V Ljubljani, dne 28. maja
Št. 22
H. Berko — O. Hudales:
NA FARMI
1. Delavnik Prvi žarki vzhajajočega sonca so našli molčečo gručo ljudi, ki so se umivali v bližini velikega vodnjaka. Tudi v trdnem lesenem poslopju je že zavladalo življenje. Zamorski kuharji so v kuhinji ro-potaje opravljali svoje delo in se že pričeli prepirati z zamorčki, ki so nosili kovbojem zajtrk v bližnjo uto. Tam je stala dolga miza. Pri njej so kovboji zaj-
»Ti ostaneš tu. Danes rabim spretnega dečka!«
Deset minut pozneje so kovboji v grmečem galopu odjezdili skozi vhod. Wiila se je javil pri nadzorniku.
»Vzemi dober laso,« mu je rekel ta, spraviti morava one štiri plemenske bike iz hleva. Za te razvajene Angleže je sedaj že dovolj toplo, da gredo lahko na
trkovali. Prinesli so jim velikanske množine kave, koruznega kruha, pečenih jajc in slanine Vse so pospravili v neverjetno kratkem času.
In že se jo razlegel bosov (nadzornikov) glas:
»Vsi k mladim živalim! Danes morajo biti zaznamovane, nato jih lahko takoj naženete ven.«
Ozrl se je v krogu in oči so mu obstale na WiHsa
prosto. Toda čakaj name, sicer od tebe ne bo mnogo ostalo. Vsak izmed teh dečkov tehta nekaj čez tri tisoč funtov. Na-vajeni so, da kar kratko opravijo z radovedneži, ki jim pridejo v bližino. Na vsak način morava koral (ograjen prostor za živino) prej utrditi, kajti te ljube živalce imajo navado poizkušati, če ni plot močnejši ko njihova čela. Če nama 1 uidejo, je osem tisoč dolarjev pri vragu in potem se lahko izseliš v Kanado, kajti
tako daleč ne seže puška našega starega.«
VVills je torej za spremembo jahaje sedel na visokem plotu. S težkimi udarci je pribijal deske, ki naj bi preprečile prost razgled dragocenim plemenskim bikom, ki so jih pripeljali iz Anglije. Če ti biki zagledajo kako drugo žival, besne proti plotu, da se ta ne more dolgo upirati naskoku štirih bikovskih glav. Zato mora biti koral, namenjen za bivanje bikov, skrbno zgrajen in tako opažen, da živali ne vidijo na prosto.
Vedno višje pleza sonce. Vedno bolj vroče žgo žarki na Willsa, ki pridno žaga in pribija. V vedno krajših presledkih prihaja bos gledat, če je plot že gotov. Sam pa leži na senčni verandi v udobni viseči mrežnici. Od časa do časa vstaja, da godrnjaje povpraša Willsa, če morda misli graditi nebotičnik, ker rabi toliko časa.
Po preteku treh ur je delo slednjič končano. Mogočen kvadrat je ograjen z visokimi plohi, ki ne dovoljujejo pogleda na prosto. V curkih teče kovboju znoj po telesu. Hrbet ima trd in boleč.
Z vzdihom si prižge Wills pipo tobaka, toda bos že nevoljno zavpije:
»Delaj dalje, dečko! Ali se naj biki v hlevu zaduše?«
Wills požre pikro opazko, če se vso zimo niso zadušili, bodo še tako dolgo vzdržali, da naredi nekaj dimov. Toda poslušno utrne pipo in sledi bosu v hlev.
Tam stoje v posebnem predelu štirje mogočni biki. Uklenjeni so in če so na farmi biki uklenjeni, je to znak velike nevarnosti. Toda noben mož ne more z lasom vreči takega bika, kajti te živali uporabljajo tako močan protisunek, da prevržejo še najbolje izvežbanega konja in ga lahko nabodejo na roge.
Bos odpre z dolgim drogom verigo in odskoči. Na videz okorni bik še z bliskovito naglico okrene in navali na moža. t Toda v tem trenutku mu zažvižga VVill-sov laso na roge.
Temnordeč od jeze zarjuje bos na Will-sa:
»Pusti to prekleto bedarijo! Ali misliš, da boš bike spravil z lasom samo za korak naprej?«
Divje maha z drogom, se končno pomiri in reče:
»Vrgla bova drugega za drugim. Za to rabiva Doka, angleškega buldoga. Pojdi ponj. Leži pri starem in spi. Toda pazi, i pes je prekleto divji na tujce...«	I
VVills zapusti nlev in gre v gospodarjevo hišo. Pozna psa. Mogočen buldog je in naučen, da popade za nos najbolj razposajenega bika z zanesljivim ugrizom in ga ne izpusti več. V tem položaju ne more bik psu ničesar narediti in ga ni težko spraviti v zaželeno smer. Kovboj potegne za pasji jermen, pes se okrene in mora slediti. Če začne bik divjati, za-suče buldog glavo in vrže orjaškega nasprotnika.
Čeprav je VVills že c go služil na farmi, še ni stopil v gospodarjevo hišo. Kov-boji niso v farminem najsvetejšem ničesar izgubili. Z občudovanjem pogleda razkošno pohištvo, ki je bilo natančen posnetek pohištva v stanovanju na Peti Aveniji (najlepši ulici v New Yorku). Še nikdar ni stopil na take preproge, nikdar še ni sedel v tako mogočnih usnjatih stolih. Pograbilo ga je nekaj kakor strah pred človekom, ki stanuje v teh prostorih.
Zamorec, ki je nosil srebrn podstavek z whiskyjem (angleškim žganjem) in sodavico, vstopi v sobo. Wills ga vpraša po Doku.
Črni deček pokaže bleščeče zobe.
»Pes leži pred blagajno pri gospodu v sobi. Pazi, ugrizne vsakega, ki vstopi. Ne izpusti te več, če te enkrat zagrabi.«
Wills si potegne škornje navzgor, se trdneje opasa in potrka na označene duri. Ker nihče ne odgovori, jih tiho nekoliko odpre, pogleda v sobo in vstopi.
V tem trenutku ga naskoči težko telo. Na uho mu udari globoko renčanje in ostri zobje se mu zasade v srajco. Vsled silnega naskoka se opoteče in pade na tla. Iz globine sobe zadoni glas:
»Dok, semkaj!«
Renčeč in obotavljaje ga buldog izpusti. VVills zagleda farmerja. Leži na postelji in se smeje:
»Hotel sem samo videti, kako pes opravi s človekom,« reče nato. »Mislim, da bi te okrog vratu naredil nekoliko ožjega ... Zadovoljen sem z mrcino. Lahko ga vzameš na jermenu s seboj. Saj bo šel.«
Molče natakne VVills pomirjenemu bul-dogu jermen in ga odpelje. Da je imel srajco raztrgano, da je imel na rami globok ugriz, tega ni smel omeniti. Farni er hi se razjezil, če bi kdo rekel le besedico proti psu, ki je čuval najsvetejše — blagajno. VVills pride s sopihajočim psom v hlev. Bos ga motri in se zasmeje.
»Te je Dok prestregel, kaj? Je vražje močan pes, kaj ne?« (Dalje prih^Hnji*)
—— ———■
M anica:
K birmi
Največji in najveselejši praznik sled-hernemu otroku je menda birmanski dan, ki se ga potem marsikdo še v poz-
nejšem življenju cesto in z radostjo spominja. Mi vsi, ki smo že bili pri birmi, to dobro vemo, kaj! ?
Zato se boste nemalo začudili in neverjetno zmajali z glavicami, če vam povem, da je Zoretov Nejče iz Zabrega, ko je izvedel od matere, da bo šel tisto leto k birmi, strahovito nakremžil svoj okrogli obraz, po licih sta mu pa zdrseli dve, kot lešnik debeli solzi.
No, kaj takega! In vendar je bilo res.
Sicer se je, kakor vsak otrok, tudi Nejče veselil birme, o pa kako veselil! Pa kaj, ko se je pa poslednje dni tako čudno zaobrnilo. Le čujte!
Nejče, vaški otrok, ni še nikoli videl mesta, o katerem je čul praviti toliko lepega. Že zato je tako hrepeneče pričakoval dan birme, da bi se s svojim ljubim botrčkom popeljal v mesto in si tam ogledal vse tiste znamenitosti, o katerih je tolikrat sanjala njegova duša.
Iz teh nebes pa ga je neke nedelje zjutraj nenadoma vrgla mati, ko je prišla iz cerkve.
»Čuješ, Nejče,« ga je ljubeznivo pobožala po laseh, »župnik nam je oznanil, da bo letos birma v naši domači župniji.
ni hote!
Premisli, niti v mesto se ti ne bo treba
voziti!«
»Joj, mati!« je zatulil Nejče, »ne grem pa ne grem! Jaz hočem k birmi v mesto, da bom kaj lepega videl. In v mestu mi bo boter kupil poln robec piškotov, slikanic, orglice in ne vem kaj še vse. Tu pa ne bom nič dobil, ker nič nL Ne, ne, v našo cerkev ne grem k birmi, pa ne grem!«
»Kdo neki te bo vprašal, trapček mali,« se je nasmehnila mati. »Bodi pameten! Mesto boš lahko še dostikrat videl. Kar se tiče piškotov, jih boš dobil tudi tu. Boš videl, koliko bo stojnic okrog cerkve.«
Ali Nejče se ni dal potolažiti. Mesto je le mesto, kajpak.
Odslej je fantiček postal tih in zamišljen. Ko ga je potem čez nekaj dni srečal na cesti njegov boter, mu je dečko odkritosrčno potožil svojo bol.
Botrček pa se je zarežal, da so se mu zabliščali beli in močni zobje:
»Haha, Nejče, le brez skrbi! Bodi vesel in glavo pokoncu! Vse bova uredila tako, da bo dobro in prav.«
»Kako neki?« si je mislil Nejče in čakal.
Dan birme je napočil. Nejče je bil že
ko je vstopil boter. Oj ta boter! Sicer
je bil dobre volje in ves nasmejan kakor vedno, toda prišel je peš in peš sta se potem odpravila z ostalimi birmanci v cerkev. Res so bile pred cerkvijo postavljene stojnice z vsakovrstnim pisanim blagom, ali Nejče se je v svojem neraz-položenju bolj malo zanimal zanje, boter pa celo nič.
Šele v cerkvi se je fantiček nekako zamotil in postal pozoren. Videl je prvič svojega škofa — kaj pa mislite, to ni kar tako — gledal je tuje duhovnike, opazoval birmanski obred, poslušal bu-čeče orgle in ubrano petje in vse to je svečano vplivalo nanj. Kar nekam hitro je bil cerkveni obred končan, Nejče pa t— birmam
»Zdajle mi bo pa botrček kaj kupil,« si je mislil na skrivaj, ko sta se pririla iz gneče na prosto. Toda zdelo se je, da je boter slep in gluh za vse šotore. Prijel je dečka za roko in hitel z njim tja za cerkev.
Oho — kaj pa je to? Tam je čakal botrčkov hlapec s prelepim kolesljem in iskrim konjičem, ki je v svoji nestrpnosti z močnim kopitom izkopal že precejšnjo kotanjo v tla.
Preden se je Nejče dobro zavedel, ga je že boter dvignil, posadil v voz in še sam sedel poleg njega. Hlapec je mlask-
»Botrček, kam pa?« je šele zdaj izdavil Nejče. Boter je spet na široko pokazal bele
zobe:
»I kam — v mesto. Saj si vendar želel v mesto, ne?«
fV/CMT-—
a c
t pa
U0DO3
Kt
nil z jezikom, konj je potegnil in — frrr — šlo je mimo vaških hiš kakor strela.
Nejčetu je zastala beseda in sapa. Najrajši bi bil padel blagemu botru okrog vratu in ga toplo poljubil.
Kmalu sta bila v mestu. Joj, kaj je Nejče vse videl. Tega si ni niti v sanjah nikoli predstavljal.
Dobri boterr mu je na hitrico razkazal nekaj glavnih zanimivosti, potem mu je pa nakupil sladkih piškotov, zvezkov, pisanic in orglice. No seveda, orglice, te pa morajo biti
Domov grede je dobrotni boter spet bušil v svoj dobrodušni nasmeh in Nej-četa, ki je plaval v devetih nebesih, po-trepljal po rami:
»No, vidiš! Saj sem ti rekel, da bova že tako uredila, da bo vse dobro in prav!«
Vladimir Kapus:
Mija in lutiica
Striček! poglej, no poglej: kako me krnica gleda. Kako ima debel, okrogel obraz in ličeca njena so bleda.
Kdo neki je v lunici skrit? To vedela Mija bi rada. Je mislila, da je bil sveti Miklavž, a manjkala bela je brada.
173
aamammmmmm
Golar Manko:
Butale! m
So se hudo sprli Butalci in Zabitovčani. To je bilo tisto leto, ko je imela Stefucova muca sedem mladih in še enega zraven, če ne bi hotela nesreča, da je poginilo osmo mače.
Pravijo, da so si bile Butale in Za-bitovci v laseh radi češpelj, ki jih je bilo v Butalah tisto jesen sila dosti, pri sosedovih pa nič in so jih zato hodili ti v Butale krast.
Kakor je danes, tako je bilo tudi že takrat v navadi, da so si pričeli zato eni kakor drugi brusiti pipce, v grmovju pa so posekali vse gorjače in rekli so, da bo morala teči kri, ker sicer niti eni, niti drugi ne bi mogli pozabiti butalskih češpelj. Tako so dejali!
So tudi slišali v Butalah, da imajo drugod navado, da poberejo sovražniki sovražnikom zvonove, zakaj, to niso vedeli.
Pa so se ustrašili tudi v Butalah za svoj zvon, pa čeprav je pel le kot počen lonec, in so mislili, da brez zvona nikakor ne gre, sicer jim pobije že prva toča vsa njihova polja.
»Kam ga skriti,« so pomišljali župan, mežnar in policaj, da ne omenimo še ostalih butalskih modrijanov. Ta misel jim ni dala miru, vedno se je vrtela v njihovih glavah, da so nazadnje še pozabili, čemu morajo vendar skriti svoj zvon.
So imeli v Butalah tudi mlako, tako so ji dejali vsaj Zabitovčani, doma pa so rekli tej zadevi morje. Poleti so se tod kopale žabe in butalski paglavci, pozimi pa so se drsali po njej, pa ne žabe, o ne, pač pa le butalski fantalini.
»I, kam drugam, kar v naše morje, bomo potopili zvon,« so dejali končno oča Štefuc, tako so se pisali namreč gospod župan, in pogledali v začudene vaščane, ki jim nikakor ni šlo v glavo, da imajo tako nasukanega župana.
Kakor so sklenili, tako so tudi napravili. V vasi so poiskali največji čeber, vanj položili zvon in že so oča žuoan odveslali na široko morje; kar z metli-nim drogom so si pomagali in šlo je. Sicer so se res dvakrat ali trikrat skoraj prevrnili s to barko sredi butalskega morja, in Butalčani so kar prebledeva-li od strahu, ko so videli, kako sumljivo se pozibavajo njihov župan v ma-ce nerodni barki. Pa je le šlo po sreči.
Ko so se priguncali do srede mlake, to se pravi, morja, so z božjo pomočjo
r-T9"
lljlllOV 2TOH
porinili zvon v vodo in kmalu se je potopila ta zadeva v neznane globine, saj so še oča Stefuc komaj segli z met-linim drogom do dna.
»Aha«, jim je planilo še v glavo, »skoraj bi pozabil!« Iz žepa so potegnili pi-pec in tam, kjer je štrbuknil zvon v vodo so zarezali v čeber globoko zarezo, ker se je bilo po pravici bati, da bi krat-komalo pozabili, kam so skrili to reč.
Nazaj je šlo s čebrom nekoliko laže, toda, ali ne pravi že pregovor, da nesreča nikoli ne počiva? In tako je bilo tudi tokrat. Samo enkrat bi še moral poriniti Štefuc z drogom pb dno, pa bi bil na suhem. Toda zgodilo se je, da so prav takrat štrbunknili v vodo, in če bi jim segala voda na tem mestu vsaj do pasu, bi si morali Butalčani gotovo izbrati novega župana.
Globoko so si oddahnili vaščani, ko so potegnili iz mlake vsega premočenega in prepadenega Štefuca, kajti težko bi bilo dobiti njemu enakega; še globlje pa so si oddahnili, ko se ni bilo več treba bati, da bi jim Zabitovčani sunili njihov največji ponos, butalski zvon.
»No, sedaj pa naj kar pridejo,« so si dejali smeli in junaški Butalci. Toda sovražnika ni bilo od nikoder in so si junaki zaman nabrusili pipce in posekali skoraj vso grmovje.
Vso jesen in še polovico zime so zaman prežali Butalci za domačim plotom na nepridiprave, toda naj so še tako bu-lili proti Zabitovcem, teh ni hotelo bi-< ti od nikoder, res, da ne.
Zima je odšla. Led se je stalil in tudi pomlad je že primahala v deželo in paglavci in žabe so zopet čofotale po butalskem morju.
»Sedaj bi bil že čas, da obesimo zopet naš zvon,« so menili oča župan, saj so bile češplje že pozabljene tu in tam v Zabitovcih. Zopet so sedli v čeber, odveslali v sredino vode, poiskali na čolnu zarezo in stikali za zvonom Toda naj si je bilo tako ali tako, zvona ni bilo več, pa čeprav so čofotali z metlo po vodi že 3 dni in še četrtega pol.
Pa jim šine v glavo: »Zabitovčani so nam ga sunili,« ponoči, Bog ve, kdaj in kako, so se priplazili in nam ukradli naše vse.
Sedem dni in sedem noči so žalovali v Butalah za svojim zvonom, osmi dan zjutraj pa so sklenili, da ga dobijo od
Zabitovčanov nazaj tako ali tako.
In zopet so brusili pipce in stikali po grmovju za gorjačami. Kako so se pa pogledali in zmenili z njimi, pa res ne vem, res, da ne!
Majda gre za botro
To mudi se danes naši Majdi. »Kam,« jo vpraša mamica in očka. »Kaj ne veste? Tja do Male pač Nedelje kuža Sultan danes me popelje.
K babici, k Marinki in še k teti moram iti, ej, za botro so me povabili — h krstu moram nesti — včeraj so, zares, poslali pome.
Micki moram biti botra, oh, to punčka je kot živa, kadar spančka, nič ne joka kot Marinka naša — le pri jedi čudno se obnaša.
Hm, ko bila bi jaz Micka; niti enkrat ni se treba ji umiti, in zvečer Marinka je ne vpraša: je umila zobke Micka naša?«
In že zopet Majda gre na delo, punčke svoje na voziček spravi, in že dirja po dvorišču s kužo, dokler mrak jo z dalje ne pozdravi.
Mladinske pesmi
V oceno smo prejeli Mladinske pes» mi, ki jih je spesnil in uglasbil Josip Mihelič-Colar. Zvezek vsebuje 9 dvo in troglasnih skladb. Navajamo naslove posameznih pesnitev in skladb: Pastirček, Zima, Mladi pevci, Delavec in ptica, Deček in muren. Sankači, Pomlad, Jutro in Ob mlinu potoček šumi.
Mnogi mladi Jutrovčki že obvladajo kak instrument violino, klavir, tambu-rico, harmoniko in ah kaj drugega. V zvezku najnovejših slovenskih skladb bodo našli precej vedrega in prijetnega razvedrila. Skladbe so enostavne in jih bodo navežbali lahko tudi najmlajši prijatelji glasbe.
Iz zvezka si bodo lahko pomagali tudi v mnogih šolah in društvih za razne šolske in društvene akademije.
Petje je najlepša odlika Slovencev in Jugoslovanov. Pregovor pravi: »Kdor poje, zlo ne misli«. Zato naj bi prepevali pri nas vsepovsod. Petje nas razveseljuje in vedri. Nobenega izleta, se* Stanka in prireditve bi ne smelo biti brez petja in glasbe.
Zaradi preprostega besedila in lahke melodije se bodo posamezne pesmi iz Miheličeve pesmarice Mladinske pesmi naučili za nastop že tudi najmlajši pevci in pevke.
Pesmarico dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani (Selenburgova ulica). Stane samo 10.— din m Vam jo toplo priporočamo
Jutroirčlsi pišejo
Naša nova vodilna povesi. Danes začnemo objavljati novo vodilno povest »Na farmi«. Namenjena je posebno tistim dečkom, ki tako radi sanja* rijo o divjem Zapadu, o bogatih farmah, veselih in srečnih kavbojih. Naša nova vodilna povest vam pokaže resnično življenje kavbojev, ki je težko, polno truda in odgovornosti in niti malo ne podobno vašim lepim sanjam. Opozorite svoje prijatelje in tovariše na našo novo vodilno povest in nam sporočite, kako vam ugaja.
Spretnost in potrpežljivost. Januarja meseca je Micika Petek, uč. IV. razr. ljudske šole v Rogatcu pisala stricu Maticu med drugimi novicami tudi tole: »V malo šivankino uho sem vtaknila 16 nitk sukanca št. 50 in to v osmih minutah. »Obenem je priložila tudi tisto šivanko. Med tem smo prejeli od raznih Jutrovčku več takih šivank. Pi-
sma najbolj spretnih objavimo na tem mestu in s tem zaključimo tekmovanje.
Dragi stric Matic! Danes se prvič oglasim v Tvojem listu Doma mi je sestra povedala, da je poslala šivanko, v katero je vtaknila 16 nitk sukanca št. 50. Tudi jaz sem poizkusila svojo
srečo in sem vtaknila v navadno šivan-ko 19 nitk sukanca št 30 v osmih minutah. Šivanko Ti v pismu pošljem. Vidiš. stric Matic, tudi mi moški nekaj zmoremol Upam, da se pri nagradi tudi name spomniš in Te lepo pozdravljam
Petek Ivo, uč. višje nar. šole v Rogatcu.
Dragi stric Matic! V prilogi Ti pošljem zanimivo šivanko. V šestih minutah sem vtaknila v šivankino uho 26 nitk sukanca št. 70. Ali nisem spretna? Lepo Te pozdravlja
Korun Valerija, uč. lil. razr. v Trnavi 42 p. Comiljsko
Dragi stric Matic! Naznanjam Ti novico, da sem potolkla rekord Petkove Micike iz Rogatca. Pošljem Ti dokaz.
V	šivankino uho sem vtaknila 22 nitk sukanca št. 40 v 8 in pol minutah Ker pa se morajo rekordi razglasiti. Te prosim, da objaviš to novico v »Mladem Jutru«, ki ga vsako nedeljo težko pričakujem. Lepo Te pozdravlja
Kralj Minka, uč. V. razr. na Koroški Beli — Slov. Javornik 204
Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam in Te najlepše pozdravljam.
V	prejšnjem »Mladem Jutru« sem brala, da je neka čitateljica vtaknila v šivankino uho 16 nitk sukanca. Priložim Ti šivanko, v katero sem vtakni* la 18 nitk sukanca št. 36. Lepo Te pozdravlja
Silvica Križaj, uč. v Podgorcih pošta Velika Nedelja
Dragi moj striček. Srčno se Ti zahvaljujem za Tvoje ljubo pisemce v »Mladem Jutru«. Veš, pa Tvoja želja se ni izpolnila. Tako so se oglasili križi in težave. Hudo me je bolel zobek: en kriz ge-dur Potem so nam v šoli cepili koze: drugi križ — de dur. Zdaj se je pa zopet vse poleglo in Te veselo pozdravljam brez vsakega križa v ce duru. Tvoja prijateljica
Milena Ermenc, uč. 111. r. osnovne šole
V Borovnici
Dragi stric Matici Borba za vsakdanji kruh je iz dneva v dan težavnejša. Treba je torej resnega dela. Še p redno razsvetli solnce Mirensko dolino me zbudi trkanje na vrata. Vstati bo treba in iti v šolo. Poslovim se in veselo bitim na vlak z željo, da bi vsak tak
dan preživel lepo in da bi v njem marsikaj novega in koristnega sprejel za življenje. Na vlaku nisem sam. Tako življenje živi poleg men^še mnogo to-varišic in tovarišev. Kot mlada vesela družba se razvrstimo po klopeh. V začetku malo pokramljamo, časih tudi zapojemo in se od srca nasmejemo. A to ne traja dolgo. Knjige iz šolskih torbic nas prosijo, naj se jih vendar usmilimo in sprejmemo od njih koristi, ki nam jih nudijo. Marsikdo od mladih študentov se odzove temu klicu, vzame knjigo in se vanjo zamakne in srka od nje učenost. Drugi zopet ostane nem in se ne zmeni za opomine, ki jih prejema od ostalih. Sam pri sebi si mislim. Študiranja je dovolj. Odložim knjigo in stopim k oknu, kjer se mi nudi lep razgled v naravo. Zlasti spomladi ne zamudim te prilike. Ko tako ggledam, se mi nehote stavi vprašanje: »Odkod vse to?« Premišljujem, a do prave rešitve ne pridem.
Že nas pripelje vlak v Novo mesto. Pred nami se vije ob reki Krki široka cesta, po kateri moramo narediti precej korakov, da nas privede do šole. Opisal sem Ti svojo pot v šolo in pa upam, da jo bom lahko bral v »Mla» dem Jutru« Te pozdravlja
Bule Marko, dijak drž, real. gimn. v Novem mestu.
Ljubi stric Matic! Mesec maj je tu!
V tem mesecu praznuje moja mama svoj najlepši praznik. Kakor lučka sveti nam otrokom v življenju. Dela za nas od zore do poznega večera. Vse svoje trpljenje daruje nam, da bi zrasli v zavedne državljane, ki bi ljubili svojo domovino. Kadar smo bolni, nas skrbno neguje in bedi za nas cele noči. Skrbi jo, da ne bi hodili raztrgani. Ko smo ozdraveli, se pokaže na njenem licu zopet smehljaj. Žarek sonca posije v njeno dušo.
Žalostni so tisti otroci, katerih mati spi že v grobu. Oni vedo kaj so izgubili, toda tolaži jih to, da živi v nebesih najboljša mati Ptički s svojim petjem pozdravljajo mamice, ki za nas trpijo noč in dan.
Ko bi izgubila mamico, bi izgubila najdražje, kar imam na tem svetu.
Lepo te pozdravlja
Zor Marija III. razr. m. šole pri Urš. v
Ljubljani.
Kadar zvesti poldne
v Jugoslaviji
je tudi v Albaniji, Danski, Libiji, Nemčiji, Norveški, Švedski, Švici, Italiji in na Madžarskem ura 12.00;
v Bolgariji, Grčiji, Finski, Egiptu, Poljski, Rusiji, Palestini, Turčiji, Siriji, Transvaalu 13.00; v Eritreji, Perziji, Somaliji 14.00; v angleških Indij ah 16.30; v Singapooru, Siamu 18.00; v zapadni Avstraliji, Hong-Kongu, Šanghaju 19.00; na Japonskem in na Koreji 20.00; v Tasmaniji in Viktoriji 21.00; v San Franciscu in Kanadi 3.00; v Mehiki 4.00;
v Indiianapolisu, Chicagu, Detroitu 5.00; na Kubi 5.30;
v Newyorku, Filadelfiji, na Floridi, y Peruju in kolumbiji 6.00; v Boliviji 630;
v Argentini in na Portoriku 7.00; v Urugvaju in Venezueli 7.30; v Braziliji 8.00! na Azorih 9.00;
v Angliji, Belgiji, Franciji, na Portugalskem in Španskem 11.00; na Holandskem 11-20.
Naleplja&fe zemljevidnih kart
Zgibi j i ve zemljevidne karte, ki jih rabite poleti na svojih kolesarskih ali peš izletih, vzdrže dalje časa, če so napete na platno. Napenjanje ni nikaka umetnost. Zemljevidno karto razrežete z ostrim nožem in s pomočjo dobrega ravnila v ustrezajoče kvadrate. Na gladko desko pribijete primeren kos knjigoveškega platna in sicer tako, da ne nastanejo nikjer nikake gube, na platno pa nalepite posamezne kvadrate z dekstrinom, odnosno ki ej etri, sku-hanim iz škroba. Kvadrati se ne smejo docela stikati Med njimi mora biti vsaj kak milimeter razstoja, ker bi drugače kairte ne mogli pravilno zga-
niti Platno z nalepljeno karto ostane na deski, dokler seklej popolnoma ne strdi in posuši. Nato prirežite robove na 2 cm širine, jih zapognete in priši-jete. Če v šivanju niste preveč izurjeni, naprosite svojo mater ali svojo se-
stro, da vam napravi to uslugo. Najbolje in najlepše bi bilo seveda, da izvršite to na šivalnem stroju.
Rešitev križanke
Vodoravno: Z kit, 4. Kocel, 6. daritev, 7. labod, 8. nav, 9. Nanos.
Navpično: 1. Ciciban, 2. Korana, 3 Tetovo, 4. kai 5. led.
Kvadrati
vzklik začudenja;
vzklik neugodja, nestrpnosti, prigovarjanja; afriški ptič; domača žival; moško krstno ime; kmečko delo; vejevje; trgovčič.
V vsaki besedi so vse črke prejšnje besede, v nespremenjenem ali sprem©' njenem vrstnem rediu, im črka več.