cosenza 0:3; Avellino - Venezia 2:1 p.p.; Ascoli - Bari 1:2; Ancona - Pescara 1:2; Monza - Padova 1:0; Chievo - Salemitana 1:0; Ravenna -Palermo 3:1; Nocerina - Piacenza 4:3 po llxm; F. Andria - Foggia 3:0. PARI 2. KOLA (sreda, 28. t.m.): Milan -Empoli, Spal - Reggiana, Lecce - Sampdo-ra, Brescia ah Lucchese - Vicenza, Cremo- nese - Udinese, Cesena - Roma, Torino -Bologna, Cosenza - Fiorentina, Avellino -Lazio, Bari - Verona, Pescara - Parma, Monza - Napoli, Chievo - Caghari, Ravenna - hiter, Nocerina - Perugia, F. Andria Foggia - Juventus. Italijanski supesrpokal: Milan - Fiorentina MILAN - Drevi bo v Milanu s pričetkom ob 20.30 tekma za italijanski superpokal med Milanom in Fiorentino. Milančani bodo igrah v nekoliko okrnjeni postavi, vseeno pa so na drevišnji tekmi favoriti za zmago. Zmaga Triestine Na prvi tekmi 1. kola italijanskega pokala je Triestma sinoči v gosteh premagala ekipo-San Dona z 1:0 (0:0). Strelec zmagovitega zadetka je bil Taribello v 49. min., junak tekme pa je gotovo bil vratar Vbiti, ki je proti koncu srečanja tudi ubranil enajstmetrovko. Ves prvi polčas je igral tudi naš nogometaš Alen Carli, ki je zadovoljivo oprvil svojo nalogo. Povratno srečanje bo v sredo v Trstu. KOŠARKA / TURNIR V GRADEŽU Goričani za točko boljši od Tržačanov Pall Gcrizia - PalL Trieste 88:87(44:35} PALL GORELA Fazzi 12 (2:2, 2:3, 2:4), Stokes 15 (5:7, 5:8), Candani nv, Furlan nv, Coco nv, Fait nv, Cambridge 19 (9:13,5:12), Ellinanv, Riva 21 (2:4, 5:9, 3:11), Mian 8 (2:, 3:7, 0:1), Beanson 5 (3:8,1:2), GUardi 8 (0:2,4.4). PAT,L TRIESTE: Gori, Čirom nv, Laezza 3 (3:4, 0:2), Tonut 4 (2:0, 0:1), Guerra 12 (1:2,4:7,1:3), Hemman 6 (1:2, 1:4, 1:3), Vianini 12 (6:8), Zambon nv, Pol Bodetto 16 (2:4, 7:8), Spigaglia nv, Robinson 13 (5:7, 4:12, 0:1), Burit 21 (4:5,7:16,1:5) GRADEZ - V prvi tekmi turnirja »Grado Basket« sta se sinoči ponovno sreCah go-riško in tržaško moštvo, z novostjo pa, da so prvi nastopih okrnjeni, brez poškodovanih Fumagalli in Foschini, drugi pa končno v popolni postavi z vključitvijo Američana Ste-va Burita. Po dokaj izenačenem začetku si je Gorica v 13. minuti pridobila 10 točk prednosti (19:9). Sledila je hitra reakcija Tržačanov. V tem presledku sta končno zaigrala uspešno Američana Robinson in Burit V drugem delu pa smo bili priča preporodu tržaške ekipe, predvsem po zaslugi centra Pol Bodetta, ki je izredno uspešno zamenjal Američana Robinsona. S hitrimi protinapadi in organizirano igro v Napadu, kjer sta Vianini in Pol Bodetto redno dobivala podaje v bližini koša, so se Tržačani najprej približali na 53:48 v 25. min, dohiteti Gorico pa v 30. minuti (62:62). Ravnovesje je trajalo vse do zadnjih desetih sekund, ko je Goriška ekipa pokazala večjo točnost in zasluženo zmagala, (livio Semolič) KOTALKANJE / V SREDO EP Tudi poletovka Tanja Romano ni brez možnosti Prosti program njen adut Za Poletovo kotalka-rico Tanjo Romano (na sliki) je napočil Cas doslej zanjo najbolj pomembne preizkušnje -nastop na evropskem prvenstvu. Naša ko-talkarica je včeraj odpotovala v Roseto degli Abmzzi, kjer se bo v sredo zaCelo tekmovanje najboljših s stare celine. Italijanska reprezentanca šteje 32 članov, Tanja pa je med »azzurrami« ena od štirih kadetinj. Kljub temu, da bo poletovka prvič nastopala na tej ravni, lahko od nje po tihem veliko pričakujemo, sa je na tekmovanjih za evropski pokal in tudi na nedavnem državnem prvenstvu na Piancavallu, kjer je postala prvakinja v prostem programu, do- kazala, da po znanju že sodi v sam evropski vrh. Se posebej velja to za nastop v prostem programu. Prvenstvo se bo za Tanjo začelo v sredo z nastopom v obveznih tikih, kratki program bo v Četrtek, dolgi pa v petek. NOVICE AVTOMOBILIZEM / DANES VELIKA NAGRADA BELGIJE V FORMULI 1 Nogomet: Videmčani izenačili REGGIO EMILIA - V sinočnjem prijateljskem srečanju sta Reggiana in Udinese izenačili z 1:1 (1:0). Za gostitelje je v prvem polčasu povedel Sciacca v 40. min., Bierhoff je izenačil za videmsko moštvo v 51. min. Gledalcev je bilo 1.700. Tudi Vialli med strelci LONDON - Italijanski nogometaši se v angleškem prvenstvu odlikujejo z dobro igro in tudi z goli. Med strelce se je vCeraj vpisal tudi Gianluca Vialli, ki je v 3. kolu prvenstva dosegel v 74. min. drugi zadetek, s katerim je Chelsea premagala Coventry. Včeraj je igral tudi Middlesbrough, ki pa je le izenačil z 1:1 z Nottinghammom Forest. Ravanelh pa ni ponovil odlične igre iz 1. kola, ko je dosegel kar tri gole. Včeraj je spet ostal praznih rok. V škotskem prvenstvu je Italijan Paolo Di Canio dal enega od treh zadetkov, s katerim je Celtic pream-gal ekipo Kimamocka. Rally Tisočerih jezer: umrl eden od ranjencev JYVASKYLA (FINSKA) - Eden izmed osmih ranjencev je vCeraj umrl za posledicami bagiCnega incidenta, do katerega je prišlo na prvi etapi avtomobilskega rallyja Tisočerih jezer na Finskem. Do hude nesreče je prišlo, ko je danski pilot Karsten Richardt s svojim mitsubishijem zavozil s proge di-rektnon med gledalce, ki so biti ob cestišču. Pri tem je ranil soem oseb, od katerih dve zelo hudo. Ena (stara je bila 31 let) je včeraj umrla, za drugo pa so zdravniki že izjaviti, da je izven smrtne nevarnosti. Ženski Tour: Jeannie Longo zmanjšala zaostanek PARIZ - Francoska kolesarka Jeannie Longo je osvojila 11. etapo (na kronometer, 27, 20 km) Tou-ra. Z včerajšnjo zmago je olimpijska prvakinja iz Atlante nadoknadila 3:18, 0 na skupni lestvici in se je pomaknila s četrtega na betje mesto. Na skupni razvrstitvi še vedno vodi Italijanka Luperinijeva. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Fabiana Luperini (Ita) 32.20:01, 0; 2. Rasa Potikiveisute (Lit) +5:02, 0; 3. Jeannie Longo (Fra) +5:20, 0. Odbojka: Tofoli ne bo igral več za državno reprezentanco FERMO (ASCOLI PIČENO) - Paolo Tofoli, eden izmed stebrov italijanske odbojkarske reprezentance, je včeraj na sprejemu, ki so ga prirediti v njegovem rojstnem kraju Fermo, dejal, da ne bo igral več za državno reprezentanco. Pristavil je še, da bo njegov naslednik kot podajac Meoni. Atletika: mladinsko SP SIDNEY - Četrti dan mladinskega svetovnega prvenstva v Sidneyu so osvojili zlate kolajne naslednji atleti: 200 m: Obikivelu (Nig) 20, 47; 3.000 m zapreke: Chelelu (Ken) 8:33, 09; višina Bosvvell 'Kan) 2, 24 m; boskok: Hemandez (Kuba) 16, 50 m; hvo: Palyszko (Pol) 71, 24. J. Villeneuve (vvilliams) izreden SPA-FRANCORCHAMPS (BELGIJA) - Kanadski pilot na vvilliamsu Jacques Villeneuve (na sliki AP) si je včeraj z izredno vožnjo prislužil »pole position« na današnji Veliki nagradi Belgije v formuli 1. Ob njem bo startal, prav tako na vvilliamsu, benutno vodilni na elstvici za SP Damon Hill. Po petkovem hudem incidentu, ki se je na srečo končal brez posledic za pilota, je s svojim včerajšnjim beningom zadovoljen tudi Ferrarijev pilot Schumacher, ki bo tako startal z druge vrste. V peti vrsti pa je drugi »ferrarijec«, Eddie Irvine. TAKO DANES NA STARTU: prva vrsta: 1. Jacques Villeneuve (Kan, vvilliams) 1:50, 574, 2. Damon Hill (VB, vvilliams) 1:50, 980, druga vrsta: 3. Michael Schumacher (Nem, ferrari) 1:51, 778, 4.David Coulthard (VB, mclaren) 1:51, 884, tretja vrsta: 5. Gerhard Berger (Av, benetton) 1:51, 960; 6. Mika Hakkinen (Fin, mclaren) 1:52, 318; četrta vrsta: 7. Jean Aleši (Fra, benetton) 1:52, 354; 8. Martin Brundle (VB, Jordan) 1:52, 977; peta vrsta: Eddie Irvine (VB, ferrari) 1:53, 152; 10. Rubens Barrichello (Bra, jordan) 1:53,152. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA NOGOMET / ZA NOVO SEZONO Ze pred začetkom polemike Organizator prezrl »računalniške lestvice« - Muster razkačen NEW YORK - Jutri se bo na igriščih Flushing Meadovvs začel še zadnji letošnji teniški turnir za Grand Siam, ki ima letos 10.893.890 dolarjev nagradnega sklada. Organizatorji turnirja so prvič po letu 1973 naredili spremembo nosilcev glede na uvrstitve na ATP lestivci. Po zgledu VVimbledona, ki si zaradi specifičnosti igranja na bavi lahko privošči rangiranje igralcev, so tudi Američani pripravili presenečenje. Tako kot v Angliji jo je tudi tokrat najbolj »skupil« kralj peščenih igrišč Avstrijec Thomas Muster, ki je 2. na ATP lestvici, organizatorji US Opena pa so ga postavili kot tretjega nosilca, na njegovo mesto pa uvrstili domačina Michaela Changa. Od nosilcev je nazadoval tudi zmagovalec Pariza Rus Jevgenij Kafelnikov, katerega je na 4. mestu »zamenjal« Hrvat Goran Ivaniševič, iz osmega na še- sto mesto med nosilci pa je napredoval olimpijski zmagovalec American Andre Agassi. Mnogi tekmovalci so nasprotovali samovolji organizatorjev. »Čudno je. Celo leto se borimo za Cim boljše izhodišče, nato pa ljudje, ki se ne spoznajo na tenis, vse postavijo na glavo«, je bil najglasnejši Nizozemec Jan Siemerink. Pod pritiskom igralcev, zelo jezen je bil seveda zlasti Muster so organizatorji ponoviti žreb, ne da bi spremenili vrstni red nosilcev, bonija je v tem, da je novi žreb v bistvu še bolj favorizbal Samprasa, ki naj bi se v polfinalu pomeril z Martinom ali Krajickom, ne pa z zmagovalcem dvoboja med Agassijem in VVashingto-nom. Po novem bi se lahko Agassi v polfinalu pomeril s Changom. Fer-reira, ki bo igral z Riosom, je na poti Kafelnjikova in ne veC Couriera. 2e v pr- vem kolu bosta zelo zanimiva dvoboja Ivaniševič-Cesnokov in Edberg-Kraji-cek. Italijani so zamenjati nasprotnike. Gaudenzi se bo pomeril z Japoncem Matsuoko, Furlan s Švedom Johannsonom, Pe-scosolido pa z Američanom Stoltenbergom. Manj vroče krvi je bilo, ko so razglasili nosilke US Opena. Na prvem mestu je pričakovano Nemka Steffi Graf, druga je Američanka Monica Seleš, nato pa so igralke razvrščene po uvrstitvah na WTA lestvici. Verjetni pari v osmini finala: Sampras (Zda, 1) - Pioline (Fra, 16), Ferreira (Jar, 9) - Ka-felnjikov (Rus, 7), Ivaniševič (Hrv, 4) - Costa (Spa, 14), Martin (Zda, 12) - Krajicek (Niz, 5), Agassi (Zda, 6) - Wa-shington (Zda, 11), Enq-vist (Sve, 13) - Muster (Avt, 3), Courier (Zda, 8) - Rios (Čil, 10), Rosset (Svi, 15) - Chang (Zda 2). V taboru kriške Vesne optimistično razpoloženi Kriška Vesna je edina naša ekipa, ki nas bo v tej sezoni zastopala v 1. amaterski ligi. Vesnin predsednik Franc Cattonar je optimistično razpoložen: »Okrepiti smo se in upam, da bomo ne samo ponoviti uvrstitev z lanskega leta, temveč da jo bomo še izboljšali. Fantje so v ponedeljek zaceli s benin-gi in so se takoj zavzeto lotili dela. Imamo zelo pester predprvenstveni program. Sami bomo priredili precej kakovosten turnir, na katerem bodo poleg naše ekipe nastopile še Juventina, Ponziana in Zarja. Ze 1. septembra bomo igrali v deželnem pokalu, 4. septembra bomo igrali prijateljsko tekmo proti Labe Carsu. Skratka, mislim, da bomo pripravljeni stopiti v novo pl' venstvo.« V esna je kar precej prenovila svoje vrste. Najela je nekaj kakovostnih nogometašev kot vratarja Santora od Muggesane in De Roto od Zarje. Novi so tudi branilci1 Bandel (S. Luigi), Aleks Majcen (Kras) in Cerchi (lani prost). Nove okrepitve so tudi na sredini igrišča: Cuba-ra (Opicina), Graniero (Domio) in Andrej Majcen (Ki' fas), medtem ko sta se vrnil v matično društvo Germani in Malusa. Kriško moštvo bo gotovo prodornejšo v napadu z najemom Zarjinega nogometaša Egona Fon-do. Na benerski klopi je še naprej ostal Moreno NoniS' Ekipo pa so letos zapustiti: Leonardi (k Zarji), Krisciak (Roianese), Niko Sedmak (prost), Scala (Costalungak Zerial (S. Luigi), Zocco (S. Giovanni), Comelli (prost). LETOŠNJA VESNINA POSTAVA: VRATARJA: De Rota in Santoro. BRANILCI: Bandel, Cerchi, Giovini. Grassi, Košuta, Al. Majcen, Pipan, Soavi, Vascotto-VEZNI IGRALCI: Cubara, Germani, Graniero, An. Majcen, Morassut, Padoan, Malusa. NAPADALCI: Fonda Lakoseljac, Polti, Sedmak. TRENER: Nonis. r r NOGOMET / MEMORIAL HUSU Jutri na Proseku uvodna tekma med Bregom in Primorjem S tekmo Primorje - Breg ob 20.30 se bo jutri na Proseku zaCel 7. memorial Bratov Husu, tradicionalna nogometna prireditev, ki je vsako leto za nase nogometne ekipe tudi uvod v novo sezono. Na letošnjem turnirju bo nastopilo Sest ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini. SKUPINA A: Breg, Primorec, Primorje, SKUPINA B: Gaja, Kras, Zarja. Po izločilnem delu (v obeh skupinah se bodo vse tri ekipe pomerile med seboj) bo na vrsti polfinale, tako da se bo prvouvrsceno moštvo A skupine pomerilo z drugouvrščenim iz B skupine in obratno. Finalna tekma pa bo na sporedu 13. septembra. Kdo je letošnji favorit? Glede na dejstvo, da so skoraj vse nastopajoče ekipe Sele pred kratkim začele s pripravami, je seveda vsako predvidevanje še kako tvegano. Gotovo pa je, da imata veC možnosti za zmago Primorje in Zarja, ki nastopata v višji, promocijski ligi in sta se zato tudi primerno okrepila. Možna so seveda presenečenja. Sicer pa bo ta turnir za vse ekipe predvsem lepa priložnost za nabiranje kondicije posameznih igralcev, za uigravanje in tudi za preverjanje taktičnih variant. Naj omenimo, da bo v torek (20.30) druga tekma tega turnirja med Zarjo in Gajo. ______JADRANJE / JK CURA SOORGANIZATOR POKALA PRIMAVELA_ Marino Košuta: »Veliko priznanje za naše društvo«' Regate v Seslja riškem zalivu bodo zaposlile več kot 50 članov Čupe V Sesljanskem zalivu bo nastopilo skoraj 200 mladih Obvestila ŠPORTNA SOLA TRST sporoča, da bo v Borovem športnem centru tudi letos potekala telovadba za najmlajše. BOR MINIBASKET Košarkarski klub organizira od 2. do vključno 6. septembra (od 8. do 17. ure s kosilom) kamp na stadionu 1. maja. Namenjen je vsem osnovnošolcem in letnikoma '84 in ‘85. TeCaj bo samo ob zadostnem številu otrok, zato pohitite s predvpisom. (Corbatti, tel. 361476 med 13. in 14. uro.) JK CUPA - Jadralna šola prireja poldnevni nadaljevalni teCaj optimist z začetkom 4. septembra ob 13. uri na društvenem sedežu. TeCaj bo trajal do 13. septembra. Za vpis in informacije telefonirati ob sobotah, od 16. do 18. ure na tel. št. (040) 299858. ATLETIKA / HITRA HOJA Na belgijskih tleh se je Fabio Ruzzier spet uveljavil Belgijska tla so bila za našega hitrohodca Fabia Ruz-zierja spet ugodna. Poldrugi mesec po zmagi na svetovnem prvenstvu za veterane v Bmggeu, se je odlično odrezal tudi na Članskem tekmovanju na 20 km v kraju Bin-che za »Trofejo Schouckens«. Prijavilo se je Cez 80 tekmovalcev iz 6 držav (Belgije, Francije, Švice, Madžarske, Rusije in Italije), med katerimi je bil tudi domačin Dejonckeer, edini, ki lahko na svetu v tej kategoriji kljubuje Ruzzierju. Z njim je naš tekmovalec vsekakor opravil že po petih kilometrih, na cilju za veterane po 10 km pa je imel pred njim že minuto 36 sekund prednosti.Kljub očitni starostni razliki in hudi pripeki se je Ruzzier odlično znašel tudi med mlajšimi nasprotniki in na cilju za elane po 20 km pristal na končno odlično 5. mesto. Pred saboje imel le Madžara Dudasa (8. v Atlanti), Italijana Defenden-tija, Belgijca Leroya (3. na mladinskem SP) ter madžarskega državnega prvaka na 50 km Czukorja. Sedaj Čaka našega atleta državno prvenstvo na 20 km, ki bo 8. septembra v Ascoliju, 28. septembra pa bo v Spit-talu sodeloval na avstrijskem open prvenstvu na razdalji 50 km. Pokal Primavela, ki ga bosta od srede, 28. do prihodnje soboto skupaj organizirala sesljanska jadralna kluba Pietas Juha in Čupa je v Italiji najpomembnejša jadralna manifestacija za najmlajše. Čeprav gre predvsem za množično promocijsko prireditev, cilj katere je širiti ljubezen do jadranja in morja med mladimi, tudi njena tekmovalna vrednost ni zanemarljiva, saj šteje v bistvu kot neuradno državno prvenstvo za kadete. Zato bo v Sesljan-ski zaliv poleg 180 tekmovalcev in najmanj še dvakrat toliko spremljevalcev privabil tudi strokovni in vodstveni vrh italijanske jadralne zveze. Za organizatorje bo štiridnevna preizkušnja izredno naporen in zahteven zalogaj, pri katerem pa bodo svoj manjši ali večji delež pomoči prispevali pravzaprav vsi klubi iz naše dežele. Regatiranje v treh jadralnih razredih (optimist, l‘equipe in aloha) hkrati namreč niso mačje solze, še posebej, Ce upoštevamo, da ne gre za izkušene jadralce, tu pa je še cela vrsta drugih organizacijskih obveznosti in bogat spored spremnih prireditev, od družabnih sreCanj z glasbo, rekreacijskih iger, slavnostnega veCera, razstave sto najlepših risb iz državnega natečaja za sestavo plakatov (odzvalo se je kar 10 tisoC uCencev osnovnih in nižjih srednjih šol iz vse Italije) do nagrajevanja in alternativnih izletov v primeru slabega vremena. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi pokala Primavela smo se o pomenu te manifestacije na kratko pogovorili s predsednik Jadralnega kluba Cupa Marinom Košuto. Kaj pomeni za vas tako veliko tekmovanje in kateri bo vaš delež pri organizaciji? »To je veliko priznanje jadralne zveze našemu društvu. V naši enajsti jadralni coni je veliko pomorskih društev, ki imajo bolj dolgo tradicijo od našega, tudi veC elanov, in po prestižu morda presegajo naše društvo, ampak kljub temu smo bili izbrani mi skupaj s Pietas Julio. Pomembno je tudi to, da državna federacija ne dela razlik med društvi po narodnosti, ampak nas je delegirala na osnovi naših organizacijskih sposobnosti, rezultatov, ki jih dosegajo naši elani in imidza, ki ga smo si ga izborili na krajevni ravni. Naš delež je absolutno vsaj enakovreden deležu Pietas Julie, tudi zaradi tega, ker je v zadnjem trenutku zaradi bolezni zmanjkala pomoC predsednik Pietas Julie in je prav na našem odboru obviselo veliko inciativ in odgovornosti. To je velik zalogaj, organizacijsko in kadrovsko ter seveda tudi finančno. RaCunam in upam, da bomo finančno plat uspešno rešili s prispevki in pomočjo spon-sorjev. Toda ves ta napor se bo gotovo obrestoval, ker je ta prireditev za vse nas velika šola in veCa prestiž ne samo Čupe, ampak tudi naše prijateljske, sorodne Sirene in vsega slovenskega športa pri nas.« Koliko elanov Cupe konkretno sodeluje pri organizaciji in katere so njihove zadolžitve? Predsednik JK Čupa Marino Košuta »Torej, predvsem imamo dva direktna konkurenta v klasi optimist, to sta Jaro Furlani in Picu-lin, kar se mi zdi izredno pomembno. Upam tudi, da se bosta lepo uveljavila. Imamo kakih 25 mladih, ki bodo pod direktnim vodstvom sodniškega zbora sledili regatam na gumijastih Čolnih. To so naši mladi inštruktorji in jadralci. Potem je tu celoten odbor in seveda kakih trideset drugih elanov, ki bodo skrbeli za logistiko, za prostor, za tajništvo, Čolne in za varstvo v slučaju slabega vremena. Skratka, mislim, da bo pri tej manifestaciji neposredno soudeleženih kakih 50, 60 naših članov.« Koliko predhodnih priprav zahteva takšna manifestacija? Verjetno se tega naša javnost niti ne zaveda. »Ne samo javnost, tudi v okviru samega društvu se mnogi ne zavedajo razsežnostih tega projekta. Z njim smo se začeli ukvarjati marca meseca in moram reci, da je zavzetost rasla vzporedno z zavestjo o pomembnosti manifestacije, ki je državnega znaCaja in na kateri bo poleg predsednika vsedržavne zveze Gaibissa prisotnih kakih 12 elanov strokovnega vodstva, ki so odgovarjali tudi za italijansko olimpijsko odpravo v Atlanti ter številni gostje na krajevni ravni, župan devin-sko-nabrežinske občine in drugi. Vsi bodo naši gostje 30. avgusta ob šestih popoldne v Seslja-nu pri Karaveli.« (ak) AVTO-MOTOCIKLIZEM / ALBERTO ZENIC LETOS ZAPOSLEN NA DVEH FRONTAH SD BREG - nogometna sekcija organizira v sklopu ZSS-DI nogometno Solo za letnike '88, '89 in '90. Prvi sestanek bo v torek, 3. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih. Za morebitne informacije lahko pokličete na Ste. St. 227044 vsak dan od 18. do 20. ure. SZ SLOGA ohveSCa, da so tečajniki nastanjeni v hotelu Peca v Mežici. Tel. St. hotela: 00386602/35123 samo ob uri obedov. SK KRAS - Namiznoteniški odsek organizira poletni namiznoteniški kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih Sol v sportno-kultur-nem centru v Zgoniku od 2. do 6. septembra od 9. do 17. ure. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu društva tel. St. 229477 v ponedeljek (od 16. do 19. ure) in v petek (od 10. do 12. ure). PRIMOTOR KLUB sporoča, da bo seja za izlet v Dolomite (ki bo 1.9.96) v sredo 28. t.m. v gostilni Petaros v Borštu ob 20.30. Prvak z motorjem, z avtom še učenec Nastop v avtomobilističnem razredu renault clio Albertu ZeniCu ni prepredi, da bi po letu 1993 spet segel po naslovu prvaka Slovenije v motociklističnem razredu šport production. Do naslova se je naš avtomotorist dokopal že po dosedanjih šesti od desetih dirk za slovensko prvenstvo. Prav na vseh je namreč zmagal in si na skupnem vrstnem redu nabral takšno prednost, da ga nihCe ne more veC prehiteti. To je tudi razlog, da na preostalih motociklističnih dirkah ZeniCu sploh ne bo treba sodelovati. »Do naslova sem prišel lažje od pričakovanega. Konkurenca letos ni bila tako moCna. Nastopilo je veliko mladih dirkačev, ki so iz dirke v dirko pokazali napredek, vendar ne takšnega, da bi me lahko ogrozili. Vsekakor je med njimi nekaj nadarjenih fantov. Kmalu bodo lahko kljubovali Italijanom in Hrvatom, ki trenutno prednjačijo na območju Al-pe-Jadran,« je povedal Zenic, ki pravzaprav ni nameraval podaljšati motociklistične kariere, a je popustil na prigovarjanje vodstva domžalskega kluba, za katerega tekmuje. Avtomobilistična fronta je bila za Zenica doslej manj uspešna, kar pa je bilo tudi pričakovati, saj je med ljubitelji hitrosti na šitirih kolesih popoln novinec. Na lestvici slovenskega prvenstva zaseda po šestih dirkah sedmo mesto med trinajstimi nastopajočimi. Najboljše se je odrezal na drugi dirki na reškem dirkališču v Grobniku, ko je zasedel 5. mesto. Na dirkališčih se Zenic že kar dobro znajde, težave pa ima s hitrostnimi gorskimi preizkušnjami. Na skupni lestvici ga od šestouvršCenega Sobarja loCi samo pet točk (vodi Novogoričan Klančič), peto mesto, ki je predstavljalo začetni Ze- nicev cilj, pa je že skoraj nedosegljivo. »Občutek imam, da mi gre iz dirke v dirko boljše. VeC sem si pričakoval od Četrte dirke v Mariboru, ko sem bil Četrti, a je vame trčil tekmec in sem zato zdrknil na sedmo mesto. Tudi preteklo nedeljo na Grobniku nisem imel sreCe. Meritve na treningih so veliko obetale. Potem pa je v Četrtek skozi zraCni filter nekaj zašlo v bat in uničilo motor. Delali smo do Četrte ure zjutraj, da motor usposobimo, vendar med dirko vseeno nisem imel dovolj hitrosti in načrtovana uvrstitev med prve štiri je splavala po vodi.« Zakaj pa težave z gorskimi dirkami? »Predvsem zato, ker ne poznam prog. Pred dirko lahko za trening preizkusiš progo le dvakrat, kar je premalo, da si zapomniš, kako je treba izpeljati vse ovinke. Na cestah se tudi spreminjajo razmere asfalta, tu sta še sonce in senca, vse to pa je zame novo. Na boljše rezultate lahko računam prihodnje leto. Tako mi pravijo tudi konkurenti, s katerimi sem se boj spoprijateljil.« Zdaj lahko menda že poveš, ali je lepše tekmovati z avtom ali z motorjem? »Ambient je pri avtomobilistih drugačen. Kroži veC denarja, družabnosti pa je manj. Užitek je pri motorjih večji. Pri avtih te vrste pridemo na cilj takorekoC vsi skupaj, med motociklisti pa dirkačeva spretnost bolj pride do izraza.« Pomeni to denimo, da je v absolutnem merilu prvak v pollitrskem razredu Doohan boljši od dirkača formule ena Hilla? »Vsak razred je poglavje zase, ampak Ce bi si kar tako izmenjala dirkalnika, bi Doohan z avtom vsekakor dosegel boljše rezultate kot Hill z motorjem...« (ak) RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip TV DNEVNIK Športna tribuna Na počitnice Tle pr’ nas doma RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Veliki beli morski pes ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marc o Del Buono), vmes risanke Variete: LMbero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok.: Glej, kako rastejo Dok. : Velike razstave Maša Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Poletna Zelena črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita Massimiliano Fani in B. Boccoli) Film: Buonaera, signora Campbell (kom., ZDA ’?68, i. G. Lollobrigida, S. VVinters, P. Silvers) Dnevnik Vreme in dnevnik Športne vesti Nan.: Occhio di falco (i. Gene Gnocchi, M; Messe-ri, L. Colussi) Dnevnik Film: Storia di ragazzi e ragazze (kom., It. '89, i. L. Lante Della Rovere, Alessandro Haber) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Glasba: In vito al valzer -Dunajski valček (Johann Strauss, 2. del) Dokumenti Nočni dnevnik Dok.: Srečanje Nan.: Paradise Beach Film: Sono strana gente (kom., VB ’66) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe, risanke «0 Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o motorjih Tg2 Motori Film: Farfallon (kom., 74, i.Franchi-Ingrassia) Aktualna odd.: Cercando cercando Film: Bocca da fuoco (pust., VB 79) Nan.: Un caso per due Vreme kratke vesti Tgs. Domenica sprint Nedeljsli Disnev Dnevnik Tg2 Film: La Pantera Rosa sfida V ispettore Clou-seau (76, i. P. Sellers) Aktualno: Scanner Dnevnik in vreme Protestantizem Film: Morte di un mate-matico napoletano (dram., It. ’92) Nočni dnevnik Nan.: Wings, 7.00 Love Otroški variete, vmes Boat, 8.00 A cuore aper- nan. in risanke ter variete to, 8.45 Giudice di notte, Bim Bum Bam 9.15 Un dottore fra le nu- Avtomobilizem Fl; VN vole, 10.15 Havvaii Belgije, poskusne vožnje Ijffi Dnevnik Varieteji za najmlajše: Nan.: Hiša v preriji Golosi ma sani, Sorridi Dnevnik Tg4 c’d Bim Bum Bam, ri- Film: Ursus (pust, It.-Sp. sanke '60, i. Ed Furv, M. Orfei) Nan.: TJ. Hooker Krito Variete: Bellezze al ha- Odprti studio gno (’93) Šport: Grand Prix (vodi Nan.: Christine Andrea De Adamich), Cromvvell 13.30 Formula 1 start Dnevnik in vreme Avtomobilizem Fl: Vn Variete: Game Boat Belgije Film: Tot d e Peppino di- Film: Tarzan e il safari visi a berlino (kom.. It. perduto (pust, ZDA '57, ’62, i. Toto, P. De Filip- i. G. Scott, R. Beatty) po, N. Sanders) Odprti studio, vreme Film: Buongiomo tristez- Aktualno: Fatti e misfatti za (dram., ZDA '58, i. D. Nan.: Acapulco HEAT - Kerr, D. Niven, J. Seberg), Prikazen, 20.00 Gli amici vmes (23.30) dnevnik di papa - Očetovi prija- Pregled tiska telji Film: Ridera (kom., '67) TV film: Bavvvatch - Ne- varne počitnice (pust., RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Film: Delitto al micro-scopio (dram., ZDA '42, i. Van Heflin, Ava Gard-ner, Marsha Hunt) Film: Vita privata di Sherlock Holmes (krim., VB 70, i. R. Stephens) Dok.: Voda in življenje Deželni dnevnik Šport: SP v kolesarstvu, 16.15 beach volley Film: Gli eroi di Telemark (vojni, VB '65, i. K. Douglas, R. Harris) Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Variete: PopperBlob Film: L’ ultima volta che vidi Parigi (dram., ZDA '54, i. E. Taylor, Van Joihnson, W. Pidgeon) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nočni dnevnik Šport: košarka Variete: Fuori orario Nad.: Ritratto di donna velata Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk - (i. B. Bixby) Film: Robinson crusoe (pust., ZDA '88, i. A. Quinn, M. Higgins) Nan.: Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Risanke: Simpsonovi Film: Don Camillo e i giovani d’ oggi (kom., It. '72, i. G. Moschin, L. Stander, C. Andre) Film: Totč contro Maci-ste (kom., It. '61, i. Toto, N. Taranto, S. Burk) Variete: Viva Napoli (vodi Mike Bongiorno) Dnevnik TG 5 in vreme TV film: Garo maestro (kom., It. ’95, i. M. Co-lumbro, E. S. Ricci, S. Mondaini, R. Scardola) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department -Maščevanje (i. Jimmy Smits, Dennis Franz, N. Tuturro) Dnevnik Film: Urla nella notte (krim., Fr.-Kan. '92, i. P. King, Armie Girardot) Pregled tiska ZDA '95, i. D. Hasselhoff, J. Simmons, P. Lee Anderson, A. Paul) Film: La moglie in bian-co... 1’ amante al pepe (kom., It.-Sp. ’80, i. Lino Banfi, P. Prati) Film S TELE 4 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Sloane Športna oddaja Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Sloane JE Poletna športna odd. g Personaggi e opinioni -[ Osebe in mnenja ® MONTECARLO 20.00. 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Charlie’ Angels Film: Viaggio in fondo al mare (fant., ZDA ’61) Šport: TMC Race Oddaja o motorjih Crono Nan.: Gospa in prikazen Film: Russicum -1 giorni del diavolo (krim. It. ’88) Film fr* Slovenija 1 Videostrani Delfi in prijatelji, 9. del Sredi galaksije zavij levo, 14. del nanizanke Martha Gragam, portret Atlas človeškega telesa, 10. del Ljudje in zemlja Naša pesem '95: Mešani pevski zbor Revoz Poročila Hugo, pon. tv igrice Karaoke, ponovitev Nedeljska reportaža Dlan v dlani Poletje v školjki II TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Igre brez meja Rdeče in črno, 1. del TV dnevnik 3, vreme Sova: Nevarne obline, 7. del nanizanke V območju somraka, 54. del Slovenija 2 Videošpon V vrtincu Tok, tok. Pasje poletje Na vrtu Bled: Finale mednarodnega hokejskega turnirja, prenos EPP National Graphic, 9. del ameriške dokumentarne serije Očetje in sinovi Brianovo življenje po Monty Pythonu, Mednarodno plesno tekmovanje v LA in stan-| dardnih plesih, reportaža Koper Euronevvs Francesco Bertolazzi detektiv, tv nanizanka Slovenski program Kam vodijo naše stezice Nedeljska reportaža TV dnevnik Nočni sodnik, TV nanizanka Vesolje je... Žrebanje loto Istra in... Trenutek resnice, francoski film, 1952 Režija: Jean Delannoy. Igrajo: Michele Morgan, Jean Gabin in drugi. Vsedanes - TV dnevnik Globus Achtung Baby!, trasmissione culturale a cura di Roberto Ferrucci OrO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Otroški program Živalski svet, 2. del Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Istra iz sedla, dokumentarna oddaja 2,4 otroka, 1. del Poročila To ne more biti ljubezen Zajčkove zgodbe TV fortuna Dnevnik Hrvaška - Dežela prihodnosti Poročen... z otroki Dnevnik Vodič dobrega seksa, 2. del Poročila Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Godci ne poznajo meja; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s.,.; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.35 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 20.00 Top albumov; 21.00 Rock underground; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Iz naših sporedov. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9,00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zborovska glasba; 14,05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operna in komorna glasbe; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumen-talna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 -100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10,30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8,00 Otvoritev; 8.15 OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za »Nedelo«; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Povver play; 11,30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?i; 15.00 Povver play, 15.30 DIO; 16.00 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Večer večnoze-leneh T. Pirca; 19,00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Fantastične pripovedi; 9.00 Kulturna poročila; 9.20 Poletno branje; 10.00 Barca va vento mena; 10.35 Sigla singel;! 1,00 Ob 11-ih; 12.00 Gla- sba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 13.45 Galletti; 14.00 Lestvica LP; 15.30 V nedeljo; 18.45 Rigatoni; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Glasba za vse okuse; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Gusarji na obzorju (r. M. Prepeluh, 4. del); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11,10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena -Kom. nad: Brezmejna ljubezen za mejo -Kako se Alberto vendar poroči (r. J. Povše, 8.); 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev, nato Slov. lahka glasba; 17.00 Glasba za vse okuse; 17.30 Iz studia z vam; 18.20 Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17,10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (mag. Stanko Olip); 18,00-18.30 6 X 6 -Domače uspešnice. m, kh OVEN 21. 3. - 20.4.: Vse se bo odvijalo po vasih^ željah in vsi se bodo vrteli natančno tako, kot boste igrali vi - kajpak samo v vaši domišljiji. V resničnosti boste morali plesati vi BIK 21. 4.-20. 5.: Vaša-potreba po potrditvi v očeh drugih bo danes izjemno izražena. Skoda, da ne boste imeli pravih priložnosti, kajti vaša domišljija bo zelo razgreta. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: V ljubezenskem gnezdecu si boste zaželeli nenadnih sprememb, vendar boste naleteli na odločen odpor. Pritisnite na partnerja karseda nežno, pa vam morda uspe. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ce ste doslej trmasto vztrajali pri samostojnosti za vsako ceno, se boste vdali željam bližjih ter zvesto sledili njihovim potem. Vrnili se boste veliko bolj samostojni. LEV 23. 7. - 23. 8.: Prevzeti vas bodo iskreni prijateljski občutki, tudi do tistih, ki ste jih doslej imeli za sovražnike. Ce boste ohranili Človeški pristop, boste prijatelje videli v vseh DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Vztrajali boste pri svojem načrtu. Čeprav vam bo že od vsega začetka jasno, da imajo bližnji boljše^. Vdajte se torej njihovim željam in spoznajte, da se motite. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Malokdo bo pripravljen poslušati vaše samogovore, zato se skušajte obrzdati vsaj tedaj, kadar boste želeli slišati tisto, zaradi Cesar boste sploh govoriti. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Partner si bo zaželel vase bližine, vi pa se mu boste vztrajno umikati Pa ne zaradi kazni, pač pa zaradi silne potrebe po njegovem boju za vašo naklonjenost STRELEC 23. 11.-21. 12.: Zelo komunikativni boste. Z lahkoto boste navezovali nove stike, med drugim tudi z nekom, ki bo v prihodnje pomembno vplival na vašo poslovno in siceršnjo prihodnost. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na vsak način boste želeli prevladovati, zato boste marsikdaj po nepotrebnem vsiljevali svoje mnenja Vaša krivda torej, Ce vas bodo poslušati z zaprtimi ušesi. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Dobre volje boste, zato si boste prizadevali, da bi odobrovoljili tudi tiste, ki z zagrenjenostjo zrejo v svet. Brzdajte se pri besedah, razdajajte se z dejanji. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Bližnji bodo pričakovati od vas ustaljenost, vi pa boste vihravi kot jesensko vreme. Razjasnili se boste Sele zvečer, ko vas bo partner nežno povabil med rjuhe. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Pajek Piko TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 10.05 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Antonio e Placido attenti ragazzi... chi rampe paga (kom., It.-Tur. '76, i. R. Mac David) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG v živo(Art Hindle, K. Pruner) Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Božič s pištolo (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospo? darstvo Film: II postino suona sempre due volte (dram., ZDA ’4f>, i. Lana Turner, John Garfield) Mladinski variete Poletni Solletico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferra-cini, Mauro Serio) Nan.: Le simpatiche ca-naglie Dnevnik TV film: La piovra 4 (dram., It. '86, i. R. Giro-ne, P. Millardet, 3. del) Vreme, dnevnik in šport Film: 55 giorni a Pechino (dram., ZDA ’63, i. Ava Gardner, Charlton He-ston, David Niven) Dnevnik Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Aktualno: Videospare Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) m Dokumenti Glasbeni variete: Canzo-nissima (’69, J. Dorelli, R. Vianello, 5. odd.) § RAI 2 7.00 7.45 9.30 10.00 11.30 12.00 13.00 13.40 13.50 14.15 16.00 17.50 18.05 18 30 20.50 22.30 23.35 0.20 2.15 Nan.: Paradise Beach Dok.; V kraljestvu narave, nato risanke in nan. Zidovska kultura Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik in vreme Aktualna odd.: Ekologija v gospodinjstvu Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Sereno variabile Šport in dnevnik Nan.: Un caso per due Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Vendetta (dram.. It. '89, i. S. Sauk, E. Fantasctichini, Orso M. Guerrini, 1, del) Aktualno: Turisti per caso (S. Blady, P. Roversi) Dnevnik, vreme Film: Confortorio (dram., It. ’92, r. P, Benvenuti, i. E. Simini, F. Pistoni) Nočni dnevnik ^ RAI 3 6.00 8.50 10.30 12.00 12.05 13.00 14.00 14.30 15.05 15.30 17.15 19.00 20.00 20.30 22.30 23.00 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Sorvegliato specia-le (dram., ZDA ’41, i. R. Taylor, Lana Turner) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Nepozanane Benetke, Filozofija, Media/Mente Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Dok. Livingstone, 13.30 Turčija, prizorišče velikih impeijev Deželne vesti, dnevnik Glasba: Pred premiero Nan.: Vita da strega Športno popoldne: atletika, mountain bike, skoki Nan.: Spazio 1999, 18.00 Star Trek Dnevnik, deželne vesti Variete: PopperBlob Variete: VN cirkusa Dnevnik, deželne vesti Dok.: Diario senza date Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario ffi RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 @ Koper Nan.: A cuore aperto, Otroški variete, vmes na- 8.00 Un amore eterno, nizanke in risanke 9.00 Un volto, due don- Aktualno: Secondo noi ne, 10.00 Zingara, 10.30 Nan.: Družina Hogan, 11 dono della vita, 11.45 9.45 Genitori in blue Cuore selvaggio, vmes jeans, 10.20 MacGyver (11.30) dnevnik Nan.: T.J. Hooker B Nan.: Hiša v preriji Odprti studio, 12.45 Fatti m Dnevnik M e misfatti, Šport studio B Nan.: Časa dolce časa mm Variete za najmlajse, m Nad.: Sentieri, 15.15 Aro- vmes risanke ma de cafe Nan.: Ultraman, 15.00 ■ TV film: Mosca cieca SuperVicky (dram., ’91, i. R. Urich) Aktualno: Poletni Planet Aktualni odd.: Agencija, Film: La fantastica av- 18.45 Gosi come siamo ventura deli’ Orso Goldy Dnevnik in vreme (dram., ZDA ’94) Variete: Game Boat, vmes Nan.: Tarzan - Mladostni risanke I Puffi probelmi ( i. Wolf Lar- Film: Sballato gasato sen) completamente fuso Odprti studio, vreme, (kom., It. ’82) 18.50 Secondo noi Film: Anna quel partico- Nan.: Acapulco HEAT (i. lare piacere (dram., It. C. Oxenberg), 20.00 Gli 73, i. E. Fenech), vmes amici di papš - Očetovi (23.30) dnevnik prijatelji (i. Bob Saget) Nan.: Renegade (i. Lorenze Lamas, B. Richmond) @ CANALE5 Film: Al di la di tutti i limiti (dram., ZDA ’88, i. R. Downey jr.) Italija 1 Spori, 0.45 Avto- Na prvi strani, vreme mobilizem F1 VN Belgije Aktualno: Arca di Noe Aktualno: Poletni planet Film: Una vita difficile Nan.: Petek, 13 (dram., It. ’61, i. A. Sordi, L. Massari, F. Fabrizi) Nan.: Otto sotto un tetto -V osmih pod isto streho, S TELE 4 12.00 Nonno Felice (i. Gino Bramieri), 12.30 Časa Vianello * 19.30, 22.00, 0.05 Do- Dnevnik TG 5 godki in odmevi Papi quotidiani |Wi Glasbena oddaja Nad.: Beautiful (i. Ron IM$ Dokumentarec Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Sloane TV film: Reclusa, la rab- Dnevnik v nemščini bia di una madre (krim., Dokumentarec ZDA ’91, i. C. Ladd) Nan.: Great Detective fHTi Otroški variete Bin; Bum gjjl Nad.: Amore gitano Bam in risanke Risanke: Otok male Flo B Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) ® MONTECARLO Kviz: Vinca il migliore Dnevnik TG 5 m Variete: Estatissima H 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- sprint (vodita Gabibbo, Rfe nik, 13.15,19.50 Šport Miriana Trevisan) ■ Nan.: Charlie’ Angels Film: Ritomo alla laguna RtlS Film: II misterioso Mister blu (pust., ZDA ’91, i. M. Moto (krim., ZDA ’38) Jovovich, Brian Krause) Nan.: Operazione ladro Dnevnik i Nad.: Časa Sloan Film: Codice vbiolato i® Variete: Zap Zap (dram., ZDA ’94, i. Peter gw| Nan.: Gospa in prikazen Coyote, C. Thorne- Film: Acqua in bocca Smith), vmes (0.15) (kom., VB ’85) dnevnik Nan.: Omicidi d’ elite, Nan.: Dream On 23.45 Avvocati a L. A. Videostrani Arabela se vrača, 25. del Brianovo življenje po Montyju Pythonu, pon. angleškega filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Forum Nedeljska reportaža Očetje in sinovi Dober dan, Koroška Simpsonovi, 47. del ameriške nanizanke TV Dnevnik 1 Radovedni Taček: Kos Živalske pravljice ABC - ITD, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Šport Parlamentarna krizpotja Vojna proti mafiji, 3., zadnji del angleške dok. serije TV Dnevnik 3 Šport Sova: Nevarne obline, 8. del ameriške nanizanke B V območju somraka, 55. del MM Svet poroča wm Poročila BRj! TV, jutri, videostrani fr* Slovenija 2 9.00 11.55 12.10 12.25 13.10 13.55 15.55 16.40 17.05 18.00 18.45 1915 20.10 21.05 22.00 22.50 23.35 Euronevvs Učimo se tujih jezikov: Angleščina Turistična oddaja Christv, 16. del Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija Sobotna noč | Športni pregled Noro zaljubljena, 3. del S srcem in dušo, 4. del Sova: Nevarne obline, 7. del Veliki dosežki slovenske oddaja glasbena lestvica Kratke etude iz TV režije III. in IV. letnika AGRFT, 2. del Zvesti hišnik, španska drama Zgodovina kitajskega mesta, 6. del ameriške dokumentarne serije Brane Rončel izza odra Euronevvs Euronevvs Trenutek resnice, francoski film,1952 Slovenski program Studio 2 šport Zamejski portret Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka mm TVD mladi H Odprte strani, oddajo pripravlja Rosamna Giuricin H Alicia - evropski kulturni magazin B TV dnevnik Vsedanes Euronevvs Slovenski program Studio 2 šport Hrvaška 1 12.00 12.20 13.05 14.50 15.10 15.40 16.40 16.50 17.50 18.25 18.55 19.30 20.05 20.50 22.05 22.45 23.00 23.50 1.40 Dnevnik Ljubezenske vezi, 2. del španske nadaljevanke Angelski obraz, ponovitev ameriškega filma Modul 8 Domače živali, 6. del Dr. Quinnova, 25. del Poročila Palača vetrov, 2. del nanizanke Kolo sreče Obnova Hrvaške Hugo Dnevnik Vlak v prihodnost Ptice nebeške, 5. del Kdo je ona?: Nemčija Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Izziv, amer. barvni film Poročila Z' 'N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, J1.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7,00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Radio Most; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11,00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Meta in PII; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Festival Ljubljana; 22.30 Dvignjena zavesai; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Od Vrha do dna; 10.40 Power play; 11,00 Izbor treh pesmi; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play, hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 18.00 Bla bla radio; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo- candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.45 Soft mušic, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert v centru E. Komel 30.11.95; 11.10 Slov. lahka glasba; 11.30 Odprta knjiga: Nebeški sejem (P. Voranc, prip. Š. Drolc); 11.40 New Age; 12.00 Zdravje v naših rokah (H. Bizjak); 12.25 Orkestri; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 14.35 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: F. Handl; 18.00 Zastrta krila (M. Rebula); 18.20 Slov, lahka glasba; 19,20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik: Peter Wrolich f? Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285(345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja L tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888Jax 040-768697 Slovenija: ATELIERJM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 O O 6^6 IS Švš§vt§ sjflrig S 22S2 A \ c A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo je območje enakomemrga zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe in se pomika proti vzhodu ter bo vplivala na vreme tudi pri nas. Za njo bo dotekal nad nase kraje nekoliko hladnejši zrak. 1020 MILANO, k---tT-* 16/26 v ;---. - ' BEgGRAD 16/27 jPLIT 20/28 ° SOFIJA 16/25 SKOPJE0 XX - V 22/27XC_^. -ATEN|£5/51 - ggfc MHm "■' 1010 Sonce bo vzšlo ob 06.14 in zašlo ob 19.53. Dan bo dolg 13 ur in 39 minut. LUNINE MENE Luna bo vzšla ob 17.19 in zašla ob 02.09. PLIMOVANJE Danes: ob 2.09 najnižje -45 cm, ob 8.49 naj višje 29 cm, ob 14.20 najnižje -16 cm, ob 20.07 najvišje 38 cm. Jutri: ob 2.48 najnižje -54 cm, ob 9.22 najvišje 38 cm, ob 15.04 najnižje -24 cm, ob 20.52 najvišje 44 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 16,0 Sava Radovljica 12,6 Sava Šentjakob 14,2 Sava Hrastnik 16,7 Sora Suha 14,3 Ljubljanica Moste 16,3 SHi M. SOBOTA O 14/23 POSTAJA GradašCica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 12,7 18,1 14,9 12,7 12,2 BI0PR0GN0ZA Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno. Moteno bo tudi njihovo spanje. Podatke posreduje TEMPERATURE MORJA Portorož Poreč Crikvenica Split Komiža Hvar °C 24,0 24.0 22.0 23.0 24.0 23.0 TEMPERATURE V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 25 19 13 9 6 3 Slovenija: V ponedeljek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo in nekoliko hladneje, na Primorskem bo prehodno pihala zmerna burja, v torek bo spremenljivo oblačno, občasno bodo krajevne plohe ali posamezne nevihte. B- Nova aretacija in srhljiva odkritja o mreži pedofilov BRUSELJ - V okviru preiskave o mreži pedofilov, ki naj bi jo vodil Marc Dutroux, je nizozemska policija pri Amsterdamu aretirala nekega 74-letnika. Predstavnik za tisk nizozemske policije Klaas VVilting ni hotel navesti njegovega imena, povedal pa je, da med hišno preiskavo niso našli nobenega gradiva o An Marchal in Eefje Lambrechts. Najstnici je namreč Dutrouxova tolpa ugrabila- pred enim letom in baje prodala na Vzhod, kjer sta baje končali v kakem bordelu. Belgijski dnevnik De Morgeen pa je včeraj zapisal, da sta dve deklici in dva dečka novembra leta 1995 zbežala iz hiše Bernarda Weinsteina, ki ga je Dutroux ubil in zakopal skupaj z Julie in Melis-so. To je še en dodaten dokaz, da je bila Dutrouxova tolpa deležna neobičajnega policijskega kritja. Osuplost med belgijskim javnim mnenjem pa je povzročila izjava državnega pravdnika Michela Bourleta, ki vodi preiskavo o pošasti iz Marcinella. Ta je namreč poudaril: »Ce bo mogoče, bo- mo identificirali vse vpletene osebe, in če mi bodo dopustili, jim bomo sodili.« Kaj to pomeni, še ni jasno. Vsekakor pa je Bourlet namignil, da je ob njegovi v teku že dalj časa vzporedna preiskava belgijske žendarmerije pod tajno šifro »Dossier Othello«. Po trditvah tiska je žandarmerija le malenkostni del tega dosjeja posredovala preiskovalcem. To pa je v nasprotju z ugotovitvijo, da je žendarmerija pravočasno obvestila sodnike iz Liega o Dutrouxovih zločinskih poslih. Belgija pa se še ni opomogla od predsinočnjega šoka, ko se je na zasebni televizijski mreži RTL-TVI pojavila anonimna in zakrita mlada ženska, ki je dala srhljivo izpoved. Od šestega do šestnajstega leta so jo namreč spolno zlorabljali. Najprej oče, nato družinski prijatelji in na koncu celo neznanci. Ko so jo vprašali, kakšne funkcije imajo sedaj osebe, ki so jo zlorabljale, je ženska navedla, da so med njimi ljudje iz političnih in sodnih krogov. Ukrajina praznuje Sneg terjal več kot sto življenj NEW DELHI - Sele včeraj so bile jasne razsežnosti tragedije, ki je v snežnem metežu prizadela hindujske romarje -v Kašmirju. Po trditvah vojske in policije je do sedaj življenje izgubilo več kot sto romarjev, ki so bili namenjeni po 48-kilo-metrski poti do svete jame Amamath. Končni obračun pa bo še hujši, ker je na poti v snegu obtičalo vsaj 70 tisoč romarjev. Zagrebčane navdušila balonska Nočna fantarija ZAGREB - Pred-sinočnjem je bila v Zagrebu balonska »Nočna fantazija«, ki je navdušila meščane, ki so vsaj za nekaj ur pozabili na vsakdanje tegobe in si pasli oči ob pogledu na balone vseh barv, ki so leteli proti nebu. (AP) svicarsKa viaaa se je zavzeta za metulje ŽENEVA - Švicarska vlada je ustanovila posebno komisijo, M naj prouči in odpravi vzroke, zaradi katerih so se letos metulji izognili Sviti med svojo selitvijo iz Sredozemlja proti severu. Kot kaže je tega kriva prekomerna raba pesticidov, insekticidov in umetnih gnojil, tako da je vlada že pozvala kmete, naj omejijo rabo teh kemikalij v kmetistvu. Polica za neobičajno nezaželjeno nosečnost LONDON - Da neka zavarovalnica izstavi polico za nezaželjeno nosečnost, ni nobena redkost Da pa nekdo letno plača 250 tisoč lir, ker se boji nosečnosti z izvenzemeljskimi bitji, pa je dobesedno skregano z zdravo pametjo. To seveda ne velja za neko britansko zavarovalnico, ki bo povečala svoje dobičke. V Kaliforniji bodo skopili prevratneže VVASHINGTON - Po odobritvi poslanske zbornice je tudi kalifornijski senat podprl zakon, ki predvideva kemično kastracijo za spolne zločine proti mladoletnim. Človekoljubne organizacije se temu upirajo in trdijo, da injekcija depo-provere lahko povzroči sladkorno bolezen in visok krvni pritisk JOHANNESBURG - Nicholas Gcaleka, eden od poglavarjev južnoafriškega plemena Xhosa, je bil ob ugled, ker se je pod vplivom »nevihtnega duha« podal v Škotsko, da bi našel lobanjo kralja Hintsa, ki je padel v boju z Angleži leta 1835. Ambiciozni poglavar se je iz Škotske vrnil z lobanjo, a plemenski veljaki so jo poslali nekemu patologu, ki je ugotovil, da je »svetinja« lobanja neke Skotinje srednjih let.