Gospodarske stvari. Pitavne svinje. Kdor hoče avinje rediti za to, da jih zakolje ter ai priredi začimbe, doživi lehko, da mu svinje ne žro več, ko bi še to najraji imel. Karkoli jim človek prineae, vsega se malo lotijo, potem pa puste na miru. Lehko se torej izgodi, da jim maščoba odjemlje, ne pa, da raste. To je vsekako nevolja; za-njo bi clovek kaj rad dobil zdravilo. Tako zdravilo ae tudi naliajain ne atane, Bog zna, koliko truda ali denarja. Zdravilo je čiato priprosto. Vzame ae kak škaf ali enaka lesena poaoda, ki drži vodo. Va-njo ae nasiplje ovaa za dva do tri prate na debelo in potem ae potrese ovea s aoljo. Tacih plasti ovsa naredi ai toliko, kolikor ti je treba za dva dni. Na zadnje pa se vlije vode, ne preveč, pa toliko, da je vea ovea v vodi. Ker ae oves raztegne, zato ne sme biti posoda prepolna. Dve pesti tega ovaa daje ae potlej vsaki svinji na den in čudo, kako da ti bode žrla. Vae, kar ji daš, ti požrč z največjo alastjo. To zdravilo je lehko in torej upamo, da ae ga bodo naše gospodinje rade poprijele, ako dobodo potrebo za-nj. Vinske kleti po zimi. Kleti, v katerih hranimo vino in sploh reči, katerih še nočemo kmalu vzeti v rabo, ne smemo v jeaeni prerano zadelati. Dokler še ni rednih mrazov, dotlej naj bodo one ae odprte tako, da pride in izide zrak iz njib na lahkem. Take kleti, ki leže precej globoko v zemlji, oatanejo pa še potlej lehko, brez škode, dalje časa odprte. Samo na oni atrani, od katere piha mrzel veter, treba jih je tudi v pozni jeseni že zadelati, zato pa naj ostanejo potlej na drugi atrani še odprte. Kedar je zima lebka ali če le malo premrzuje, tedaj je dobro, da še oatanejo kletne luknje odprte. Tako lehko alabi zrak izhlapi, aveži pa prihaja v klet Ako velja za poletje pravilo: Čem hladniša klet, tem bolja, ni še iato pravilo tudi po zimi brez veljave. Se vč, da velja to le do neke atopinje. V kleti zmrzne razna roba, ki ji leži v njej, še le, kedar je v njej že mrzlo, to je, kakor pravimo, toplota že nekaj stopinj pod ničljo. Toplota v zidovju in na pro3tem ste si pa za nekaj stopinj vaelej navskriž. Travnike povlačiti je koristno. Brana izruje iz travnika mah, raznaša krtine in mravljišča, rahlja površje, da zamore pribajati potrebna luč in gorkota, potrebni zrak ; ob vaem tem pa živijo rastline. Povlačenje uzročuje tudi, da trava bolj gosta in mladostna raate. Koliko da koristi povlaka travnikom, priča nek profeaor Anderegg v Švici. Mož je razdelil travnik v štiri enake velike dele (parcele), ki ao pa tudi vai enako dobro zemljo imeli. Prve parcele ni niti pognojil, niti povlekel in je dobil 377 kil sena. Druge parcele ni povlekel, pa jo je pognojil, ter je dobil 833 kil sena. Tretjo parcolo je sicer povlekel, pa ne pognojil, dobil je 770 kil sena. Četrti parceli pa je privoščil obojega t. j. ta del je povlekel in pognojil, za to je dobil pa tudi tukaj toliko, kakor na dru> gem in tretjem delu skupaj, namreč 1565 kil sena. Te številke kažejo dosti jasno, koliko so se do aeh dob tavniki še zanemarjali. Primerimo le skrb, kojo akazujemo travnikom z ono, kojo akazujemo poljem. Ako potrebuje polje skrbi in marljivega dela, gotovo je potreben tega tndi travnik. Brana za tako povlačenje. ae ve1, da mora biti drugačna od poljske brane. Tu so železni udje, ki 80 kakor na verigi, drug v drugega vklenjeni in vsak ud ima po veo zob, ki ae v zemljo zasajajo, pa ne pregloboko, tako da ae pri taki vlaki živina ne izmuči preveč. Taka brana, iz mnogih pregibljivih udov spletena, najde s svojimi zobovi vaak griček, pa tndi vsako dolinico. Ogledaš ai jo lehko pri kakem grajščaku, kjer tudi lehko izveš, kje in po kaki ceni bi jo dobil. Lehko, da bi se cene ustrašil. Pa saj bo morebiti tebi alužila manjša brana, kakor jo ima grajščak. Ali pa naj si omiali tako orodje cela soseska; potem ae lehko poseatniki vrstijo. Razumeva se, da se mora travnik povlačevati spomladi, preden začne trava rasti. Sejmovi. Dne 11. januvarija na Planini in v Imenem. Dne 12. januvarija v Gradcu in na Bregu v Ptuju (za svinje). Dne'*14. januvarija pri sv. Filipu pri Kozjem in v Poličanah (za svinje.)