TRGOVSKI LIST
Časopis n trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za ^4. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici-Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.9531
leto X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 7. maja 1927.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 52.
Naloge svetovne gospodarske konference.
Na delovanje konference, ki se je sestala v sredo v Ženevi, je obrnjena danes pozornost celega sveta. Saj so se tam zbrali zastopniki vseh narodov, strokovnjaki, ki so najbolj kompetentni za razpravljanje vprašanj, z rešitvijo kojih se že dolgo zaman ba-vijo vlade skoro vseh držav. Saj je gospodarska kriza splošen pojav, ki tlači celokupno gospodarstvo. O programu konference smo govorili že v zadnjih številkah našega lista, vendar se nam zdi potrebno, da podamo tu o nalogah konference še mnenje ravnatelja v francoskem trgovskem ministrstvu Daniela Serruys-a, ki ima odločilen vpliv na vodstvo francoske trgovske politike. Zastopal je Francijo na vseh gospodarskih konferencah. Zato je njegovo mnenje
o	sedanji konferenci prav posebno važno.
»Svetovna gospodarska konferenca je samo posvetovalnega značaja in ne bo nobenega končnega protokola, ki bi ga potem posamezne države podpisale. Zadovoljila se bo z željami, in če bo hotela imeti praktični uspeh, bo imela za posledico celo vrsto diplom at skih konferenc, kjer se bodo obravnavali dogovori.
Dve vrsti vprašanj sta zlasti predmet konferenci: 1. Splošni gospodarski položaj in izmenjava blaga. 2 Vprašanje mednarodne organizacije produkcije.
Glede gospodarske politike je nekaj vprašanj že precej zrelih. Lahko se izdela načrt mednarodneno-menklature carinskih tarif, kar trgovina zelo potrebuje. Treba je študirati prohibicijo in sistem kontin-gentiranja; obe ti dve oviri trgovine se sedaj lahko odpravita. Drugo vprašanje je absolutna višina c a-rinskih tarif, ki so sedaj višje kot so bile pred vojsko. Tu naj kon-l®g®nca v Ženevi ustvari novo pod-
Pri drugem vprašanju — mednarodna organizacija produkcije — gre bolj ali manj za mednarodne kartele. Po ureditvi produkcije v notranjosti dežele mora z mednarod-
T;rererp^Stedimednar0d-
darsko unifiujoga konkurenca na*ino-zemskih trgih pametno oblikuje in se preprečijo krize nadprodukcije.
Ne verjamem, da bi prišlo do mednarodne registracije kartelov, pač pa je prav mogoče, da se države na Polju kartelne zakonodaje dogovorijo o uvedbi goto-ni-v. an&l°gnih določb v nJ narodn° zakonodajo; v	kazenske odredbe
dvipanin !p!'nstva proti zlorabam in dviganju cen, enake formalnosti registracije v vseh deželKSTu daje konferenca lahko važno pobudo.
Glede ^ kartelne politike majhnih držav rečem: Ravno v Srednji Evropi mora iti stremljenje industrijcev za tem,
« sklenejo samo takrat aogovore o ureditvi pro-.. c.‘ie' če je udeležen-Tv ogovor a veliko. Več ko je (lezel, tem več jamstva imajo drŽa-ve,.Y .,e,dnii Evropi, da jih industrija velikih držav ne bo strla.«
Skušali bomo, da o konferenci priobčimo vse, kar bi znalo zanimati nase gospodarske kroge. Zlasti upamo,
Kaj je s komisijo za tirjatve proti bivšemu erarju?
V	svrho ugotovitve in pomoči pri likvidaciji terjatev, ki jih imajo državljani v območju bivše deželne vlade za Slovenijo iz kakršnegakoli pravnega naslova proti bivšemu erarju in proti drugim državam na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske, sta se ustanovila po prevratu »Komisija za terjatve proti bivšemu erarju« v Ljubljani in urad, ki ga vodi komisija v iste namene.
Sestava komisije je bila takrat sledeča:
a) načelnik komisije in njegov namestnik, ki ju imenuje predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, b) dva zastopnika trgovine, ki ju imenuje Trgovska zbornica v Ljubljani, c) dva zastopnika industrije, ki ju imenuje Zveza industrijcev, d) dva zastopnika obrti, ki ju imenuje urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, e) dva zastopnika poljedelcev, ki ju imenuje Kmetijski oddelek, f) zastopnik vojaške intendance, g) zastopnik
finančne uprave (prokurature), h) zastopnik pravosodstva.
V	področje te komisije spadajo terjatve proti dolžnikom, omenjenim v prvem odstavku, naj si izvirajo te terjatve iz kakršnegakoli zasebnopravnega ali javnopravnega naslova. Komisija deluje v skupnih sejah in sklepa z večino glasov.
Na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev, ki se je vršil 94. aprila v Ptuju, je Gremij trgovcev v Ljubljani naprosil potom posebne spomenice Zvezo, da pokrene na merodajnih mestih vse potrebne korake, da se komisija, ki že nad dve leti ni sklicala nobene redne seje, čimpreje skliče ter započeto delo nadaljuje.
Ker je tudi oblastna skupščina sprejela te dni predog, da se podvza-mejo vsi potrebni koraki v svrho rešitve in izplačila prijavljenih in ugotovljenih terjatev, upamo, da se bo lo vprašanje konečno uspešno in v zadovoljstvo prizadetih vendar enkrat rešilo!
Krošnjarji z metlami.
V	Ljubljani in ljubljanski okolici in prav gotovo tudi v drugih krajih Slovenije so se pojavili v zadnjem času številni krošnjarji iz Hrvatske, ki krošnjarijo oziroma ponujajo na prodaj v velikem številu metle.
Ker se je s tem razvila nova panoga v krošnjarstvu, ki je doslej še nismo poznali, ni čuda, da je ta pojav vzbudil v vseh vrstah našega trgovstva veliko ogorčenje, da sta se čutila gremij trgovcev v Ljubljani in gremij trgovcev za ljubljansko okolico primorana pri obrtni oblasti intervenirati kakor tudi pri srezkem poglavarstvu v zaščito naše domače trgovine in obrti.
Vsi vemo, s kakimi težkočami se bori naša trgovina, obrt in industrija, ki plačujejo ogromne državne dajatve in druge avtonomne in socijalne doklade, nasprotno pa ne plačujejo hrvaški krošnjarji, ki nemoteno izvršujejo pred javnimi organi nedovoljeno krošnjarstvo z metlami in drugimi predmeti, ki niso domačega izvora, nikakih davkov in tudi nimajo prav nobenih režijskih stroškov.
Na Hrvatskem postopajo tozadevno obrtne in policijske oblasti proti našim krošnjarjem, dasi imajo obrtno dovoljenje, zelo rigorozno in jih dobesedno preganjajo, da ščitijo domače trgovce in obrtnike, pri nas seveda se krošnjarstvo in slična obrt tolerira do skrajnosti, vsled česar se prav nič ?°C“di^°’ je v zadnjem času proti j	vskiPelo	tako ogorčenje,
da smo začeli misliti na samopomoč.
Mislimo, da je skrajni čas, da se tem m sličnim krošnjarjem enkrat za vselej prepove izvrševanje njihove krosnjarske obrti m zato prosimo merodajne faktorje, da konečno vendar upoštevajo dolgoletno borbo celokupnega slovenskega trgovstva, ki je na vseh svojih zborovanjih in občnih
da nam bo mogoče priobčiti že v prihodnji številki našega lista uvodno poročilo, ki jo bo podala na tej konferenci jugoslovenska delegacija. Kakor znano sodeluje na konferenci tu-}	naše	zbornice	za trgovino,
J‘"^ustrijo g. Ivan Mo h o r i č,
J oij imenovan kot ekspert naše ^egacije od ministrstva inostranih
mm
zborih vedno prosilo primerne zaščite v obrambo svojih interesov. Upamo, da ta naš današnji apel ne bo brezuspešen in da bodo poklicani faktorji konečno uvideli pravičnost naših zahtev in vso težavo položaja, v katerem se nahaja naše trgovstvo, ter da bodo v polni meri zaščitili interese domačega trgovca, kakor tudi obrtnika.
Trgovec.
FUZIJA POLJSKIH BANK.
Varšavska Trgovska banka, ki je bila še pred kartkim pod sodnim nadzorstvom in je sprejela nato komplicirano poravnavo z upniki, je sedaj v ospredju velepotezne akcije, ki naj postavi njeno delovanje na novo podlago. Banka se bo namreč združila z Zvezno poljsko deželno banko in bo prevzela njena aktiva in pasiva. Delniško glavnico banke bodo dvignili na 20 milijonov zlatov in bodo izdali v ta namen za 10 milijonov zlatov novih akcij. Akcijo podpirajo štiri inozemske banke, in sicer W. A. Harriman und Co., Banque de Bruxelles, Banca Commerciale Italiana in Nižjeav-strijska Eksportna družba. Te inozemske banke, ki imajo že sedaj deleže obeh fuzioniranih bank, prevzamejo vsega skupaj 36 odstotkov delniške glavnice in so si zavarovale tudi že primerno zastopstvo v upravnem in nadzorovalnem svetu. Pri vsem tem je zanimivo zlasti eno dejstvo, namreč, kako se uveljavlja na Poljskem zmeraj bolj ameriški kapital. Vemo že, da je podjetje Giesche prešlo v ameriške roke, sedaj pridejo še .banke, in to se bo nadaljevalo.
FRANCIJA ZVIŠA SVOJE ZAŠČITNE CARINE.
Francoska vlada izdeluje novo carinsko tarifo na način, da bo po uveljavljenju te tarife Francija carinsko najbolj zaščitena država v Evropi. Dosedanje carine se namerava mestoma zvišati za najmanj 50%, večinoma pa za 100% do 1000%. Javnost se izreka proti povišanju zaščitne carine, ker se boji, da bi kitajski zid v gospodarskem oziru podražil življenjske potrebščine, s čemur bi se otežilo finančno ravnovesje v državnem gospodarstvu.
Dohodninska davčna lestvica.
Pobiranje dohodnine po kronski lestvici je dalo v povojni dobi povod za mnoge pritožbe proti davčni preobremenitvi. Dohodnina se je namreč pobirala po« predvojni davčni lestvici, ki je bila po> svoji progresiji umerjena za predvojne razmere, vsled česar je v povojni dobi vsled devalvacije valute preobčutna obremenjevala gospodarske kroge. Ena glavnih zahtev gospodarskih krogov v: povojni dobi je bila, da se dohodninska davčna lestvica zakonitim potom toliko* omili, da se bo namesto v kronah brala v dinarjih. Vlada tej upravičeni zahtevi ni hotela ugoditi, dasi je sama uvidela, da je dohodnina v povojni dobi preobčutna. Raje nego da jo omili s tem, dahi se davčna lestvica brala namesto v kronah v dinarjih, je dovolila ugodnosti v drugih smereh. Oprostila je dohodnino skoro praviloma invalidskega davka in vojaške komorske doklade, z zadnjim finančnim zakonom pa tudi 30% izrednega pribitka.
Med našimi davkoplačevalci so se pa pojavila tudi mnenja, da za to, da bi se dohodninska davčna lestvica čitala namesto v kronah v dinarjih, ni potrebna izpreinemba zakona, ampak, da je taka uporaba lestvice mogoča že po obstoječih davčnih predpisih.
Na podlagi tega je neki davkoplačevalec iz mariborske oblasti vložil proti odmeri dohodnine po kronski lestvici priziv in ko je bil ta zavrnjen, tožbo na upravno sodišče, v kateri zahteva:
1. Da se naj v takozvanili papirnatih kronah napovedani dohodek pretvori vr predvojne, takozvane zlate krone;
2. da se naj sprememba izvrši v razmerju 60 : 1, to je 60 novih kron za en» zlato in
3. subsidiarno, da se lestvica naj vsaj čita tako glede dohodnih stopenj kakor glede davčnih postavk v dinarjih.
K prvi tožbeni točki navaja razsodba, da ne more biti stvar upravnega sodstva, ampak da spada načelna rešitev tegai važnega davčno-pravnega in gospodarskega problema v delokrog zakonodajalca. Po § 159 zakona o osebnih davkih je brezdvomno vpoštevati vrednost denarja tistega časa, v katerem je gotov dohodek stopil v davčno dolžnost. Razločevanje med zlato in papirnato krono nima v pravnem smislu pravega pomena, kajti krona je bila državno priznana plačilno sredstvo tako v prejšnji Avstriji kakor v nasledstvenih državah. Notranja kupna vrednost, odnosno razvredba le novčanice ne more toliko časa imeti za davčno oblastvo, kakor za upravno sodišče nobenega pomena, dokler zakonodajalec sam teh gospodarskih razmer ne vzame v poštev kot predmet novih objektivnih norm.
Vrednost krone je padla notorično že med vojno, osobito pa po vojni. V letih 1918 in 1919 so kurzirale v nasledstvenih državah splošno kot plačilno sredstvo naše krone.
Jugoslavija je kot prva od avstro -ogrskih nasledstvenih držav pustila od-kolekovati bankovce emisije avstro-ogr-ske banke. S kolkovanjem pri nas krožečih bankovcev se je postavilo le načelo, da stopijo kolkovane vrednotnice na mesto prejšnjih nekolkovanih. S tem pa se ni hotelo pravne kontinuitete med avstroogrsko krono in krono naše države pretrgati, nego je obstojalo v celem pravnem življenju načelo, da je smatrati v vsakem času krono enako kroni. Vse obveznosti, ki so se sklepale v prejšnjih večvrednih avstro-ogrskih kronah, so se morale vsled te pravne kontinuitete
plačevati v območju naše države v jugoslovanskih kronah. To je veljalo za obveznosti tako privatnopravnega kakor javno-pravnega značaja, posebno tudi za davke, tedaj tudi za davčno lestvico, ki je z zakonom natančno fiksirana pravna norma. Po obstoječem zakonu o osebnih davkih ni mogoče krone v lestvici § 172 čitati v drugi vrednosti, kakor jo je imela v času vsakokratne napovedi dohodkov, odnosno odmere. Denarne raz-vredbe pa tudi noben drug zakon, posebno tudi finančni zakoni niso upoštevali v svrho prilagoditve lestvice § 172. Zakonodajalec je gotove druge zneske ravno radi denarne razvrednote povišal, na primer davčni minimum itd., ker je hotel prilagoditi denarne iznose raz-vredbi krone, ni pa tega storil glede davčne lestvice, iz česar se da a contrario skepati, da je hotel davčno lestvico obdržati brez ozira na valutne prilike.
Vprašanje davčne lestvice je ostalo še naprej odprto, čeravno mora upravno sodišče priznati, da zahteva reformacijo dohodninske lestvice potom prilagoditve devalvirani kroni ne samo gospodarska in valutna stran stvari, nego da vsled neupoštevanja devalvacije povzročeno občutneje obdavčenje z dohodnino nasprotuje intencijam zakonodajalcev iz let 1896 in 1914, ko so ravno hoteli z nizkimi davčnimi postavkami uvedbo dohodnine popularizirati, dvigniti med davkoplačevalci davčno moralo, pritegniti ljudstvo k sodelovanju pri odmeri v obliki komisij in na ta način pritegniti kolikor mogoče vse dohodke k temu gospodarsko ne globoko segajočemu davku.
K drugemu tožbenemu zahtevku pripominja razsodba, da spada določitev vrednostne relacije med prejšnjo in kasnejšo krono v delokrog zakonodaje, odnosno od nje pooblaščenega organa, ker ne more niti davčna uprava niti upravno sodstvo reševati, tudi samo za posamezen slučaj vprašanja takšne gospodarske važnosti kakor je predmetno. Tako na primer določuje generalni inšpektorat ministrstva financ pri plačilih po zakonu o taksah kurz dinarja naprarn inozemskim valutam, če so v pravnih listinah izražene vrednosti v tujih valutah. Tembolj bi to bilo potrebno, če gre za določitev vrednosti državno priznanega, v državi veljavnega denarja, kakor na primer pri lestvici § 172. Ker nikakor ne gre za blago nego za denar, ki je bil od države priznano plačilno in menjalno sredstvo, se bi določitve vrednostne relacije ne moglo pripustiti zgolj presoji organom administrativnih ali pravosodnih oblastev.
K tretjemu tožbenemu zahtevku navaja razsodba, da mora tudi zadnjo zahtevo, da naj se lestvica bere vsaj v dinarjih, kot v zakonu neutemeljeno zavrniti. Če govori tožba o krivici, se mora to nanašati samo na krivico v gospodarskem
smislu, ne pa na kršitev kakšne pozitivne norme, ker ni znano nobeno zakonsko določilo, ki bi v lestvici nadomestilo krono z dinarji. Tudi v tožbi povdarjena analogija z zakonom z dne 23. januarja 1914 govori ne za stališče tožbe, nego za to, da je za prilagoditev lestvice novi denarni vrednosti, to je dinarju, potrebna vsekakor zakonodajalčeca ureditev, kajti obligatorično je stopila kronska veljava na mesto prejšnje avstrijske gol-dinarske veljave z cesarsko naredbo z dne 21. septembra 1899, dočim se je stara v goldinarjih izražena dohodninska lestvica pretvorila v kronsko lestvico šele 1. 1914. Med tem časom so davčna oblastva istotako preračunjevala zneske iz nove v staro denarno vrednoto, samo, da je bilo razmerje med goldinarjem in krono določeno 2 : 1 in da sedaj gre za spremembo iz manjše v višjo vrednost. Kakor je upravno sodišče ugotovilo, so davčna oblastva do leta 1914 v kronah napovedani dohodek preračunavala v razmerju 1 : 2 v goldinarje, od tega določila, goldinarski davčni iznos, katerega so potem pretvorila v kronsko valuto. Ravno sprememba davčne lestvice v letu 1914 potom novelacije zakona o osnovnih davkih govori neizpodbitno za to, da je tudi za prikrojitev lestvice dinarski valuti, kakor to zahteva tožba, potreben poseben zakonodajalčev akt. Z zakonom od 31. decembra 1921, 31. novembra, od 25. oktobra 1922 se je za bankovce av-stro-ogrske banke, ki so bili sprejeti kot naš nacionalni denar s tem, da so žigosani, potem kolkovani in nato zamenjani za kronskodinarske bankovce po razmerju 4 kolkovane krone za en dinar, določilo kot stalno in končno razmerje krone proti dinarskemu bankovcu 4 krone za en dinar. Relacija 1 : 1 po tem pozitivnem določilu pri dohodninski lestvici ni dopustna, in tudi ni bila za ta namen kot izjema od obče veljavnega pravila 4 : 1 naknadno izrečno odrejena. Relacija 4 : 1 se drži tudi določila finančnih zakonov. S členom 155, št. 1 fin. zakona za leto 1922/23 je zvišal zakonodajalec eksistenčni minimum od 1500 K na 4800 kron ali 1200 Din, pri relaciji 1 : 1 bi moral zakonodajalec spremeniti 1600 K v 1600 Din. Za to stališče govori posebno tudi člen 129 fin. zakona za leto 1922/28, s katerim se razširjajo avstrijske vojne doklade na hrvaško dohodnino. Omenjeni člen ima v svoji lestvici dohodke v dinarjih in to ravno 1 : 4 dohodkov v lestvici avstro-ogrskega zakona z dne 28. avgusta 1916, avst. drž. zak. št. 280, tako da pri tem ni imel relacije 1 : 1 v mislih.
Nadalje so postavke finančnega zakona za leto 1920/21, navedene v kronah, navedene v kasnejših finančnih zakonih z ustreznimi dinarskimi zneski, iz česar je sklepati, da je zakonodajalec vsikdar upošteval relacijo 4:1.
Iz vseh omenjenih razlogov je upravno sodišče naziranja, da se vprašanje, katerega rešitev zahteva tožba, de le-gelata v obče odteguje administrativni ureditvi, da vsled tega tudi ne more biti predmet pravnosodne rešitve, nego da spada pred zakonodajni forum.
Uzance za trgovino z opeko.
Kakor smo že poročali je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo načrt uzanc za trgovanje z opeko v okolišu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Uzance se glasijo:
§ 1- — V domačih opekarnah se izdeluje sledeča zidna opeka: zidaki, za-gozdniki, radialna opeka za vodnjake in za dimnike, opeka za okrajke, opeka za stebre, opeka za modele raznih vrst, obložniki, opeka luknjasta vsake vrste, opeka iz plavljene gline, opeka porozna, opeka »hourdis« in razna oblikovna opeka za okraske ter tlakovci.
Vse gornje vrste se izdelujejo strojno ali ročno.
§ 2. — Zidak mora pri udarcu zveneti, ne sme imeti primešanega kamenja ali vidnega apnenčevega peska. Ploskve ne smejo biti vegaste in robovi morajo biti vsaj za 30% ostri. Okrški na posameznih delih zidaka ne vplivajo na kvalifikacijo. Zidak ne sme biti sežgan in ne sme se zluščiti, zmehčati ali pa razpasti, če je izpostavljen mokroti ali normalnim vplivom mraza.
Za škart je smatrati zidake, ki so premalo žgani, ali pa sežgani, ki imajo ca 1 cm vegljine in ki so na eni strani
1	cm ožji kot na drugi strani.
§ 3. — Zidaki morajo izkazovati pri preiskavi 5 poljubnih komadov povprečno trdnost 100 kg na cmJ. Pri tem ne sme imeti noben komad ene serije manjšo trdnost od 70 kg na cm*.
Trdo žgani zidaki morajo pri analogni preiskavi izkazati povprečno trdnost 250 kg na cm2 in ne sme noben komad ene serije imeti manjšo trdnost od 200 kg na cm3.
Klinkarji morajo izkazati povprečno trdnost 350 kg na cms in ne sme noben komad ene serije imeti manjšo trdnost od 300 kg na cma.
§ 4. — od petih, sporazumno izbranih, popolnoma izsušenih komadov, ki so se v čisti vodi namočili toliko časa, da se ne opazi več naraščanja teže, sme celotni prirastek teže med popolnoma suhim in popolnoma mokrim stanjem znašati pri zidakih najmanj 8%, največ pa 20%.
Pri trdo žganih zidakih sme znašati prirastek teže v analognih mejah največ 8 %, pri klinkarju analogno največ 5%.
ski zakon o delniških družbah upravnemu oblastvu, t. j. ministru trgovine in industrije, kakšne so sankcije, s katerimi je opremljena nadziralna pravica, kako naj bi se na podstavi in v duhu danega zakona ta pravica pravilno izvrševala. Nihče se z dotic-nimi normami srbskega zakona o delniških družbah doslej ni tako globoko in temeljito bavil in v diskusiji se je priznalo, da gre za prava odkritja. Vendar za nas ta del razprave sedaj nima posebnega praktičnega pomena, kajti onih spornih vprašanj, ki jih zadaje srbski zakon
o	delniških družbah, po naših, v Dalmaciji in Sloveniji veljavnih zakonih in naredbah ali sploh ni, ali pa jih je že prilično razčistila upravna in sodna praksa. Pisatelj celo nekako trdi, da imamo v Sloveniji in Dalmaciji na podstavi delniškega regulati-va pravzaprav že izvesten normativni sistem, v čemer mu pa ne morem povsem pritrditi, kajti, dasi se po delniškem regulativu ustanavljanje delniških družb lahko vrsi kakor po normativnem sistemu, in se je vsaj prva leta po prevratu res tako vršilo
  ali še danes, ne vem —, imamo
vendar še vedno stari društveni zakon iz 1. 1852., ki ga akc. regulativ kot naredba ni izpremenil in ki daje upravnemu oblastvu na voljo, ali hoče dati koncesijo za ustanovitev d. d., ali ne, tako da je načelno pač izključena pritožba na upravno sodišče
§ 5. — Blago, ki se dobavlja pod klinkar, trdožgani zidak ali fasadni zidak, mora v namočenem stanju prenesti 15kratno zmrzovanje na — 4° C in raztajanje na —15° C do 20° C, ne da bi se posamezni komadi krušili. Pri tem mora biti poizkusni komad vsakokrat najmanj 4 ure na mrazu.
§ 6. — Zidaki morajo imeti prizmatično obliko s pravokotnimi robovi. Mera robov mora znašati:
v dolžini 29 cm, v širini 14 cm, v višini 6.5 cm. Dopuščena je toleranca
1	cm več ali manj pri dolžini, i/2 cm več ali manj pri širini in J/4 cm več ali manj pri višini. Druge mere ali druge posebne oblike zidakov so dopustne le v sporazumu z odjemalcem, kar je treba izrecno navesti v dobavni pogodbi.
§ 7. — Zidaki se prodajajo franko opekarna. Prevoz od opekarne do železniške postaje odnosno do mesta uporabe, se vrši na nevarnost in račun odjemalca.
§ 8. — Za razliko v teži zbog vremenskih vplivov ne odgovarja producent.
§ 9. — Dobava potom železnice se vrši samo proti predplačilu ali po povzetju po izberi prodajalca. Ako kupec ne drži plačilnih terminov, sme prodajalec računati bančne obresti in stroške.
§ 10. — Pri zidakih je dobaviti pri prevzemu v opekarni redno cele komade, vendar se tolerira do 10% razbitih komadov. Pri prevzemu na kakem drugem mestu se tolerira 11% razbitih komadov. Poleg tega se tolerira tudi do 1 % škartnih komadov.
§ 11. — Pri prodaji se razume cena pri zidakih za 1000 komadov, ostale vrste se pa prodajajo po komadu.
§ 12. — Pri prodaji zidakov znaša mešetarina 1% za vsako stranko.
OSNOVANJE PODRUŽNICE DRŽAVNE HIPOTEKARNE BANKE V LJUBLJANI.
Po zakonu o ureditvi državne hipotekarne banke se morajo vsi državni fondi, istotako pa tudi oblastne, srezke in občinske glavnice, kolikor niso deponirane v samoupravnih hranilnicah, cerkvene, samostanske glavnice in glavnice drugih javnih naprav, pod neposrednjim državnim nadzorstvom in njih denarji, ki se pobirajo v dokladah, a se ne uporabljajo v šestih mesecih za to, čemur so namenjeni, dalje vsi depoziti pri sodiščih, političnih in drugih državnih uradov, nadalje denarji pupilarnih in kon-kurznih mas dajati v upravljanje državni hipotekarni banki.
Edino takrat se sme pupilami denar nalagati tudi drugje, če ne zahteva varo-vančeva korist, da se naloži na večje
(državni svet). Sistema, po katerem
o	ustanovitvi d. d. končno * odloča upravno oblastvo, ne pa sodišče, bodisi tudi upravno, pač ne moremo imenovati normativnega, naj si je praksa še tako liberalna. — Neposredno važen bi bil tudi pri nas sedaj le oni d^l razprave, ki govori o načinu, kako naj država vrši nadzor nad že obstoječimi delniškimi družbami. Toda za ta del pri nas vsaj doslej ni bilo čuti posebnih tožb in zato menim, da se mi niti s tem delom razprave ni treba posebej baviti.
Neprimerno važnejša je razprava in zlasti diskusija o^nji tudi za nas z ozirom na naš bodoči skupni delniški zakon, kajti načeto je v razpravi in še bolj v diskusiji temeljno vprašanje, ali je boljši normativni ali koncesijski sistem ustanavljanja delniških družb. V diskusiji so se pojavili glasovi, ki so odobravali sedanji, po prevratu tudi na območje hrvatsko-ogrske zakonodaje razširjeni koncesijski sistem. Te glasove je^ pisatelj naravnost sijajno pobil, kazoč na zgodovinski razvoj vprašanja, na zaključke, ki jih treba izvajati iz načela demokracije, na nesposobnost države in njenih organov, da bi izvrševali količkaj resen nadzor nad mnogoštevilnimi in mnogovrstnimi delniškimi družbami ali presojali potrebnost in primernost ustanovitve novih družb, slednjič na dejstvo, da niti koncesija niti nadziralna pravica upravnih ob-
Dr. Velimir Bajkič:
1. Akclonarska društva i pravo nadzora ministarstva trgovine i industrije. 2. Akclonarska društva 1 § 280
krivlčnog zakona.
Poroča univ. prof. dr. M. Škerlj.
Znani naš narodni gospodar, bivši univ. profesor dr. Velimir Bajkic je meseca junija lanskega leta v »Prav-ničkom Udruženju« v Beogradu predaval o prvem gori navedenih predmetov ter je nato svoje predavanje z diskusijo vred, ki se je razvila o njem, in z drugo gori navedeno razpravo izdal kot po obsegu drobno, po vsebini pa tako zanimivo in tehtno knjižico, da jo treba predstaviti tudi našemu narodnogospodarski interesi-ranemu občinstvu sploh, pravnikom pa še posebno.
1. V prvi razpravi pisatelj najprej silno strogo ocenjuje današnji srbski zakon o delniških družbah iz 1. 1896. v celoti, češ, da je najslabši akcijski zakon v vseh petih delih zemlje, podrobno pa se bavi z nadziralno oblastjo ministrstva nad delniškimi družbami po tem zakonu, katero označuje kot prav posebno slabo urejeno. To, trdi, se je spoznalo že prve mesece potem, ko je zakon prešel v življenje, kratek čas nato se je pojavil osnutek za novelacijo, in že 1. 1898. je tedanji minister za narodno gospodarstvo izjavil v skupščini,
da ima upravno oblastvo preveč besede pri delniških družbah, da treba rešavanje spornih stvari izročiti sodiščem. To spoznanje pa do danes ni privedlo do izpremembe in sreča je samo to, da se je zakon liberalno uporabljal. >Ja sumnjam, da se u arhivi Ministarstva nalazi i jedna mol-ba za osnivanje, kojoj nije bilo dato sledstva, ako ne odmah, a ono malo docnije, pošto se promenila vlada ili pošto se platio honorar advokatu od uticaja.« (Str. 9.) Še manj strogosti nego pri podeljevanju koncesije je bilo pri izvrševanju nadzora nad delniškimi družbami, ki ga je zakon naložil ministrstvu, osobito se nadzor ni izvrševal v strankarsko-politične svr-he. Sedaj da je postalo drugače, dvakrat so se vršila pregledovanja delniških družb iz strankarskih nagibov, začelo je upravno oblastvo iskati »dlako v jajcu« pri podeljevanju koncesije, od že obstoječih družb pa se zahtevajo izpremembe statutov, >ne svidja se podela akcija, ne svidjaju se pojedini akcionari «.
Pisatelj se potem podrobno bavi z vprašanjem, kakšne pravice daje srb-
/
obresti, odnosno ako se naloži v hranilnice, ki jim priznava zakon pupilarno varnost, toda v tem primeru samo največ do 20.000 Din iz ene pupilarne mase. Zakon o ureditvi državne hipotekarne banke je bil proširjen na vso državo dne 22. aprila 1922, ni pa se izvajal še v novih pokrajinah, ker določa Čl. 1179 v prehodnih odredbah, da morajo zavodi in naprave v novih pokrajinah, ki so do sklenitve tega zakona sprejemale na vloge in hranjenje denar, ki se ima nalagati pri državni hipotekarni banki, najkasneje v desetih letih položiti ta denar pri državni hipotekarni banki. Nove vloge tega denarja smejo omenjeni zavodi sprejemati še 5 (pet) let, potem pa se mora ves denar pošiljati državni hipotekarni banki. Ker je rok petih let potekel tekom meseca aprila t. L, so se gospodarski krogi v Sloveniji zavzeli, da se petletni rok podaljša za dobo na-daljnih 10 let, ali pa se otvori podružnica državne hipotekarne banke v Ljubljani pod upravo lokalnih faktorjev. Upravni odbor banke se je na seji dne 23. marca t. 1. na podlagi resolucij, katere je dobil od gospodarskih krogov iz Slovenije, odlqčil, da otvori v Ljubljani lastno podružnico. V ta namen je razpisala mesto upravnika filijale in za najpotrebnejše osobje. Filijala se bo ba-vila z vsemi posli, ki spadajo po statutu v delokrog glavnih podružnic. Podružnica bo začela poslovanje, čim se izbere osobje in dobijo potrebni lokali.
Trgovina.
Žitna bitka. V Rimu se je zaključila mednarodna žitna konferenca. Predsednik poljedelskega zavoda je prebral pisma Mussolinija, v katerem ta pravi, da je zasledoval delo konference z največjo pazljivostjo, ker se ne zaveda samo njenega znanstvenega pomena, temveč tudi njene važnosti na polju mednarodnega tehniškega sodelovanja. Konferenca je važen korak na potu dobičkanosnih uresničitev. Želji zastopnikov konference, naj bi se sklicala v letu 1930 druga mednarodna žitna konferenca, bo vlada po vseh močeh ustregla in bo začela s pripravami za to konferenco. — Nemški zastopnik Bauer in sovjetskoruski zastopnik Bosilov sta poudarjala, da je »žitna bitka« v bistvu bitka za svetovni mir. Predsednik poljedelskega zavoda je pojasnil nato praktični značaj nekaterih sklepov; na primer da je ta zavod or gan, ki bo zaključke v mednarodnih organizacijah razvitega delovanja spravil v sklad, skrbel za njih razširjenje itd
V	Italiji započeta žitna bitka naj se s prenosom na mednarodno polje naprej razvija.
lastev ni preprečila nikjer in nikdar polomov delniških družb, kakor jasno svedočijo dogodki zadnjih let tudi v naši kraljevini. Po pravici se je to-rej v diskusiji čudil dr. Bajkič, da se po teh izkušnjah še najdejo glasovi, ki	zagovarjajo	v vseh modernih drža-
že	davno	opuščeni sistem, dasi
i	ra.Yn,°	P° zadnjih izkušnjah
F«	vPraSanja, ali ne kaže
ta sistem zamenjati z normativnim. Po pravici stavlja to državno varu-štvo brez garancij za njega vspeh v isto vrsto z odvzemanjem menične sposobnosti srbskemu kmetu in s predpisom srb. civ. sodnega postop-nika, da se kmet ne more zadolžiti za izvestno površino zemlje, kateri obe določbi sta kmetu uničili cenejši kredit in mu s tem odvzeli možnost 3i1(W in intenzivacije gospodar-• x‘• 8?’ ko 8e pripravlja naš no-trgovinski zakonik in z njim naše novo skupno akcijsko pravo, treba glas, ki se tako toplo zavzema za modernizacijo akcijskega prava v naši
i	r^f.V1’. Pozdraviti še posebno, toplo, kajti ni dvoma, da se bo v najbližjem času za desetletja odločilo vprašanje, ali dobimo normativni ali koncesijski sistem, ali bo še vedno državno upravno oblastvo kumovalo z vsemi nevarnostmi, ki so s tem spojene, ustanavljanju pridobitnih organizacij, ali pa bo zakon določil, česa treba za ustanovitev, in bo sodišče presojalo, ali je izpolnjen zakon pri ustanovitvi in v poslovanju delniških družb.
(Konec prihodnjič.)
Za pranje volne in finih tkanin
Lux je najčistejši proizvod na svetu, kateri obilno daruje svojo čistočo tako, da se ga laliko spozna in ne zamenjuje z manj vrednimi proizvodi.
LIJ
ikiH
i
■
Industrija.
Položaj nemške stavbene industrije.
V	vseh panogah industrije je opažati v Nemčiji v zadnjem času znatno izboljšanje. Celo stavbena industrija se je po večletni stagnaciji izredno poživila. Prejšnja leta je pomanjkovalo denarja, da bi se ta panoga mogla poživiti, a v zadnjem času je pa dotok iz inozemstva iz raznih kreditov tako izdaten, da je poživil tudi to stroko, ki je zaposlena, kakor že ni bila desetletja. Zaposlitev stavbene stroke vpliva tudi na druge stroke: železno, cementno in opekarsko industrijo. Na mnogih tržiščih že po-manjkuje opeke, ker so vse zaloge prejšnjih let že razprodane. Cene stavbenega materijala so vsled visoke konjunkture precej porastle in dosegle višino, ki je dala magistratu v Berlinu povod, da odredi protiukrepe, ki naj preprečijo ogrožanje stavbenega gibanja vsled visokih cen. Živahno stavbeno gibanje ima za posledico, da se je dvignil tudi izvoz češkoslovaške in avstrijske industrije v Nemčijo. V Nemčiji se živahno povprašuje po avstrijskem lesu, ki vsled povišanega konzuma dosega ugodnejše cene. Pripravlja se tudi že izvoz avstrijskih opekarn in izvoz cementnih cevi.
Angleški in francoski industrijci. V Parizu so se sestali zastopniki velein-dustrijskih zvez Francije in Anglije.
prejeli so razne sklepe, med njimi te-8®’	industrijec ne sme dvakrat
obdavčiti, prvič doma in potem še v drugi deželi, v kolikor je tam gospodarsko zaposlen. Drugi sklep se obrača proti prevelikemu številu mednarodnih razstav in sejmov. Pozvali bod* indu-strijce raznih držav, da se glede omejitve med seboj sporazumejo. Tretji sklep zahteva vsled pomanjkanja mednarodnega dogovora, ki bi ga bil pač' težko izvesti, dogovore med posameznimi državami, da se omejijo katastrofalne posledice finančnih polomov za široke sloje prebivalstva. Tako se od časa do časa vendarle pokažejo znaki mednarodnega približevanja.
AUrt H pridobil »Trgovskem Usta« vsaj enega aovega naročnika?
Iz naših organizacij.
VLAGANJE TOŽB POTOM GREMIJA
IN VODENJE »ČRNIH KNJIG«.
Gremij trgovcev v Mariboru je poslal vsem svojim članom naslednjo okrožnico:
Na zahtevo mnogih gremijalnih članov se je Gremij trgovcev odločil, da uvede v svoj delokrog tudi sestavljanje vlog na Okrajno sodišče za izdajo plačilnega povelja in po potrebi tudi za rubež. Na ta način je mogoče tožiti samo zneske do Din 6250.—, ker spadajo večje terjatve pod kompetenco Okrožnega sodišča, ki se morajo vlagati samo po odvetnikih.
Tožbe se bodo torej v gremijalni pisarni sestavljale. Tožbe mora podpisati tožitelj sam. Za vsako tožbo je treba predložiti prepise računov posamezno ali sumarno v dveh izvodih, iz katerih mora biti pri onih strankah, ki ne spadajo pod okoliš mariborskega Okrajnega sodišča, razvidna klavzula: »Plačljivo in tožljivo v Mariboru« in navedena obrestna mera, ki pride pri zaračunanju obresti v poštev. Ako obrestna mera ni navedena, se vzame zakonita 6% na.
Ker je ta način vlaganja tožb najenostavnejši in postopek kratkodoben, upa gremij, da se bodo gg. trgovci te uredbe mnogoštevilno posluževali.
Nadalje se sporoča, da se pri gremiju zopet obnovi takozvana »žrna knjiga« za vpisovanje onih odjemalcev, ki neredno plačujejo po trgovinah svoje dolgove, zlasti pa za one, ki napravijo dolgove in potem izostanejo, kar je dokaz, da gredo potem po drugih trgovinah delat nadaljnje dolgove.
Sklep za to postopanje so storile sekcije špeceristov in manuiakturistov ter je gremij založil formularje po priloženem vzorcu, katere si naj vsak trgovec preskrbi v gremijalni pisarni in jih potem ob vsaki priliki izpolni ter vpošlje gremiju, kjer se vpišejo dotični odjemalci v »črno knjigo«.
Ta knjiga bo vsakemu trgovcu na vpogled. Na podlagi podatkov iz te knjige se bo lahko prepričal, če so njegovi slabi plačniki in taki, ki pridejo na novo prosit kredita, že vpisani.
Denarstvo.
Zlate glavnice ogrskih delniških družb. Ogrske delniške družbe so svoje zlate bilance že vse priobčile, in centrala denarnih zavodov je došlo snov že predelala. V obsegu današnje Ogrske je bilo leta 1913 599 denarnih zavodov, leta 1925 pa 636, torej ne dosti več. Leta 1913 so delali imenovani zavodi z 9700 milijoni zlatih kron glavnice, leta 1925 pa kljub večjemu številu samo z 1400 milijoni; lastnega kapitala so imeli leta 1925 vsi denarni zavodi samo 320 milijonov zlatih kron. Nepremično lastnino so rešili denarni zavodi do 50 odstotkov. Hranilnih vlog je bilo leta 1913 3450 milijonov, leta 1925 pa samo 518 milijonov. Teh par podatkov nam pravi, kakšno velikansko škodo je napravila vojna in povojna doba.
Ogrski državni dolg. Ogrski finančni minister Bud je poročal v zbornici o dosedanjih zaključkih lanskega dogovora vlade z Ogrsko Narodno banko o odplačilu pri banki obstoječega državnega dolga. Dolg je znašal prvotno 158.4 milijonov pengO. Pravila Narodne banke določajo, da se s plačili v gotovini ne začne prej kot tedaj, ko bo prišel državni dolg dol na 30 milijonov zlatih kron, to se pravi, na 34.8 milijonov pengo. Odplačilo dolga je šlo v začetku prav počasi, ker je znašala amortizacija samo 1.5% na leto. Odkar se je pa uveljavil novi dogovor, se odplačilo hitreje vrši in se je v desetih mesecih dolg znižal za 32.6 milijonov pengo, tako da je znašal pri banki obstoječi dolg 28. februarja samo še 121.5 milijonov peng6. Bud je dejal, da je upanje na hitro nadaljnjo odplačevanje upravičeno.
RAZNO.
Poljedelska razstava v Pragi. Poljedelska razstava v Pragi se vrši od 14. do 22. t. m. Uživa največje simpatije ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Po zgledu prejšnjih razstav in glede na skušnje, nabrane povodom teh razstav, se bo sestavljala tudi letošnja razstava iz vrste posameznih razstav, a s to razliko, da bodo imele nekatere od njih značaj trga, dočim so si nadele druge kot cilj razstavljanje v najširšem pomenu besede. Nekaj posebnega bo letos orodje za obdelovanje zemlje, zgodnji krompir in zelenjava, življenje rastlin, gozdarstvo. Dalje boš videl trg poljedelskih strojev, trg za izdelke obrti in rokodelstva in krasno razstavo gospodinjstva, v obsegu, kakor ga doslej ni podala še nobena razstava v Pragi. Razstavili bodo nadalje plemensko živino, perutnino, golobe, domače zajce in pse. — Izredno veliko je bilo povpraševanje po razstavnih prostorih, dokaz, da postaja ta razstava zmeraj bolj pomembna.
Mariborska borza dela. Od 25. aprila do 1. maja t. 1. je pri tej borzi dela iskalo dela 130 moških in 85 ženskih, delo je bilo ponujeno 82 moškim in 54 ženskam, delo je pa dobilo 40 moških in 42 ženskih, odpadlo jih je 109, odpotovalo pa 42; od 1. januarja do 1. maja je pa dela iskalo 2772 oseb, 1568 je bilo delo ponujeno, dobilo ga je pa 970 oseb, iz evidence izbrisanih je bilo 1200, odpotovalo jih je pa 402.
Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 15 viničarjev, 16 majarjev, 18 hlapcev, 20 rudarjev za takoj, 30 kamnosekov za izdelovanje granitnih kock, 1 mehanik,
2	elektromonterja, 1 autoklepar, 1 žagar,
2	košarja, 2 tkalca, 2 barvarja, 1 slaščičar, 4 čevljarji, 1 lakirnik, 7 vajencev (mizarske, pekovske in trgovske obrti), za tovarno vagonov Kruševac pa 10 ključavničarjev in 15 mizarjev; nadalje za Maribor 30 kmečki hdekel, 1 gospodinja za na kmete, 2 boljši gospodinji, 2 hotelski kuharici, 1 sobarica, 2 kuharici k orožnikom, 15 služkinj, 8 kuharic, 1 vzgojiteljica, 1 postrežnica.
Opozarjamo cenj. naročnike na današnji oglas nove tovarne »Produkcija vinskega in špiritovega kisa« na Ježici pri Ljubljani.
Izseljevanje iz naše države. Tekom leta 1926. se je izselilo iz naše države 15.726 oseb in sicer po pokriajinah iz Vojvodine 8258, iz Hrvatske in Slavonije 5651, iz Dalmacije 2923, iz Slovenije 1598, iz Srbije 1240, in Bosne in Hercegovine 812 in iz Črne gore 244. Od navedenih oseb se jih je izselilo 4924 v Kanado, 3275 v Argentinijo, 2931 v Ze-
znamke
Gritzner, Adler ,n PHoniu.
NaileaSe opreme, posamezni deli, pneu-matika, igle za vso sisteme - samo v
blizu PreSernovega spomenika ob vodi.
Najnizja cene. - Tudi
na mesečna odplačila
Produkcija vinskega in špiri-tovega kisa
druSba z o. z.
Jelica pri Ljubljani
proizvaja letno čez pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa.
Jedilni kis iz najfinejčega Špirita 12%* Namizni kis iz pristnega vina 10%»
V jakosti brez konkurence. Prepričajte se o prvovrstni kakovosti našega izdelka I
dinjene države ameriške, 2275 v Brazilijo, 1101 v Avstralijo, 483 v Uraguay, 349 v Novo Zelandijo, 240 v Čile, 134 v ostale države Južne Amerike in 14 v Južno Afriko. Od leta 1919. dalje se je izselilo- v letu 1919: 291, v 1. 1920: 5988, v 1 1921: 12.695, v 1. 1922: 6086, v letu 1923 : 9370, v 1. 1924: 17.238, in v letu 1925: 15.005, skupaj torej 82.669 oseb.
Stroški za preživljanje so v Nemčiji vedno višji. Po uradnih podatkih je znašala v Nemčiji za mesec april t. 1. indeksna številka za preživljanje (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava, obleka in druge potrebščine) 146.4 napram 144.9 v prejšnjem mesecu. Indeksna številka je torej tekom enega meseca po-rastla za 1.5%.
95 krat-upravni svetnik. Voss. Ztg. piše: Nakopičenje upr. mest pri posameznih ravnateljih in bankirjih je postalo že zelo kočljivo. Podamo nekaj številk: Po novem adresarju ima rekord zopet dr. Goldschmidt, vodilni ravnatelj Darm-stadter- und Nationalbanke, ki ima 95 upravnih mest; v 23 družbah je predsednik oziroma predsednikov namestnik. Upravni svetnik Nemške banke Mil-lington-Herman ima 65 takih mest, Schlitter 48 itd. O Goldschmidtu je Trg. list že pisal.
Brezalkoholna uporaba sadja in grozdja. Kakor lansko leto, namerava tudi letos »Brezalkoholna produkcija« prirediti več tečajev, na katerih se bo obravnavalo najvažnejše o brezalkoholnem gospodarstvu (vkuhavanje; sušenje; pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v domačem gospodarstvu in v obratih; ohranjevanje svežega sadja in grozdja; organizacija prodaje teh pri-
delkov in izdelkov itd.). Kdor se želi I. tečaja (o priliki velesejma) dne 4. julija t. 1. udeležiti, naj to javi po dopisnici »Brezalkoholni produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Drobne vesti. Najnovejše alarmantne vesti o poplavi v Misisipijevem porečju so dvignile ceno bombaža za veliko število točk. — Na dve leti sklenjena trgovska pogodba med Ogrsko in Turčijo obvezuje Ogrsko, da kupi vsako leto v Turčiji 600.000 kg tobaka, zato pa sme uvažati v Turčijo plemenske konje in boljše vrste semen. — V letu od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927 se je priselilo v Kanado 144.000 doseljencev, za 50% več kot v prejšnjem letu. Skoraj
49.000 jih je bilo iz Velike Britanije,
21.000 iz U. S. A., drugi od drugod. — Velika bakrena družba Anaconda Cop-por je imela lani 14,200.000 dolarjev zaslužka, na delnico 4.74 dolarjev; predlanskim 17,500.000 oziroma 5.84. — Četrtletni zaključek General Motors Co. s čistim dobičkom 52,551.000 dolarjev, je tako dober, da bo znašala dividenda na osnovno akcijo 5.80 dolarjev, lani 5 dol. Ker bo drugo četrtletje najbrž še boljše kot prvo, pričakujejo še ekstra-dividende. — Avtotvrdka Chrysler Corp je imela v prvem letošnjem četrtletju 4,4 milj. dolarjev čistega dobička, za 23.4% več kot lani. — Rudniška družba Anglo-American Corporation of South Africa (Južna Afrika) izkazuje za lani nad 1 milijon funtov čistega dobička; dividenda je 12 bi odstotna. — Japonska vlada je dovolila Japonski banki, da posodi banki Formosa ali Tajvan, ki je bila pri polomu najbolj prizadeta, 100 milijonov jenov, s čimer je nadaljnje delo te banke zasigurano. Jamstvo prevzame vlada. — V marcu so napravili na Francoskem 704.000 ton jekla, za 75.000 ton več kot v februarju. 1. januarja je delalo 156 plavžev, 1. marca 146, 1. aprila 145. V prvem letošnjem četrtletju so napravili 2,325.000 ton surovega železa, v zadnjem lanskem 2,240.000 ton. — Znana kinotvrdka Pathč Cincma izplačuje za leto 1926 dividendo 41 frankov (leta 1925 31 irankov).
Po svetu. V Belgiji je delalo 1. aprila
55 plavžev, toliko kot mesec prej. V marcu so napravili 314.000 ton surovega železa (v februarju 293.000), surovega jekla pa 307.000 ton (287.000). — Od 1. septembra 1926 do 31. decembra 1927 so napravili na Francoskem okoli
635.000	ton sladkorja (leto prej 675.000 ton). Poraba je šla v istem času nazaj od 522.000 na 411.000. — Na 16.000 m3 so zgradili pri izlivu Rena* v Bodensko jezero nove aerotovarne družbe Dornier, ki bo takoj začela z izdelovanjem aero-planov. — Kruppova družba je dobila v svojo posest večiuo akcij tovarne vagonov v Brodu in bo začela tam z izdelovanjem vagonov, avtomobilov, aero-planov itd. Zalagati hoče ves bližnji orient. — Ona od nas že omenjena podružnica nemške GlanzstoH A. G. v De-laware v Ameriki bo napravila na dan za začetek 7000 kg umetne svile. — Predilnica Fr. Ullricli pri Libercu na Češkem, koje lastnik je pred kratkim umrl, je v poravnalnem postopanju. Aktiva znašajo 900.000 Kč, pasiva 1,500.000.
—	V Centralno hranilnico dunajske ob-
Veletrgovlna
kolonljalne In 1 Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Uubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode
Talna In salMna
l	poatraibal
Zahtevajte ceniki
Najboljša so Se vedno
Puch-kolesa!
Solidne cene! Plačljivo na obroke!
IGN. VOK, Ljubljana - Novo mesto
čine je bilo vloženih v aprilu nad 32 milijonov šilingov, ven so jih pa vzeli samo nekaj nad 12 milijonov. — V Avstriji so započeli novo akcijo za ustanavljanje mlekarn. Samo v Nižji Avstriji so od začetka akcije napravili 9 novih obratov, ki predelajo na dan 100.000 litrov mleka. Tudi v drugih zveznih deželah akcija lepo napreduje. Prodaja v Nižji Avstriji je tako ugodna, da se obresti in amortizacija iz dotekajočih vsot popolnoma lahko krijejo in da bo prodaja tudi ob povečanju obratov še zmeraj dobra. — Stanje ozimne pšenice v USA cenijo na 84.2% povprečnega stanja in bodoči pridelek na 589 milijonov buše-lov. 1 bušel pšenice je 27.2 kg, rži in koruze 25.4, ječmena 21.8, ovsa 14.5 kg.
—	Finančni sosvet v poljskem finančnem ministrstvu se je izrekel za zakonito stabilizacijo tečaja zlata na višini, ki približno odgovarja sedanjemu razmerju zlata do dolarja. — Obtok bankovcev na Češkoslovaškem je znašal na koncu aprila 6838 milijonov Kč in je bil valutarično krit z 42 odstotki. — Opazuje se močno približevanje nemške in angleške barvilne industrije, ki hočeta razširiti in poglobiti dogovor iz 1. 1913, sklenjen med nemškimi anilinovimi tovarnami in angleško družbo anilina, ki je pa takrat zadel na hud odpor delavske vlade. Sicer o novem dogovoru še ni nič pozitivnega znano, a na berlinski borzi je že prva vest o dogovoru dvignila delnice barv za 30%. — Češke tovarne emajla tožijo o slabi prodaji, zaposlene so samo s 40 odstotno kapaciteto. Zraven pride pa še emajl iz Nemčije in Švice, ki češki trg kar preplavlja. Emajlnih tovarn je v češkoslovaški 10, od teh jih je 6 združenih v skupni prodaji. — Tudi Poljaki bodo ustanovili državni eksportni zavod, ki bo imel sledeče naloge: 1. proučavati možnosti in pogoje za eksport in informiranje inte-resiranih krogov; 2. pospeševanje eks-porta in ustanavljanje eksportnih organizacij; 3. sodelovanje pri standardiziran ju eksportnih predmetov; 4. udeležba pri izdelovanju zakonskih načrtov in naredb na polju zunanje trgovin?; 5. izvrševanje vsega drugega, kar se tiče zunanje trgovine. —. Sovjetskoruski monopol vžigalic hoče dvigniti izvoz vžigalic v gospodarskem letu 1926/27 na 175 tisoč zabojev; v preteklem letu 1925/26 jih je bilo 100.000. Večina ruskih vžigalic gre v Levanto, in prav posebno v Perzijo. Konkurenco švedskega vžigalič-nega trusta, ki je precej močna, hočejo zlomiti v zgradbo par modernih tovarn s kapaciteto 1 milijona zabojev.
Najboljla v materljalu in konstrukciji sot
Josip Petelinca
kolesa in šivalni stroji
Veletrgovina
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■**
S	Izdelovanje oljnatih barv, Arneža, la-
■	kov ln steklarskega kleja. — Zaloga
13	kemičnih ln rudninskih barv. — Po- •
5	treblčtne za slikarje, pleskarje, ličarje
g	ln druge, vse v le stroke spadajoče.
!
Se priporočam
IVAN JANČAR
Trgovine Miklošičeva cesta 4 Skladišče Vidovdanska c. 14.
Pomlad!
Nogavice, kravate, srajc«, rokavice, naramnice, zepnl robci, nakit za obleke, otrolke majice, nahrbtniki, palice', dežniki, t«*«*', T vseh barvah/Sifoni, Sollnaen škarje, noži, potrebSClne za krojače, čevljarje, lapetnlke, Šivilje in sedlarje. Razna'dlSeCa mila - samo pri
Josip Peteline
bllau Prešernovega'»spomenika, ob ■vodi
Ljubljana.
Najnižje cena 1 Točna postrežba 1
v Ljubljani
prlporola
špecerijsko
blago
raznovrstno Zganja,
moke In daialna pri* dalke. • Rasnevratno
rudninsko vodo.
Lastna pralarna sa kavo In mlin sa dliava a /alaktrttnlm obratom. c Canlkl na raspolagol
j	C
Vam vrsta trgovske knjige kot: amerB*on-•Id jmimoll, glavne knBg«, blpgnJnttka lajMga, vsakovrstne itvaoa, bloka, Mape lcc***** tudi vse vrsta boldkt* KTUka Vom nudi o svojimi prvo vtoAAlttli bNlelkl naj* ugodiiaJa
A. JANEŽIČ, Uubliaiia
Florljanska udftSa lu41oov«Ktaš!%Mig^4 In irP>viKlii fc
Q
Hm -veliko 1
iolsklh ItiUfft*. ,
Hm snelo I
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVUKNA 1900.
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, ustahovueh^
Delniška glavnica: Obl •0,000,000*-Rasarvni takladl nad Ota 10,000.000*-
BroSIca
Coljo
CmomotJ
PODRUŽNICE IN AOENCUt:
H	Oorlca	II	Maribor	||	Novomosto	II RaKek
Kranj	Matkov«	pravaU«
I	Logatac	II	Novi Sad	||	P*«J
Se priporoča xa vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sarajavo
Slovenjgradac
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev. 2861, 2418, 2502, 2503.