245 Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Tersta 27. julija. * Danes smo pokopali častitega fajmoštra novomeškega, vašega rojaka, gosp. Matija Eržen-a, ki je umeri po dolgi bolezni. Obila množica je šla za pogrebom in tako rajnemu skazala zadnjo čast in ljubezen. Naj v miru počiva! — Ker je čedalje več beračev, veliko pa tudi tacih, ki bi lahko si drugač kruh služili pa se raji z beraško mavho okoli klatijo, je tedaj 23. dan t. m. deželno poglavarstvo ukazalo tukajšni c. k. policii, naj ojstro izpeljuje postave, ki so dane zoper beraštvo; ob enem pa je tudi opomnilo mestne prebivavce, naj podpirajo gosposko, ki si prizadeva zatreti presilno beračenje, in naj nikar ne dajejo ubogaj me beračem, ki bi si lahko kruh služili, namesto da se potepajo dan na dan po mestu in si z beračenjem pa tudi s tatvino mavho polnijo. Vemo, da vsak pameten človek bo gosposki hvaležen, ako bo takim bera-čunom prav ostro na pete stopala. Iz Železnikov 24. julija. Perve poglavitne poljske pridelke: mervo, ječmen, pšenico in rež so spravili kmeto-vavci okoli nas srečno domii. Razun ječmenov, ki so nekako redki bili, vse druge žita, hvala Bogu, precej dobro plenjajo. Mnogokrat so sicer nevihte žugale uničiti trud pridnega kmetovavca, pa spremenile so se vselej v pohleven dež, kteri nam je vendar posebno ob košnji precej zlo nagajal. Tudi zdravi smo letos še dosti, le otroci za nekim hudobnim kašljem (za dušni m ka sijem, Keuchhusten) skor po celi selški dolini prav zlo bolehajo, in dasiravno jih je v naši in selški fari že nekoliko pomerlo, se je vendar čuditi, da jih kašelj še več ne zaduši; koliko otroci pri ti bolezni terpijo, bi ne verjel, kdor sam ni vidil. Ko bi matere posebno ponoči, kadar otroke kašelj zažene, tako pazljive ne bile, da bi jih prec ne vzdigovale, bi jih gotovo mnogo za-molknilo. Zalibog, da ni zdravila zoper ta hudobni kašelj ! &) Zdaj naj pa omenim še nekaj, kar nas iznova prepričuje, da res še vse premalo poznamo svojo lepo domovino. Ko sem pretekli teden po opravilih v Bohinji bil, so mi bistriški gospod kaplan pravili, da gosp. Fr. Za ver sni k, fajmošter iz Koprivnika (kjer je nekdaj tudi naš Vodnik fajmošter bil) so našli v neki samotni in skriti dolinici, kake dve uri od Bistrice, sprelep slap (Wasserfall), za kterega se do-zdaj še vedilo ni in kterega bomo ponosni med imenitnosti Krajne šteti smeli. Ima nek, ako sem prav razumel, 4 ali 5 curkov. Rad bi bil prec šel tudi gledat „Zaveršnico" (tako so kerstili bohinski gospodje častitemu gosp. Zaverš-niku v čast od njega najdeni slap), pa čas mi unidan ni dopušal. Ko pa vpervič zopet v Bohinj pridem, bom šel ogledat novo lepotijo naše domovine, in takrat, ako Bog da, kaj več od tega. Danes le toliko, da svet zve za novi slap. — Z Bogom ! J. Levičnik. *) Dostavek vrednistva k opombi zaslran zadušenega kašlja. Res, da ta kašelj je ena najterdovratniših. bolezin otroških; zraven tega pa je še tudi kužna; otrok jo od otroka nalesti zamore, pa tudi odrašeni ljudje jo včasih nalezejo, kadar je v eni hiši več otrok za tem kašljera bolnih. Navadno pravijo ljudje, da ta kašelj ,,6 tednov gori,, 6 tenov pa doli jemlje". Čeravno ne naraša in pojema bolezen 6 tednov, ampak včasih manj, včasih pa tudi dalj časa? vendar ni popolnoma prazna ta vera. Ločijo se pa v ti bolezni očitno 3 dobe; perva doba (3, 6, 8 dni) je nahodna, vročinska (katarališka); druga doba je božjastna (skozi 2, 3, 8 tudi 12 tednov včasih), v kteri terpinči tisti grozni, suhi, zadušni kašelj uboge otroke po poli minute pa tudi 5 minut dolgo; v tretji dobi (skoz 2 do 3 tedne) od-jenjuje bolezen; kašelj ni več tako suh, je bolj omečen. KI sreči je bolezen bolj huda kot nevarna, večina otrok spet okreva, ako ni združena še s kako drugo boleznijo; le dojenčike rada jemlje. Kakor vzroka te bolezni zdravniki še niso mogli do kraja zvediti, tako tudi gotovo zdravilo dosihmal še ni znano, čeravno je množica priporočanih, od nedolžnega sleza noter do strupenega arsenika, silo silo obilna. Ker pa bolezen, kakor smo ravno rekli, ima troje dob, — ker niso vsi otroci edine nature, in ker ob kašlji dobivajo včasih zobe in potem možgani terpe, se oglašajo gljiste itd., je pač lahko razumeti, da zdravniku mora mar biti za vse te pritekline in da ne sme vselej po enem kopitu ozdravljati bolezni. Pa saj tudi od tega, kar spada v opravilo zdravnikovo, ni namen naš tukaj govoriti; svetovati hočemo le materam, kako naj ravnajo s svojimi otročiči, ki so res v ti bolezni milovanja vredni. Pervo je, naj se otroci derže celi čas srednjo mero na toplem, pa ne prevroče; kadar jih vročina kuha, naj se nikar preveč ne obkladajo z odejami, vsa pijača naj je mlačna, to je, nikoli vroča pa tudi nikoli merzla. Vino, kava (Jtofe) in vse kar kri draži, naj se nikoli ne daje bolnim in zlasti izzačetkabolezni ne; naj bolja jed jim je izzačetka bolezni: mleko, čista (ne mastna) juha ali župa ali prav kaj lahkega na nji, kuhano sadje ali kaka kuhana zelenjad; za pijačo je dobra mlačna ječmenova voda,hruševa voda,slezji čaj (ajbšev te), s al ep o v a voda itd. Mnogi zdravniki ter-dijo, da krompir in golobje meso je škodljivo v ti bolezni. Pervih 8 dni naj bo bolnik zmiraj v hiši; pozneje pa že zamore o lepem vremenu pod milim nebom biti, pa nikoli zjutraj zgodaj ali zvečer ali kadar je vetrovno; tudi okoli vode ne sme nikoli hoditi. Prav je, če se bolni otroci raz-veselujejo s kakošno novo igračo, zakaj veselo serce tolaži božjastno bolezen. Kadar prime otroka kašelj, naj ga mati ali kdor koli vzdigne, da se lože odkašlja; če ga hoče zadušiti, ga je treba po herbtu tolči (pa s pametjo), in da lože bljuva (čez da), naj se mu v olje pomočeno pero ali perst v usta utakne in gerlo pošegeta. Vsa tesna obleka ali tesni povoji so škodljivi. Kot domače zdravilo je dobro, če se vzame laškega olja in pa ravno toliko cukra inpapridene en rumenjak, vse dobro zmeša in naredi sladek sok, kterega včasih čez dan malo žljičico povžije bolno dete; pa preveč in predolgo oljnatih in sladkih stvari vživati ni dobro. 246 Odgovorni vrednik : Dt, Jane* BleiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.