POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNAŠTEVILKA 1.25 D IN
IZHAJA DVAKRAT
BBB
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50
iUev^jž^^Maribor^reda^ni«s23j^ebruarii^93^^^^el^Xlll
Nova angleška
politika ?
Eden odstopil,
V angleški vladi je prišlo do ne-so^lasij, ki so privedla zunanjega ministra Edena, da je 19. t. m. podal °stavko- na svoj položaj.
Ministrski predsednik Chamberlain je mnenja, da se je treba sporazumeti z Italijo ne glede na Španijo, Balea re in Abesinijo, da se zavre nemška agresivnost v Srednji Evropi, dočim je bil Eden proti temu in je zahteval, da se pred sporazumom rešijo vsa ta vprašanja, ako se hoče doseči resničen sporazum. Ker ni u-spel s svojimi nazori, se je poslovil.
Z Edenom se strinja vsa opozicija. Odhod Edena kaže, da vladajo v taboru konservativcev nesoglasja.
Kakšne posledice bo imel Edenov odhod v zunanji politiki, t. j. v razmerju med Anglijo in Francijo, Če-hoslovaško in Rusijo je težko reči.
~~ V Italiji pa tudi v Berlinu se vesele Edenovega odhoda.
Halifax zunanji minister
Namesto odstopivšega Edena je prevzel zunanje ministrstvo lord Ha-lifax.
Skrbi diktature
na Poljskem
Ne upajo se uvesti demokratičnega volilnega reda.
Sedanji poljski parlament je izbran na podlagi posebno prikrojenega volilnega reda, ki je omogočil zmago vladi nacionalne diktature. — Ker pa je na Poljskem nastalo veliko ljudsko gibanje za spremembo volilnega reda, je podtajnik ministrstva notranjih zadev dr. Duch izdelal nov predlog volilnega reda. Komaj pa je predlog predložil, ga je na zahtevo sedanje priviligirane večine v parlamentu umaknil. Kajti ta večina se zaveda, da bi v slučaju izpremembe volilnega reda le malo njih bilo na novo izvoljenih. Diktatura ne more sama sebe demontirati, ker je njen namen, da vlada, ne pa, da izroči oblast komu drugemu. In vendar pride ura tudi za poljsko diktaturo, da se bo morala posloviti.
Angleška delavska stranka odklanja nei«Ske obiske
Kjer ni svobode govora in misli, ni moči razpravljati 0 uspehih organizacij.
Dr. Ley, voditelj nemške delovne fronte, je povabil več članov angleških strokovnih organizacij in delavske stranke na kongres organizacije »Kraft durch Freude«. Predsednik angleških strokovnih organizacij Valter Citrine je odgovoril, da se on in njegovi sodrugi ne bodo odzvali vabilu, ker v Nemčiji ni svobode govora in misli ter je s tem vzeta vsakršna možnost za nepristransko presojanje razmer.
Čehoslovaška zunanja trgovina v
januarju t. 1. je bila aktivna za 277 milijonov Kč; za toliko je Čehoslovaška več prodala, kot pa kupila.
ml
s DOiaii
iivos
i
jel
Govor predsednika čehoslovaske socialne demokracije s.Hampla pred tisoči Pražanov
Dne 18. t. m. zvečer je govoril v I eni izmed največjih zborovalnih dvoran v Pragi, v Lucerni, predsednik čehoslovaške socialno demokratične stranke s. Hampl. Hampl je rekel: Živimo v dobi revolucije, ki je pričela s svetovno vojno. Gospodarski liberalizem mora odstopiti, kapitalizem je prekoračil vrhunec in se mora umakniti kolektivnemu gospodarstvu.
V razvoju mednarodnih dogodkov zanima pred vsem vprašanje: ali bo nova vojna, ali bo Čehoslovaška napadena? Razgovor v Berchtesgadenu je bil že dolgo časa nameravan in pripravljen. Izsilila ga je Nemčija, kjer je bilo 30.000 avstrijskih hitler-jevcev pripravljenih na meji, da u-derejo v Avstrijo. Avstrija je storila najtežjo napako, ki jo je kdaj mogla
storiti, da se je oropala najboljše in ■ in v Španiji dokazujejo, da fašistična najzanesljivejše opore: delavstva. drevesa le ne rastejo v nebesa.
Čehoslovaška hoče z vsemi živeti v miru, vse pogodbe pa morajo biti sklenjene pod vidikom skupnega jamstva, jamstva vseh za vse. Čehoslovaška bo sklepala pogodbe le v sporazumu z zavezniki. Kam vede, ako se sklepajo pogodbe med slabimi in močnimi, uči Avstrija. Čehoslovaška je močna, dokler je oprta na svoje zaveznike in nikakor noče biti vazalna država. Agrarci se ogrevajo za politiko, ki bi dovedla do tega, da bi Čehoslovaška morala zopet dobavljati Nemčiji vole (kot za časa češkega kralja Venela). Mi (Čehoslovaki) hočemo mir, pa ne mir za vsako ceno. Dogodki v Romuniji, na Kitajskem
5. A. Hampl
Protestna stavka v Avstriji
proti politiki dr. Schuschnigga
Avstrijski socialisti so izdali proglas, v katerem, obsojajo dr. Schuschnigga in pravijo, da je v Berchtesgadenu Avstrijo prodal in izdal. To kar je sklenil dr. Schuschnigg s Hitlerjem, ni noben sporazum, ampak poslednja etapa pred vistosmerjenjem Avstrije, zunanje politično pa pomeni povečanje vojne nevarnosti.
Tisoči delavcev v Fiat-, Daimler-in Suttlerworth-tovarni so stavkali 14. t. m. v znak protesta proti »sporazumu« dve uri.
Apel na socialiste.
Vodstvo domovinske fronte na Dunaju je čisto brez glave in išče zaveznikov, da bi se ubranilo nacistič-
ne poplave. Na poslednja zborovanja so bili vabljeni tudi socialisti. Toda stvar je težavna: med današnjimi mogotci in socialističnim delavstvom stoji senca umorjenih delavskih voditeljev.
Se je že začelo
Ob priliki Hitlerjevega govora preteklo nedeljo, so avstrijski naciji na Dunaju in po ostalih večjih krajih priredili hrupne demonstracije. Prišlo je tudi do bojev med nacisti in dr. Schuschniggovo gardo na Dunaju. — Policija pa je po nalogu notranjega ministra, ki je nacist, mirno gledala, kako so hitlerjevsko nastrojeni nacisti pretepali »neodvisne« Avstrijce,
Roosevelt zahteva 13a5 milijard dinarjev za podporo brezposelnim
Uspešno pobijanje brezposelnosti je prvi korak k ozdravljenju gospodarstva.
Predsednik Zedinjenih držav je predlagal parlamentu, da dovoli za podpiranje okrog 10 milijonov brezposelnih znesek 250 milijonov dolar-
jev ( to je 13.5 milijard dinarjev). Ta znesek je samo naknadni kredit, ki se boi porabljal v omiljenje nezaposlenosti.
V Nemčiji govori samo eden
Hitler je govoril, ni pa povedal mnogo novega.
V tri ure trajajočem govoru je v nedeljo razlagal Hitler svojo politiko. Hitler je podal najprej pregled delovanja ter uspehov njegovega režima, ki ga je ovenčal z lavorikami. Zagotavljal je, da se je Nemčija gospodarsko opomogla z lastno' močjo. Nezaposlenih ni, je rekel, (Statistika jih izkazuje nad en milijon).
Govoreč o mednarodnem položaju je naglašal nemško miroljubnost ter
da so druge države, ki silijo v vojno s svojimi spletkami. Hitler je tudi izjavil, da se Nemčija ne vrne nikdar več v Društvo narodov.
Očital je inozemskemu časopisju, da hujska proti Nemčiji in zagrozil, da ne bo Nemčija več mimo gledala tega zastrupljevanja mednarodnih odnošajev. Nobene konference niso potrebne, dokler so te hujskarije.
(Op, ur.: Kaj pa nemška »propaganda« po drugih državah?)
S posebno vehemenco je Hitler poudaril, da hoče Nemčija ostati v stikih z Nemci po drugih državah (kar znači neprestane povode za spore, saj pomeni toi vmešavanje).
Avstrijskega vprašanja se je Hitler dotaknil le kratko, češ, da so razmere z nio urejene; ni pa ničesar izjavil glede avstrijske neodvisnosti.
Govor je izzvenel kot nov bojni klic proti vsemu svetu. Za svoji zaveznici smatra Hitler le Italijo in Japonsko.
Hitler s tem svojim govorom mednarodne zamotanosti ni premaknil niti za centimeter bliže rešitvi.
Samo z Rusijo nel
Povedal je tudi, da hoče skleniti z vsemi državami prijateljstva, samo
Glasovanje o ustavi
v Romuniji
Romunska ustava je že izdelana in	diši	po
stanovščini. Kolikor je bilo doslej objavljeno, je precej podobna naši. — Vlada bo v bodoče odvisna samo od kralja, kar je v Angliji baš obratno.
Trdi se, da bo o tej ustavi glasovanje v najkrajšem času. Kako bo ljudstvo moglo glasovati o ustavi, ki je podrobno ne pozna in mu je tudi ne more nihče razložiti radi cenzure, prepovedi shodov in strank, je vprašanje za se.
Glasovanje bo ustno in javno!
Nova zmaga angle" Ske delavske stranke
V dopolnilni volitvi v spodnjo zbornico
je v volilnem okrožju Ipswich zmagal socialistični kandidat Stockes z večino 3161 glasov, kar je precejšnje presenečenje za konservativce.
Nov volilni red
Po proračunu,
V Beogradu se govori, da je pripravljen načrt novega volilnega reda za parlament, ki bo prišel v razpravo po proračunu. Ker je navada, da gre narod sit na volišče, bi bile v tem slučaju volitve najbrž jeseni.
Singaporske utrdbe sme vsakdo fotografirati. Singapore je velika vojna luka Angležev v Aziji, ki naj brani angleško posest pred japonskim napadom. Zanimivo je, da sme singaporske utrdbe vsakdo fotografirati. Angleži trdijo, da je trdnjava tako izgrajena, da tudi posest njenih načrtov nikomur ne koristi.
z Rusijo ne. Baje so v Rusiji radi te izjave silno žalostni.
Nemški »parlament« se sestaja k zasedanju samo takrat, kadar ima Hitler kaj povedati. Tudi v nedeljo se ie zbral k zasedanju, da posluša Hitlerjev govor, nakar so se poslanci zopet razšli.
TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH
Stran 2
»DELAVSKA POLITIKA«
Stev. 16
B
in
©JI
za
Teru el
Nacisti hočejo za vsako ceno dobiti mesto zopet v svojo posest
Poraz nacistov pri Teruelu ni dal miru nacističnemu vojnemu poveljstvu, ki se je zato odločilo, da morajo nacistične čete za vsako ceno zopet zasesti to mesto in s tem popraviti porazen vtis, ki ga je napravilo zavzetje mesta v nacistični Španiji in inozemstvu.
Zadnje tedne so nacisti neprestano napadali na fronti pri Teruelu in
se niso strašili niti največjih žrtev, da dosežejo svojo namero.
Napadali so zlasti iz severovzhoda ob reki Alfambri. Republikanske čete so se, izogibajoč se prevelikim žrtvam, počasi umaknile na višine okoli Teruela. Posest mesta ima samo še moralni pomen, ker je trdnjava docela razdejana.
Po zaključku bojev se bo šele vi-
delo, ali so se nacistom izplačale žrtve v bojih za Teruel.
Vidi se pa, da je republikansko vojno poveljstvo pravilno' ocenilo situacijo, da je napadlo pri Teruelu, ker je s tem preprečilo veliko, dobro pripravljeno nacistično ofenzivo.
Kljub delnim uspehom nacistov pri Teruelu, ni položaj republikancev zaenkrat še prav nič ogrožen.
Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev
»OGENJ*
MARIBOR
oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15'- . Razen tega nimajo umrli člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na.
„0genr, Maribor, Koroščeva ulica j
Širite „Delavsko Politiko“I
Razpisane delne občinske volitve
v 48 občinah.
Radi prekomasacij občin so razpisane občinske volitve:
V	srezu Brežice: Brežice; v srezu Celje: Kalobje, Slivnica, Sv. Jurij pri Celju in Žalec; v srezu Črnomelj: Dragatuš; v srezu Dravograd: Črna, Kapla, Mežica in Remšnik; v srezu Gornji grad: Gornji grad in Nova Štifta; v srezu Laško: Laško; v srezu Lendava: Genterovci; v srezu Litija: Šmartno pri Litiji; v srezu Ljubljana: Želimlje; v srezu Ljutomer: Razkrižje, Štrigova in Veržej; v srezu Logatec: j Stari trg; v srezu Maribor desni breg: i
Črešnjevec, Laporje, Pojčane, Slov. Bistrica in Spodnja Polskava; v srezu Maribor levi breg: Korena, Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. Rupert v Slov. gor. in Sv. Trojica v Slov. gor.; v srezu Murska Sobota: Bodonci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Kupšinci, Martjanci, Pečarovci, Pertoča, Puconci, Selo v Prekmurju in Šalovci; v srezu Ptuj: Kog, Ormož, Središče in Svetinje; v srezu Slovenjgradec: Slovenjgradec, Šmartno' pri Slovenj-gradcu, Šoštanj in Št. Ilj pri Velenju.
Dama	Uvfi6 st/eiu
Novi patrijarh. Dne 21. februarja se je izvršila volitev novega patrijar-ha srbske pravoslavne cerkve. — Izvoljen je bil s 50 glasovi dr. Gavrilo Dožič, dosedanji metropolit na Ceti-njah.
Novi zakon o bolnicah, ki ga vlada pripravlja, ne bo odgovarjal zdravstvenim potrebam naroda ter tudi nasprotuje načelu banovinske samouprave, ker je izdelan po centralističnem načelu. To uveljavlja resolucija, ki so jo sprejeli zagrebški zdravniki na svojem zborovanju.
Iz bosenske uprave državnih rudnikov, Direktor direkcije državnih rudniških podjetij v Sarajevu je bil v Nemčiji na službenem potovanju. Inž. Simo Miloševič je tam — študiral rudarsko obratovanje.
Edvard Anseele je umrl. Belgijski socialni demokrat Edvard Anseele je v Gentu umrl v 82. letu starosti. — Anseele je bil minister dela in železnic od 1910 do 1927. Pokojnik je bil soustanovitelj belgijske socialno demokratične stranke. Najbolje informiran list »Slov. dom« je napisal, da se je Anseele že pred leti umaknil iz političnega življenja, ker se je razočaral nad delom socialne demokracije. To je Anseele sporočil »Slov. domu«. V oporoki, ki bo dostavljena »Slov. domu« te dni, pa je tudi napisano, da je radi razočaranja umrl.
Goga je zmešal Madžare, Goga je napravil veliko zmedo v Romuniji in tudi v ostalem svetu. Madžarska vlada je v upanju, da bo s pomočjo Goge razbila Mjalo zvezo, ukazala
predstavnikom madžarske narodne manjšine v Romuniji, da povlečejo vse pritožbe, okrog 1000, kolikor jih je ta manjšina vložila od 1. 1920 pri Društvu narodov. S tem so Madžari priznali, da so njihove pritožbe samo taktičnega značaja.
Mnogo orožja in propagandnega materijala so našli v samostanu Ne-amtu v Franciji, kar zopet le potrjuje, kdo je snoval in podpiral reakcionarni upor proti francoski republiki. — Krivci so zavračali krivdo na druge, dokazi pa nedvomno potrjujejo, da je bila za akcijo le francoska reakcija. »Slov. dom« je zadnjič trdil, da je francosko desničarsko zaroto organiziral bivši socialistični minister s. Marx Dormoy. Potem takem se ne bomo prav nič čudili, ako bomo brali, da je s. Dormoy nanosil orožje v samostan k častitim patrom.
Pcšta v Čehoslovaški. Na Čeho-slovaškem je 4.587 poštnih uradov. Torej na vsakih 3.317 prebivalcev oz. 36.63 kv. km površine po en poštni urad. Telegrafskih linij meri 135.000 kilometrov. Telefonskih central je 2965. Poštnih pošiljk je dostavila pošta v preteklem letu 715 milijonov, telegramov 10 milijonov, telefonskih govorov pa je bilo 250 milijonov. — Poštnih nameščencev je 46.965.
Drugi mednarodni agrarni kongres bo v Pragi od 23. do 25. maja.
Kdor je bil vsa leta reden član ,Cankarjeve družbe"
ima zdaj že lepo domačo knjižnico 36 zvezkov, ki jih bodo še otroci radi prebirali
Mariborski tekstilci na braniku svojih interesov
V	nedeljo, dne 20. februarja so se zbrali v veliki dvorani Delavske zbornice obratni in organizacijski zaupniki Splošne delavske strokovne zveze iz vseh mariborskih tekstilnih tovarn, da se posvetujejo o trenutnem položaju tekstilnega delavstva ter da postavijo norme za bodoče delovanje.
Konferenco je otvoril in vodil s. Kokol, ki je v svojem uvodnem poročilu podčrtal pomen konference, ki predstavlja mejnik v razvoju gibanja tekstilnega delavstva v Mariboru. Po prečitanem in od vseh navzočih sprejetem dnevnem redu je podal besedo s. Vidoviču, ki je v daljšem poročilu jasno pokazal na razmere, v katerih žive tekstilni delavci po zadnji stavki. Delodajalci so znali apatičnost delavstva po neuspelem divjem gibanju izrabiti. Kolektivna pogodba je v mnogih podjetjih le na papirju. Neutemeljeni odpusti delavcev so na dnevnem redu. Teror pri volitvah obratnih zaupnikov je v očitnem nasprotstvu z zakonom. — Na najvažnejše določbe delavskih zaščitnih zakonov se delodajalci ne ozirajo. Mnogo je n. pr. žensk ir mladoletnikov, ki so zaposleni ponoči. Mnogo je takih, ki delajo dnevno po 44 in 16 ur brez vsakih dodatkov. Mezde za slučaj bolezni v smislu § 219. o. z delodajalci ali sploh ne dajejo ali pa dajejo le razliko med' hranarino in mezdo. Racio-naliracra podjetij hitro napreduje v škodo dejstva. Pred 15 leti je tkalec v Mariboru r: hi k večjemu na dveh strojih, danes se dala v gotovih obratih že na 8, 14 in več strojih. Pri tem pa so plače tekstilnih delavcev tako nizke, da niti malo ne odgovarjajo nujnim življenjskim potrebam. Zakon o minimalnih plačah, arbitraži itd. je sicer gotovemu številu podeželskega delavstva nudil možnosti boljšega zaslužka, vendar pa ni prinesel delavstvu v mestih in industrijskih centrih one minimalne mezde, ki so jo delavci pričakovali in ki bi bila v očigled današnji veliki draginji potrebna.
Taista uredba tudi v veliki meri otežkoča akcije strokovnih organizacij, ker daje organizacijam komaj po dolgotrajnih in večkratnih pogajanjih proste roke. Tudi zakon o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt je delavstvo zelo pozdravilo, vendar pa so nekatere določbe tega zakona take, da nikakor ne odgovarjajo potrebam delavstva. Starostna doba je na vsak način previsoka, rente so prenizke, vdovske rente trajajo le tri leta in za brezposelne delavce država ne prispeva ničesar v to zavarovanje. Vse to mizerno stanje tekstilnega delavstva poslabšava še okolnost, da se skuša v zadnjem času v Mariboru uveljavljati še neka organizacija med tekstilnim delavstvom, ki pravi, da je tudi razredna in dela v škodo enotnosti tekstilnega delavstva. — Vsaka Ursova organizacija mora spoštovati kongresne sklepe toliko časa, dokler so ti sklepi v veljavi. Vsako delovanje, ki ni v skladu s sklepi Ursovega kongresa, pa škoduje ugledu celokupnega Ursovega pokreta v državi in tudi uspešnim akcijam organiziranega delavstva.
Poročali so za tem
predsedniki obratnih zaupnikov in
organizacijski zaupniki o položaju delavstva
v poedinih tovarnah. Skoraj vsa poročila so izzvenela v tem, da se je položaj delavstva od leta 1936. zelo poslabšal in da bo
treba ukreniti potrebno, da se izboljša.
S. Dvoršak je podal nazorno poročilo o delovanju strokovnih zaupnikov, se dotaknil v svojih izvajanjih zadnje stavke ter priporočal ustanovitev novih podblagajniških odborov po obratih.
Tudi opozicija je pri konferenci konstruktivno sodelovala, kar je treba posebej podčrtati.
Na konferenci se je razpravljalo tudi o gospodarskih vprašanjih, o širjenju »Delavske Politike« ter »Ljudskega glasu«, o za-upniškem tečaju, katerega se naj udeleže vsi zaupniki obvezno, o stanici za okrevajoče delavce in o »Cankarjevi družbi«.
Ob zaključku sta bili prečitani dve resoluciji: ena o splošnem položaju delavstva in ena o disciplini v pokretu. Za resolucijo je glasovalo 54 zaupnikov, proti pa dva.
Obe resoluciji bosta objavljeni prihodnjič. Ta konferenca je pokazala, da so predpogoji za bodoče delovanje zopet dani. —* Okrog izvoljenih zaupnikov se bodo zopet začeli zbirati tekstilni delavci, ustvarjajoč svojo močno strokovno organizacijo, s pomočjo katere si bodo skušali popraviti svoj slabi gmotni položaj in se kulturno dvigniti-Štore.
V ogledalu
Bogati Blum in revni klerikalci. »Slovenski dom« poroča, da se bo Blum umaknil iz političnega življenja in se s svojimi milijoni naselil nekje v Švici, ob ženevskem jezeru, v vili, ki si jo je v ta namen kupil. Pri selitvi bodo gospodje okoli »Slovenskega doma« pomagali in sicer jimi bo poverjen prevoz milijonov, ker so strokovnjaki za take transporte, *(»	• *»>«:
O premočrtni politiki je na sestanku JNS v Mariboru govoril senator Janez Pucelj. Gospodom, ki so prehodili premočrtno pot od KOK koalicije v 6. januarski režim
in sede zdaj na desnici gospoda Jevtiča, ie ta konstatacija zelo ugajala. Gospod senator se drži izreka: Rečem ti, da mi ne porečeš!
Držite tatu! Angleška vlada gotovo ni naklonjena republikanski Španiji. Ako je sedaj zarohnela nad Francom radi potopitve dveh ladij, je že vedela zakaj. Naš klerikalni list je seveda bolje poučen, zato trdi: ladje so potopili rdeči in zakaj, ker je republikanska obvestilna služba prva o tem poročala. Ako ne verjamete, vas kar spomnimo na Guernico: ves kulturni svet je vedel, da so mesto razdejali nemški bombniki, »Slovenec« pa je pisal: Guernico so rdeči polili s petrolejem in jo zažgali. Če bi bil »Slovenec« izhajal takrat, ko je okrutni cesar Neron zažgal Rim, brez dvoma bi bil pisal, da so ga zažgali prvi kristjani.
Po tem jih boste spoznali. »Slovenec« ie prinnesel komentar zadnjih dogodkov v Nemčiji pod naslovom »4. februar v Berlinu«. Blagchotnejšega članka bi si ne mogla naročiti niti sama rajhovska vlada. Čisto drugačne strune je ubiral in še ubira »Slovenec«, kadar piše o kakšnih vladinih krizah v Franciji. Ogabnejših pamfletov si človek skoro ne bi mogel predstavljati in to o Franciji, ki je naša zaveznica in kjer stranke ljudske fronte niso skrivile katoliškemu kleru niti lasu na glavi. To si je treba zapomniti.
A. M. de Jone:
97
IZDAJA-
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Ti si znorel!« ga je zmerjal deček in skočil raz stola, z od strahu izbuljenimi očmi. »Sram te bodi Vrč, kako le moreš kaj takega govoriti?!«
Divji lovec ga je pogledal, opazil je grozo v njegovem prestrašenem obrazu in se je smejal prisiljeno.
»Ti si še vedo tak, kakršen si bil,« ga je zavrnil dobrodušno. »Kolikokrat sem ti že rekel, da ne smeš vsega verjeti, kar ljudje govorijo, neumnež . . . Ali se še ne boš izpametoval?«
»Ali nisi tako mislil?« je vprašal Mereyntje in si oddahnil.
»Ah, kje neki, tepček, kako le ti pride kaj takega na misel? Saj sem se samo šalil.«
»Kaj pa potem govoriš take stvari,« je godel Mereyntje, »tako si me prestrašil, da mi je kar srce zastalo.«
Oba sta se smejala tem modrim besedam, toda kratko na to je zopet sedel Vrč nasršenih obrvi, zroč mrko pred se, roki, ki si ju je grel nad pečno odvodno cevjo pa sta se mu polagoma skrčili v pesti. Mereyntje je gledal po strani proti mizi, na kateri se je v žaru luči medlo svetil lok, kot da
bi bil prevlečen s svilo. Blažen smehljaj je igral na njegovem zamišljenem obrazu. Niti najmanj ni slutil, kakšen strašen srd razjeda srce njegovega prijatelja, še manj, da bi vedel kako kriči vse v njem po maščevanju, kako pri sami pomisli na to vzki-peva, da se mu krčijo roke v trde, koščene pesti, težke kot morilno orožje ... Mereyntje si je predstavljal te stvari čisto drugače in je upal najbolje: Vrč ni pil, ni se več tepel v gostilnah, ukvarjal se ni skoro z nikomur, razen z Mereyntjejem, mnogo manj je pohajkoval po polju in mali ministrant se je s tiho hvaležnostjo spominjal svetnikov, katere je dan na dan prosil, da mu pomagajo izpreobrniti prijatelja. Vse bo še dobro. Gospod župnik ga je bodril, da naj še naprej zaupa in potrpežljivo vztraja v molitvi; obljubil mu je, da se bo tudi sam spominjal njega v molitvi. . . Koncem konca se bo pa le še vse dobro izteklo ... In tako je čakal Me-reyntje dan na dan, kdaj se bo zgodil veliki čudež, veselil se je na skrivnem, videč, kako se počasi izpreminja Goortovo življenje in je bil prepričan, da se končno vendarle bliža veliki trenutek. — Skrbno se je ogibal, da bi bil kaj omenil o tem: ni hotel, da bi bil vrag, ki je stal seveda vedno na preži, pripravljen, z enim samim nesramnim zamahom uničiti vse, kar se je z velikimi napori in potrpljenjem ustvarilo, kaj sumil...
»Čas ie že, domov moram,« je vzdihnil Me-reyntje. »V vaškem stolpu bije ura osem.«
Vrč je vstal, pretegnil roki nad glavo, da se je čulo pokanje v zglobih in rekel:
»Spremim te nekoliko. Zadnje čase preveč sedim doma, da sem, že res skoro čisto trd... Naj-prvo spraviva Polla v klonico; imam še pot nocoj.«
V	svitu utripajoče luči se je Mereyntje razgledal po stajah.
»Kje pa je vidra?« je vprašal začuden.
»Izpustil sem jo,« je odgovoril Vrč, in ko ga je Mereyntje vprašujoč pogledal, je obotavljai°c še dodal: »veš, bila je nekoliko preveč hinavska.'
»Ali ti nisem že vedno rekel, da je hinavs mrha,« je rekel Mereyntje zadovoljen.
Potem pa je opazil, da so tudi podlasice izginile in Vrč mu je dejai, da so m« bile utekle in da je sedaj brez lovne zverjadi. Nezaupljivo ga je pogledal deček: ali je mogoče radi tega sedaj zanemarjal lov?... To bi pomenilo, da se je Me-reyntje zopet enkrat pošteno zmotil. .. ,
Roko v roki sta šla po vaški cesti; tema je bila kot v rogu, da nisi videl niti roke pred sebo»j; nobena cestna svetilka ni 9orela; po koledarju je bila nocoj polna luna. Toda v koledarju ni bilo zabeleženo, da se bo to noč prevleklo nebo s črnimi oblaki in Mereyntje je bil vesel, da je bil Vrč z njim.
(Dalje prihodnjič.)
7g ftasiU Ucaiev
Zagorje ob Savi
Veliko razburjenje
Že dolgo se pri nas govori, da je obrat »Kisovec« pred ustanovitvijo radi izčrpanosti premogovnega sloja. Radi tega je TPD že pred leti pričela z raziskovanjem na loški strani. Dognali so obsežne premogovne plasti, katerih izkop je pa le takrat mogoč, če se površina zemlje s hišami vred odkupi. In to hoče Trboveljska premogokopna družba. Tu pa so se pojavile težkoče radi pretiranih prodajnih cen, ki jih zahtevajo posestniki, odnosno sedaj še samo ena posestnica. Mi gotovo ne branimo interesov TPD, ki jih zna sama najbolje, ali v tem slučaju moramo reči, da absolutno ne gre, da bi radi trdovratnosti in osebnih koristi ene same družine moral ves kisovški obrat propasti in bi morali rudarji z družinami vred »a cesto. T.o naj vzame dotična posestnica na znanje, posebno še iz razloga, ker je tudi sama odvisna od zaslužka rudarjev.
Delavci v apnenicah so v mezdnem gibanju. Prav imajo. Saj so zelo slabo plačani. Potrebno bi bilo, da bi se tudi apneničarji M. Weinbergerja in g. G. Birolle v Kresnicah zganili, ker so še na slabšem kot prvo-'nienovani.
Ribnica na Pohorju
Zakaj neki samci ne poskusijo? Nekateri posestniki pravijo nam kamnosekom, da se nam dobro godi, da lepo zaslužimo in da bi šli sami radi v kamnolome delat. Čudno le, da še niso šli, ko to delo, po njihovem toliko nese. Zdi se pa, da tisti ki tako govore, niti za kmečko delo niso, ker bi sicer marsikdo od njih ne tičal globoko v dolgovih. Škoda tudi, da ne vidijo svojih delavcev, ki jim garajo na posestvih, pa ne dobe za to niti pare, ampak gre vse za stanovanje Po raztrganih hubah, ki ga jim tako drago računajo. Le razumemo, kaj ne? Delavec.
Store
Dramska prireditev. Dramski odsek »Bodočnost« je dne 12. in 13. t. m. uprizoril v dvorani Sokolskega doma Moškričevo socialno dramo »Rdeče rože« s prav dobrim uspehom. Vse vloge, osobito pa glavne, so bile izredno dobro podane. Vsi gledalci so bili globoko ganjeni, kar je dokaz, da je bil moralni uspeh dosežen. Zahvaljujemo se vsem igralcem in režiserju za njihov trud in požrtvovalnost. Kot zadoščenje naj jim bo priznanje publike. Pričakujemo, da bomo videli še več delavskih iger na našem odru. Med odmori je istočasno igral društveni tamburaški zbor. Želeli bi, da bi pričel godbeni odsek zopet z rednimi vajami in sprejemal nove člane, kateri imajo veselje do godbe. »Bodočnost« ima tudi prav dober moški, ženski in mešani pevski zbor. »Bodočnost« naj uspešno vrši svoje kulturno delo v našem okraju, kakor je to že tudi pokazala. Nove člane in članice se sprejemajo vsako nedeljo dopoldne v društvenem lokalu.
Ljubljana
Izprtmemba v občinskem svetu. Razrešeni so občinski svetniki:	A. Geržinič,
Rado Hribar, Peter Klinar, dr. Milan Korun, dr. Rado Kušej, Avgust Martinčič, Izidor Florjančič, Josip Pražen, Karl Soss, Anton Koritnik in Ivan Sever. —■ Imenovani pa so
v občinski svet Jožef Jerin, dr. Adolf Golia, piof. inž. Gostiša, Karl Kavka, Feliks Lobe, Zvonko Lukšič, dr. Valentin Meršol, Josip Vončina. Notranji minister dr. Korošec je izvršil to preimenovanje v zmislu § 147. zakona o mestnih občinah.
Maribor
Zaupniški tečaj
Danes v torek, dne 22. februarja ob 19. uri začetek tečaja. Dnevni red: Vpisovanje, predpriprave.
Vsi, ki so prosti, morajo priti!
KMO.
Predavanje o psihoanalizi ((človekovi podzavesti) priredi »Vzajemnost« v sredo, dne 23. t. m. s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice«. Predaval bo odvet. koncipijent Božo Vodušek. Predtnet, o katerem bo govoril predavatelj, je zelo zanimiv in važen za vsakogar, ki želi globje prodreti v bistvo našega življenja.
»Vzajemnost« prične s pevskimi vajami v torek, dne 22. t. m. ob 20. uri v Društvenem lokalu. Vabijo se vsi bivši in novi pevci, da se vaje udeleže. Zaenkrat bo s. Presl poučeval samo moški z:bor. Če se bo pokazalo med delavci za zbor dovoli zanimivanja, se bo pozneje najelo poklicnega učitelja.
Smrtna nesreča železničarja. V ponedeljek, dne 21. februarja dopoldne se je zgodila v bližini postaje Rimske Toplice grozovita nesreča, katera je tirjala življenje 50 letnega železničarskega sprevodnika Franca Jančiča iz Maribora. Povozil ga je osebni vlak in je na licu mesta podlegel hudim poškodbam. Zapušča ženo in nepreskrbljeno rejenko. i
Zakaj železniški delavci praznujejo?
V	soboto in pondeljek so v delavnici drž.
žel. praznovali. Poleg predpisanih državnih in cerkvenih praznikov katoliških in pravoslavnih, so uvedli, kakor vidimo, še nov praznik. Uprava je razglasila, da se je v proračunskem letu preveč delalo, vsled česar je kredit za delavske mezde že porabljen in morajo delavci na brezplačni dopust. Po proračunu je odmerjenega za mariborsko delavnico drž. žel. kredita za 2186 ur, ker pa bilo to število ur, ako bi se delalo vse delovnike do 31. marca t. 1., prekoračeno za celih dvanajst ur, je bilo treba vnesti dvanajsturni odmor. Ta odmor pa je bil za 2 uri predolg, ker je trajal 14 ur, zato bodo pa prihodnje soboto delavci ti dve uri doprinesli. Gospodje, ki sestavljajo proračun za delavnico v Mariboru, najbrže pozabljajo, da se v tukajšnji delavnici praznujejo samo katoliški prazniki in le par pravoslavnih, in odmerjajo kredit kot za kakšno delavnico nekje doli v Srbiji. Prav bi bilo, ako bi se krediti za Slovenijo od-metrjali z vpoštevanjem tukajšnjih prilik, ne pa po merilu, ki je veljaven za južne kraje.
13. redni letni občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca t. 1. s pričetkom ob 15. uri v Gam-brinovi dvorani. Vabljeni vsi člani, ki naj se občnega zbora udeleže v spremstvu svojcev. P o občnem zboru se bo vršila prosta zabava.
Odgovor na napad na delavske kolesarje!
»Slovenec« z dne 19, t. m. si je dovolil nesramno oblatiti I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, centralo v Mariboru, s tem, da nam očita, da gojimo v društvu nemčurstvo in da imamo nemško poveljevanje. — Poročevalcu »Slovenca« najbrž ni bila všeč korporativna udeležba našega članstva pri pogrebu častnega predsednika in soustanovitelja našega društva, s. Leopolda Košute in ker ni vedel, na kak način bi si iztresel svojo jezo, pa nas je v članku tituliral za nemčurje.
Ugotavljam, da pri prihodu na pokopališču in odhodu izpred pokopališča, ni nihče dal povelja v nemškem jeziku, temveč so člani razsedli in zasedli kolesa na znak z rogom, kakor je to običajno. Res je, da sem se ob odprtem grobu pokojnika poslovil z našim nekdanjim kolesarskim pozdravom »Ali — frei!« in sicer zato, ker je bila to poslednja želja našega pokojnega častnega predsednika. Mislim, da s tem nisem grešil, ako sem izpolnil željo pokojnika, le da
Ptuj
Večer humorja in zabave priredi »Vzajemnost« v sredo, dne 23. t. m, ob pol 8. uri zvečer v društveni dvorani v Panonski ul. Ss. dr. Travner iz Maribora bo govoril o humorju Jurčka Frnikole.
I.	prosvetni večer pripravlja »Vzajemnost« za dne 5. marca t. 1. Na sporedu bodo recitacije pesmi čehoslovaškega pesnika Bezruča in Mile Klopčiča, nastopijo pa tudi pevci in tamburaši.
Na naslov poštne uprave. Vsled upokojitve treh pismonošev dobiva občinstvo iz okolice pošto le vsak drugi dan. Poštno upravo naprošamo, da omogoči redno dnevno dostavljanje pošte, saj ljudi, ki so pripravljeni vestno izvrševati to službo, prav gotovo ne manjka. — Okoličan.
Celle
Trganje lepakov. Zadnje čase izginjajo ysi lepaki naših kulturnih organizacij z reklamnih desk. Izgleda, da je na poslu organizirana, nahujskana tolpa, ki sistematično delA škodo in to tudi na ta način, da od-r.gane 'ePake 'naknadno naleplja na zabra-njena mesta, z namenom, da bi organizacijam naprtila kazen. Upamo, da bo oko postave našlo prave krivce.
Predavanje 0 smrtni kazni je imel sod. svetnik dr. Travner minulo nedeljo. Bilo je zelo zanimivo. Navzoči so se seznanili z glavnimi vzroki smrtne kazni. Predavatelj je pojasnil razliko med »pravom« in »pravico«, česar si dosegaj marsikodo ni znal pravilno tolmačiti, čeprav to razliko v vska-danjem življenju tolikokrat občutimo. Poljudnemu predavanju s-o sledili poslušalci s posebno pozornostjo in so ob zaključku nagradili simpatičnega predavatelja z obilnim a-plavzom. Želimo si še več takih predavanj!
trna pr| Prevaljah
Pustno zabavo priredi »Vzejemnost« v nedelio, dne 27. t. m. s pričetkom ob 6. uri zvečer v prostorih gostilne Knez-Krulec v Črni. rrii veselici igra Šramel. Vstopnina Din 3-	• vabimo ne samo domačine, ampak tu Ji
mežiško delavstvo! Družnost!
RuSe
Izjava. Podpisani preklicujem, kar sem govoril proti Kreuh Adolfu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Griell JoSko, Bistrica p. Rušah.
Jesenice
»Tovarniškemu vestniku KID« v album
V	brošuri »Hitlerjevci v Sloveniji«, ki je izšla v Ljubljani, je na str. 25 pod Jesenicami sledeče poročilo: »Tovarniški vestnik«, glasilo »Kranjske industrijske družbe« (KID) se v 10. in 11. štev. precej navdušuje za Hitlerja. In to navdušenje skušajo razni nemški inženjerji tudi praktično izvajati z uvajanjem raznih hitlerjevskih metod v tovarni.« »Tovarniški vestnik« ali pa njega u-rednik je zdaj zelo užaljen nad tem poročilom. In namesto, da bi se znesel nad dejanskim piscem, ki mu sicer pravi, da so se mu zmešali možgani in d!a ničesar ne ve in ničesar vedel ne bo (!!), se pa »Tov. vestnik« oz. njegov urednik zaganja v marksiste in zastopnike delovnega ljudstva, Namesto, da »Tov. vestnik« kliče »iščite tatu« in kaže na drugega, naj bi rajši dokazal, da to kar oni mladenič v brošuri trdi, ni resnično. Ne pa da -se sklicuje na narodnost ter se trka na prsa, istočasno pa grmi proti nekim brez-narodnim levičarjem in drugim, ki si želijo marksizma. Mi zaenkrat ne bomo polemizirali proti neslanostim v sestavku »Hitleri-zem propagiramo«, polagamo pa »Tov. vestniku« na srce, da naj nas marksiste pusti pri miru ter naj nas ne meša v vsako stvar, kakor delajo to tisti, ki jim je boj proti marksizmu svet in za katere vsaj vemo, v kateri koncern spadajo, ker jo lahko skupi. Če pa hoče polemizirati zaradi narodnosti in jugoslovanske zavednosti nas in njegovih, pa naj naprej pove, v čigavem imenu govori: ali v imenu lastnikov »Tov, vestnika«, ali v imenu urednika »Tov. vestnika«, ali v imenu objektivnega lista »tovarniške vzajemnosti«, ki spoštuje svetovna naziranja vseh »sodelavcev« in ki ne blati svetovnega naziranja večine teh »sodelavcev« in skuša govoriti »o medsebojnem spoštovanju, upoštevanju in uvidevnosti«. Če bo »Tov. vestnik« to možato in odkrito povedal, potem bomo o tem z njim razpravljali in mu povedali svoje mnenje, slepih miši se pa z njim ne gremo —. Toliko za danes.
Studenci pri Mariboru
Dramatični odsek »Vzajemnosti« vprizo-ri v nedeljo, dne 27. t. m, s pričetkom ob 5. uri popoldne v dvorani gost. Mraz »Rdeče rože«. Po predstavi prosta zabava. Vabljeni vsi! Odbor.
si nisem preje pridobil dovoljenja gospodov pri »Slovencu«. Podčrtam, da se od prevrata sem, to je že 19 let, vodijo v našem društvu vse seje, sestanki, kakor tudi zapisniki v slovenskem jeziku. Naše delo je, gojiti delavski šport in ga razširiti po vsej Sloveniji, tako da nam ne preostane časa, baviti se s politiko ali pa celo gojiti nemčurstvo, za kar nimamo niti najmanjšega interesa. Ako pa želi »Slovenec« zasledovati korporacije, ki resno gojijo nemški duh? potem mu pač priporočam, da se obrne na drug naslov, ker pri nas se bo tozadevno le blamiral.
Perko Edgar, predsednik I. Del. kolesarskega
osr. društva za dravsko banovino, centrala rv Mariboru,
(S pozdravom »Ali frei!« so se pozdrav- I ljali svoj čas, v Avstriji, delavski kolesarji in so se na ta način tudi na zunaj ločili od I nc.-mško-nacionalističnih kolesarskih šport- ; nikov, čijih pozdrav je .bil Frei-Heil. Op. ur.) I
Kranj
Občni zbor »Vzajemnosti« se je vršil v Kranju v nedeljo, dne 20. t. m. Potek občnega zbora je pokazal, da je društvo srečno prebrodilo krizo, ki jo je čutilo po zadnjem štrajku, in da je začelo znova napredovati. Posebno delaven je bil dramatični odsek, ki se sedaj pripravlja na gostovanja tudi v druge kraje. Tudi blagajniško poslovanje je bilo uspešno in lepo urejeno, Člani so pokazali, da se dobro zavedajo velikega pomena, ki ga ima kulturna organizacija za delavsko gibanje. Vsestransko je bila izražena želja, da bi se še bolj izpopolnilo sodelovanje z našimi strokovnimi organizacijami. Izrečena je bila tudi zahvala »Del. Politiki«. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen z malimi izpremembami dosedanji odbor s predsednikom s. Vehovcem in podpredsednikom s. Bajdom. Občni zbor se je končal s trdno voljo, da bo »Vzajemnost« v tekočem letu še bolj razvila svoje delovanja.
frilč
Razmere v tržiški predilnici in tkalnici
se boljšajo, mi je dejal te dni nek delavec.
V	tkalnici so po nekod uvedli osemstolni sistem. Kakor so delo zracijonalizirali, tako so tudi plače. Velja geslo: delaj in molči, komur ni po volji, lahko-gre! Socialne določbe obrtnega zakona se grobo kršijo. Zaupnikov niso postavile strokovne organizacije, za njimi torej ne stoji sila organiziranega delavstva, zato ima podjetnik lahko delo. Ali je delavstvo zadovoljno? Godrnja na skrivnem in stanje je slabše kakor pred stavko v letu 1936. Če pride do izbruha, ne vem kako se bo izteklo, ker v podjetju ni več tistih ljudi, kateri so znali držati red in disciplino, ti so na cesti in stradajo z družinama. Gospodje naj se ne čudijo, ako bo prekipelo. Raje naj se preje sporazumejo z delavstvom, da ne bodo potem iskali krivcev tatn, kjer jih ni. Dopovedo naj vodjem oddelkov, da so delavci ljudje, ne pa živina. Položaj je tak, da bi samo še morali prenočevati v tovarni, pa bi bili popolni kitajski kuliji. Popotnik.
S
Književnost
Potrebna knjižica
Delavska zbornica v Ljubljani je izdala in založila knjižico »Delavski in nameščen-ski zaupniki«, ki vsebuje: zakonske določbe o delavskih in nameščenskih zaupnikih, navodila za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Knjižica ima tudi kazalo.
Ta knjižica je praktičen priročnik vsem onim, ki delajo na uveljavljenju te za delavstvo in nameščenstvo tako važne institucije ter koristen priročnik vsem že izvoljenim delavskim in nameščenskim zaupnikom.
Cena knjižici je Din 3.— in se jo naroča pri Delavski zbornici v Ljubljani ali pa njeni ekspozituri v Mariboru.
Z Masarykom m&d rudarji v Velenju
25 novih naročnikov.
Naši rudarji državnega rudnika v Velenju so krizo skrajšanih šihtov posebno hudo prenašali, ker so bile vedno tudi mezde državnih rudnikov mnogo nižje, kot v zasebnih podjetjih. Povrh tega pa se še ostanki socialne zakonodaje za rudarje niso izvajali, čeprav so zaupniki in zastopniki »Zveze rudarjev« ponovno in ponovno dregali in intervenirali doma pri vodstvu in pri generalni direkciji državnih rudnikov v Sala jevu. Končno so morali rudarji državni rudnik celo tožiti, da so dobili izplačane bolezenske šihte in se je tedaj izkazalo, da so bili državni rudarji v bolezni že po zakonu slabše zaščiteni od drugih rudnikov.
Razumljivo je torej, da imajo baš rudarji v Velenju posebno potrebo, da se zanimajo in borijo za svojo socialno zaščito in izpopolnitev socialne zakonodaja. Kjer pa so slabe gospodarske prilike, tam je tudi kultura nizka in radi tega delavska samozavest in samoizobrazba. Če ni denarja za kruh, ga ni tudi za knjige, za časopis in za organizacijo. Nadaljnja posledica pa je še globlje propadanje delavskih rodbin, gmotno in nravno.
Masarvk je naš,
V	takšnih razmerah je živel tudi češki Proletarijat pred 50, leti, ko je prišel med njega s svojim reševanjem socialnega vprašanja profesor T. G. Masaryk, Ni torej čudo, če imajo ravno Masarykove proslave, predavanja o njegovem širjenju zahteve po socialni zaščiti, povsod med našim delavstvom tako glasen odmev.
Tudi v Velenju so v nedeljo rudarji na- | polnili obširno dvorano hotela Rak, ko je otvoril spominsko svečanost o umrlem pre-zidentu Čehoslovaške republike T. G. Masa-ryku predsednik podružnice »Zveze rudat-jev Jugoslavije« s. Polanc. Na steni je visela lepa slika T. G. Masaryka.
S. dr, Reisman je v skoro 2 urnem govoru pokazal rudarjem Masaryka ravno v njegovi najlepši potezi, ko je prišel kot vse-učiliški profesor, takratni avstrijski državni uradnik, neustrašeno med rudarje, ki so leta 1900
stavkali
v Kladnem za svoje temeljne pravice in je tam govoril o upravičenosti delavstva do
stavke, ki naj zboljša njihove osnovne pravice do življenja in kulture. Masaryk je takrat ostro bičal birokrate, ki so klicali na stavkujoče delavce še kazenske pragrafe, namesto da bi se bili pobrigali, da bi dobilo delavstvo dovolj kruha in znižani delovni čas, ki so ga že davno poprej uvedli za rudarje v Angliji. Predavatelj pa je obenem opozoril, kako je Masaryk svaril delavstvo pred razprtijami, stavkokazi, nasiljem in jih navajal k izobrazbi, premišljevanju in čita-nju. Tudi delodajalec ne bo nikdar upal tako krivično postopati proti izobraženemu delavcu, kakor si to dovoljujejo delodajalci proti neuki masi.
Masaryk je bil vsikdar zvest svojim naukom o socialni pravičnosti, pa je obenem tudi kazal delavstvu pravo pot k boljši bodočnosti. Ne človekoljubja, ne milosti, ampak
pravico zahteva delavec,
ki si je svest svojih dolžnosti in pravic, — Ravno v današnjem času, ko so neprestano na delu temne sile proti delavski zaščitni zakonodaji, mora biti delavstvo na straži in se zavedati, da se bo moglo ubraniti ofenzive združenih, po ogromni večini tujih, inozemskih delodajalcev na našo socialno zakonodajo le tedaj, če se bo zavedalo svoje lastne moči in če bt> imelo tudi sredstva za borbo: enotno močno organizacijo in zado. stno razširjen delavski časopis.
S. urednik Eržen je v duhu neumornega Masarykovega dela za rešitev socialnega vprašanja razpravljal o naši socialni zakonodaji, posebno o posledicah premale moči delavskih organizacij, ki se je ravno pokazala oib izdaji pravil novih Bratovski sklad-nic.
Rudarji iz Velenja so razumeli resničnost vseh izvajanj in bili enodušno za poglobitev svojeiga dela v organizaciji in za časopis: Takoj se je priglasilo
25 novih naročnikov »Delavske Politike«
in smo prepričani, da se bo to število še pomnožilo v bodočih tednih.
Krasen predavateljski dopoldan je šele opoldne zaključil predsednik s. Polanc z lepim zaključnim govorom.
Stran 4
»DELAVSKA POLITIKA«
Franc Pliberšek:
Četrta sanacija Bratovske skladnice
(Konec.)
Tudi zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje upokojencev
nima nikakršne osnove in samo še bolj obremenjuje nizke pokojnine, ker bolniška blagajna ni pasivna. Tozadevna izprememba v sedanjem pravilniku ni upravičena tudi ne iz razloga, ker veliki del upokojencev živi izven okolišev krajevnih bratovskih skladnic in sploh niso več bolniško zavarovani.
Nameščenci rudarskega zavarovanja.
Glede pravic nameščencev rudarskega zavarovanja je treba ugotoviti, da je sedanja ureditev taka, da ji ni lahko najti primere. Nerazumljivo je, da se uredba ne ozira na dolgoletno prakso, ki jo imajo ti nameščenci./'-iz ».-,11-.. »-•*..	>...*»	t	5^*»	Šol-
ska izobrazba sama na sebi ni še prav nobena kvalifikacija za nameščence zavarovalne panoge. Zato se mora tudi tu izposlovati, da bodo dosedanji nameščenci očuvali svoje pravice, do nadaljnjega pa naj ostane pri starem.
Pri vseh dosedanjih izpremembah pravilnika Bratovske skladnice se je vedno prezrlo najvažnejše vprašanje: vprašanje pokojnin staroupokojencev.
Pokojnine, odn. doklade za staro-upokojence so se vedno znižavale. Ni pretirano, ako zapišemo, da se je staroupokojencem direktno vzelo njihove pokojnine. Plačevali so prispevke skozi desetletja v zlati valuti. — Denar se je uporabil za vojne svrhe, upokojence pa se je tolažilo s praznimi obljubami. Naši rudniki bi lahko nadoknadili porabljeno zlato rezervo, da bi dobivali staroupokojenci pokojnine kot novoupokojenci. Seveda bi se ne smelo naročati premoga v inozemstvu, kjer se na naš račun izplačujejo pokojnine inozemskim rudarjem, pač pa bi se moralo domačo rudarsko industrijo izpopolnjevati in podpirati z naročili, pod pogojem, da
bi rudarska in topilniška podjetja izdatno prispevala za valoriziranje pokojnin staroupokojencev.
Rudarji s polnim številom članskih let.
Še eno pereče vprašanje bi se moralo rešiti s sanacijo Bratovske skladnice. Po- slovenskih rudnikih je visoko število onih rudarjev, ki so že dosegli predpisano dobo članskih let pri Bratovski skladnici. Dosegli so tudi že starostno mejo, pa so še vedno zaposleni; nekateri vsled slabih socialnih razmer, nekateri pa tudi, ker imajo svoje razloge za to. Bratovska skladnica gleda, da ima čim manj upokojencev. Ti rudarski veterani zasedajo mesta, ki bi jih sicer zasedla mlajša rudarska generacija, katera trati svoje življenjske sile v praznem brezdelju. Sanacija Bratovske skladnice bi morala omogočiti, da se brez pridržka upokoje vsi rudarji, ki so izpolnili pogoje za upokojitev.
Podpore s strani države in banovine.
Pogrešamo tudi za rudarsko zavarovanje subvencij s strani države in banovine, dasi je rudarsko delavstvo dokaj obremenjeno z direktnimi in indirektnimi davki. Druge države nam nudijo lep zgled, kako je treba podpirati delavsko zavarovanje.
Dovolj je razlogov, da se spremeni pravilnik Bratovske skladnice, vsaj v okviru zgoraj iznesenih dejanskih ootreb. Delegacija, ki se je pred kratkim mudila v Beogradu, je pismeno in ustmeno podčrtala gornje zahteve rudarskega delavstva. Predhodno je treba obljubljeno izvesti in potem pristopiti ponovno k izvedbi temeljite sanacije starostnega zavarovanja rudarjev, ki še vedno čaka rešitve. — Božičnih daril, ki so jih bili do sedaj rudarji deležni od raznih režimov, je .dovolj. Potreba in čas je že, da se izvede
resno sanacijo Bratovske skladnice.
Kako so ledolomilci reSiii Paoaninovo
ekspedicijo V burji in viharju po ljudi na ledeni plošči.
BlvSi vodja nacionalistov R. Tumpej
obsojen na mesec dni strogega zapora
Včeraj se je vršila pred kazenskim senatom okrožne-ga sodišča v Mariboru razprava zoper bivšega voditelja nacionalistov, zlasti nacionalistično orijentiranih železničarjev v Mariboru, g. Rudolfa Tumpeja in pa še zoper dva druga železničarja, gg. Ze-lana Lovra in Slabeta Martina. Ozadje stvari je sledeče: V času najhujših borb med obema kriloma nacionalnih železničarjev v Mariboru, med onim, ki ga je vodil g. inž. Gruden ter med drugim, ki ga je vodil g. Tumpej, so gg. Rudolf Tumpej, Slabe in Ze-lan vložili pri predstojništvu mestne policije v Mariboru v februarju 1936 ovadbo zoper g. inž. Grudna, v kateri so navajali, da je g. inž. Gruden ob raznih prilikah žalil kralja in dinastijo. Položili so mu v usta take žalitve, da jih sploh ne im.oremo objaviti. Obenem so v vlogi tudi navedli, da je g. inž. Gruden v službi preganjal delavce, čeravno so bili nacionalisti, sam,o zato, ker niso trobili v njegov rog in sicer tako daleč, da so nekateri izgubili kruh. Navedli so tudi, da se je g. inž. Gruden ob neki priliki izjavil, da je »o Stalinu prepričan, da je velik poštenjak« itd. Radi te ovadbe je bilo uvedeno zoper g. inž. Grudna celo postopanje pred sodiščem za zaščito države po zakonu o zaščite države, vendar je bilo postopanje ustavljeno, ker je g. inž. Gruden dokazal, da je na stvari popolnoma nedolžen in da so vse trditve v ovadbi gladko izmišljene. Gospodje Tumpej Rudolf, Slabe in Zelan pa še niso mirovali, ampak so vložili po nekem beograjskem odvetniku zoper g. inž. Grudna novo ovadbo naravnost na sodišče za za-
ščito države, v kateri so navedli v bistvu isto, kot v svoji vlogi na mariborsko policijo. Pooblastilo beograjskemu odvetniku sta podpisala gg. Slabe in Zelan, vse informacije pa inu je dal g. Tumpej, ki .mu je tudi plačal honorar. Na to ovadbo je bilo pred sodiščem za zaščito države vnovič u-vedeno postopanje zoper inž. Grudna, ki pa je bilo zopet ustavljeno. G. inž. Gruden je nato vložil zoper gg. Tumpeja, Slabeta in Zelana kazensko ovadbo radi tega, ker so ga zoper svoje prepričanje lažno prijavili oblastvu, zoper zadnja dva tudi radi krive prisede. Državni tožilec je vložil -oper vse tri obtožnico in se je na podlagi te obt' oe vršila včeraj razprava, pri kateri so bili vsi trije tudi obsojeni v smislu obtožbe in sicer g. Tumpej na 1 mesec strogega zapora pogojno, soobtoženca pa vsak na 2 meseca, pogojno.
Pobrelle pri Mariboru
Športni klub »Slavija«, Pobrežje, priredi v soboto, dne 26. t. m. v prostorih gostilne Achtig na Tržaški cesti svojo vsakoletno mgškerado »Nož v Turčiji«. Nagrada najboljših mask. Za obilen obisk se priporoča odbor.
Tezno pri Mariboru
Pretfnaznanilo. »Vzajemnost« bo priredila v soboto, dne 26. februarja pri Feliču pustno veselico, nakar opozarjamo vsa bratska društva.
Viharji v Severnem ledenem morju so povzročili, da se je razbilo' ledeno polje, na katerem so se utaborili maja meseca lanskega leta štirje ruski učenjaki: Papanin, Kreukl, Šir-šov in Fedorov,
Morski tok je nato tiral ploščo v južno zapadni smeri proti največjemu o teku na naši zemlji, Gronlandiji, in potem sporedno z obalo otoka, v razdalji par sto kilometrov od obrežja. Meseca januarja se je začela plošča še bolj drobiti, vsled česar je ekspedicija izgubila precejšnje zaloge kuriva, pa tudi hrane. Dteloma je ta zaloga izginila skozi razpokline v plošči v morskih valovih, deloma pa je ostala na od taborišča odtrganem delu plošče, ki so jo znanstveniki izgubili iz vida. Vedeti je treba, da je v tem času v Severnem ledenem morju noč.
Znanstveniki na ledeni plošči so bili kljub burji in viharju neprestano na delu in v radiotelegrafski zvezi s severno ležečimi brezžičnimi postajami. Gnana od morskega toka je plula plošča z znanstveniki zadnje čase s hitrostjo po 100 do 140 km na dan. Ker je obstojala upravičena bojazen, da se bo plošča drobila še naprej, čim dalje proti jugu jo bo zanašal morski tok, so bili poslani
trije ledolomilci ekspediciji na pomoč.
Iz pristanišča v Murmansku (obala Severnega ledenega morja, zapadno od Skandinavskega polotoka) je krenil ledolomilec »Tajmir«, iz Leningrada pa ledolomilec »Jermak«, 150 ton. lesena lovska ladja »Murmanec«, opremljena z jadri in Diesel-motorjem, pa je že poprej križarila v bližini ledene cone. Ledolomilec najnovejšega tipa, »Tajmir« je zgrajen tako, da ga ledene plošče, ki pritiskajo proti brodu, ne morejo stisniti, ampak ga dvignejo nad morsko površino in nosijo na svojem hrbtu. Ko je pričelo reševanje znanstvenikov, je bil »Jermak« oddaljen od ledene plošče, na kateri je bila Papaninova ekspedicija, 2000 milj, »Tajmir« 900 milj in »Murmanec« 500 milj.
Vožnja »Tajmira« in »Murmanca« do ledenega pasa je bila strašna. Morje je bilo razburkano. Valovi so dvigali ladjo!, se razbijali ob njej in
MALI OGLASI
Mail čl ta tel 11 kapn ie|» nafcenefSe pri imHU linerentih!
Franc Kormann n naiLKarl Rajs
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, $ala»-tarija, drobnarija in igrač« vseh Trat Nai-važla izbir« in nalboHil nalcgp.______
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.uo.z.
Maribor. Frankopanoma ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Triaika c. 18, se priporoča ceni občiastv* za izdelaivo oblek za gospode in dama pt najnižjih dnevnih cenah. Hitra im tuli dat Izdelava. Božata izbira modnega blaga.
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ul. 14,
Shramba koles čez zimo.
se prelivali preko palube. S palube je hotelo odnesti vse, kar je bilo tani' kaj razmeščeno: aeroplane, motorje, bencinske tanke itd. V noči od 12. do 13. februarja je ladja dosegla ledeni pas, Sprva je rinila skozi led s hitrostjo 20 milj na dan, potem pa so morali led razstreljevati, da so sploh mogli naprej. Reflektor 2000 sveč je razsvetljaval okolico ponoči in s plošče so javljali, da ga vidijo. Po dnevu (v februarju se prične zopet daniti na tečaju) pa so učenjaki na ledeni plo* šči opazovali dim, ki se je dvigal iz visokega dimnika na ladji.
Iz taborišča so se javljali znanstveniki z zažiganjem magnezije. Svit ognja je bil videti milje daleč.
Dne 19. februarja sta »Tajmir« in »Murmanec« priplula do taborišča in sprejela ekspedicijo z vso prtljago na krov ter odplula proti jugu.
Mariborsko gledališče
Torek, dne 22, februarja ob 20. uri:' »Trabadur«. Premiera. Sreda, 23. februarja: Zaprto. Četrtek, 24. februarja ob 20. uri:' »Noč v Kairu«. Red C.
Vabilo
na
Izredni občni zbor
gospodarske zavarovalne zadruge »Drava«, r, z. z o. z. v Mariboru.
Izredni občni zbor se vrši dne 4. m^ca 1938 ob pol 18. uri dopoldan v prostorih restavracije »Novi svet«, Jurčičeva ulica 7 v Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika načelstva o odstranitvi načelstva od strani nadzornega odbora.
2. Predlogi za poravnavo sporov med načelstvom in nadzorstvom.
3. Slučajnosti, pri katerih se bodo obravnavali samostoini predlogi, ki pa^ morajo biti tri dni pred občnim zborom vročeni načelstvu.
4. Eventuelne pritožbe članov.
Če bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen, ne glede na število navzočih,.
Maribor, dne 14. februarja 1938, Predsednik načelstva: Dr. Jurečko Ivan, s. r.
Delavski pravni svetovalec
Čevljarjevi računi (Griže)
Vprašanje: Sem skromen čevljar, pa mi delavci, naiveč rudarji, že več let dolgujejo za čevlje. M,oral sem celo sam kupiti usnje. Ali lahko iztirjam te račune z rubežem zaslužka?
Odgovor: Od 1. januarja t. 1. je to mogoče. Da ne delate revežem nepotrebnih stroškov, ni treba iti k advokatu, ampak lahko napravite rubež kar pri s.odišču in boste isto dosegli. Mogoče se pogodite z dolžniki brez rubeža, da vam prostovoljno odplačujejo dolgove v mesečnih obrokih.
Akord in nadure v lesni industriji.
VpraStnje:	Podjetnik	mi	je obljubil v
akordnem delu še Din 2.— nagrade na kubični meter. Radi nekega spora, te nagrade noče več plačati.
Odgovor: Vsaka obljuba dela dolg. lo-rej vam mora vaš podjetnik plačati obljubljeno nagrado. Ako vas dela najmanj 15 v tej lesn' industriji, morate dobiti za vsako preko 8 urno dzlo še 50 odst. povišek: če vas je manj kot 15, vam gre ta povišek za preko 10 urno delo.
Neizvršitev obrtnega dela (Mežica)
Mizarju, ki Vam je obljubil, da Vam bo dobavil novo ogledalo, stavite primeren rok za dobavo z grožnjo, da sicer odstopate od pogodbe, nakar po brezuspešnem preteku roka lahko zahtevate vrnitev že izvršenega plačila.
Od žene podpisana zavarovalna pogodba (Jesenice)
Če niste sami podpisali zavarovalne pogodbe in je niste s plačilom premij naknadno odobrili, ne more zavarovalnica od Vas ničesar terjati. Pač pa sta Vaša žena, ki Vas je podpisala brez Vaše vednosti, in zavarovalni agent, ki jo je k temu prego-voril, kaznjiva. — 'Pogodbo lahko tudi odo-brite in nato v smislu njenih določil odpoveste za prihodnje leto, ali pa po preteku 3 let in rednem plačevanju premij zahtevate, da se Vaše zavarovanje izpremeni v zavarovanje brez premije.
Ločitev zakona — dedovanje — vzgoja otrok (Trbovlje)
Mož, ki zapusti ženo, povzroči razlog za ločitev zakona in ga bo sodišče obsodilo v plačilo vzdrževalnine za ženo in otroke. Napram starišem pa radi tega ne zgubi pravice do idedščine. Če ima mož tudi sam proti ženi kake vzroke, lahko tudi on toži na ločitev zakona. Glede otroka bo varstveno' sodišče posebej odločilo, komu ga bo izročilo v varstvo in vzgojo, možu ali ženi. Prvenstveno pravico do vzgoje ima mati, dokler pri njej vzgoja otroka ni ogrožena.
Dolg pri gostilničarju (Slovenska Bistrica)
Vprašanje: Gostilničar me toži s plačilnim poveljem, da mu plačam dolg za kupljeno blago s 6 odst. obrestmi za 2 in pol leta nazaj, čeprav nisem kupil nobenega blaga, ampak sem pri njemu potrošil samo za pijačo.
Odgovor: Tudi pijača ie »blago« v trgovskem smislu in se radi tega ne morete braniti plačilnemu povelju, če vsota sicer odgovarja višini vašega zapitka,
Žena ne jamči za moževe dolgove (Zabukovca)
Vprašanje:	Pred leti sta dva porok*
jamčila za mene v posojilnici in tudi morala nekaj plačati za mene. Sedaj misli mati pre" pisati moji ženi svoje posestvo. Ali bi lahko poroka držala tega posestva in kak bi bili stroški za prepis na sodišču?
Odgovor: Žena ne jamči za dojiž0^ j)0 ža, če jih ni prostovoljno prevzel^*- ^ žena Prevzela posestvo ^ree' ^da]no po.
s&v&rsss.ž? v*
vi.dno.ti. t, i.	reP”
v zemlnski kniigi pa u
Kdo nosi stroSke	razprave?
Ako ni drugačnega dogovora, morajo plačati takšne stroške dediči, odgovarjajoče vsak svojemu delu.
InlitcoBlte redim in musit Krua In pecl»o li PelmisKe nelianiB u Hnrmotu. ?;
Za konzorcij Izdala In *rejuje Adolf Jelea t Maribora. —, Tiika: Ljudska, tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavite!] \ iktor Eržen v Mariboru
Telefon 2324