PRAZNIK ČEŠENJ - Minulo nedeljo je bil v Brusnicah tradicionalni praznik češenj, ki sta ga tudi tokrat organizirala tamkajšnja krajevna skupnost in PGD Brusnice. Dopoldan je bila prodaja in razstava češenj in češnjevih dobrot. Letos so imeli naprodaj skoraj 4 tisoč kilogramov češenj, nekaj borovnic, češnjeve dobrote pa tudi češnjevo žganje. Popoldan je sledila povorka kmečkih voz - letos jih je bil kar 17 - s prikazom starih kmečkih opravil. Na osemnajstem vozu se je peljala lanskoletna kraljica češenj Janja Gazvoda. Nastopili so še kostanjeviška godba in mažoretke ter harmonikarski orkester Tonija Sotoška. Zvečer pa so med osmimi dekleti zbrali še kraljico češenj. Letos je ta naslov osvojila Jerneja Žaja iz Krmelja, dijakinja 3. letnika srednje kmetijske šole. Posnetek je z razstave, kje so domačini razstavili II različnih vrst češenj. (Foto; J. Domiž) dolenjka.d.d. NOVO MESTO VROČE CENE! ®TV EVELUX 37 TM 33.990,00 SIT HLADILNIK GORENJE R 192 35.900,00 SIT “ETONSKI MEŠALEC 120 1 43.990,00 SIT NERJAVEČA POSODA 12-DELNA 12.900,00 SIT PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! Št. 25 (2548), leto XLIX • Novo mesto, petek, 26. junija 1998 • Cena: 200 tolarjev •$SN 0416-2242 9770416 224000 vaš četrtkov prijatelj jjOLENJSKI LIST PRISEGA V NOVOMEŠKI VOJAŠNICI nNOVO MESTO - V vojašnici v ..e® mestu so v petek prisegli j Jaki 1. pehotnega bataljona. Ob . l* Možnosti je zbranim govoril I ^Sadir Janez Butara. Poveljnik Jasnosti je bil stotnik Miro cj®an, kije od petka namestnik JMjnika 1. bataljona 22. bri-Na slovesnosti so podelili j/Rnanja te enote in ministrstva °brambo Republike Slovenije. 10. SREČANJE UUDSKIH PEVCEV JEVNICA - Tukajšnja zveza l Ranih društev priredi v nedelj, junija, ob 15. uri na sevni-jj1* gradu tradicionalno že 10. C"anje ljudskih pevcev iz 20 slo-Bfjph krajev. Vstopnice po 300 gjfjev bodo na voljo uro pred B*tkom revije. Kren: na poti do brezna križev pot v spomin žrtvam Maševal dr. Franc Perko KOČEVSKI ROG - Na kraju simbolično obeležene narodne sprave pred sedmimi leti, pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu, seje v nedeljo na obletni slovesnosti v spomin žrtvam povojnih pobojev tudi letos zbralo okoli 6 tisoč ljudi. Slovesnost ob 53. obletnici krvavih pobojev v Kočevskem Rogu se je pričela z mašo, ki jo je daroval beograjski nadškof dr. Franc Perko. Izrazil je prepričanje, da se je komunistični sistem zrušil tudi zaradi dogodkov, kot je bil poboj v Rogu, ter da so zato ti povojni dogodki največji slovenski križev pot. Poudaril je, da tudi danes mnogi še vedno niso pripravljeni na spravo, ki da je možna le med privrženci resnice, ljubezni in splošnega bratstva med ljudmi. Kako pomembna je sprava med živimi in mrtvimi, še posebno pa med ljudmi različnih prepričanj danes, je kočevski župnik Marjan Lampret podkrepil z besedami, da je prav spravi namenjen križev pot, delo kočevskega umetnika Staneta Jarma, ki jev postavljen vzdolž poti od Željn do jame pod Krenom. M. L.-S. PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-836 NEDELJSKI REFERENDUM Mirna Peč občina, Šmaijeta ne V Mirni Peči več kot 61 odst. za samostojno občino, v Šmarjeti pa le 35 odst. MIRNA PEČ, ŠMARJETA - V Sloveniji je bilo v nedeljo 18 referendumov o ustanovitvi novih občin, med temi dva na območju občine Novo mesto. Za novo občino so se odločali volilci na referendumskem območju Mirna Peč in Šmarjeta. Medtem ko so se prebivalci krajevne skupnosti Mirna Peč odločili za samostojno občino, so bili volilci na območju KS Smarjeta in Bela Cerkev proti temu, da bi živeli v svoji občini. V KS Mirna Peč so bila 4 volišča: Gorenji Globodol, Jablan, Mirna Peč - postaja in Mirna Peč - trg. Referenduma seje od 1.969 volilnih upravičencev udeležilo 1.205 volilcev ali 61,2 odst. Za samostojno občino je glasovalo 781 volilcev ali 64,81 odst., proti 397 29. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV- “Da poje vsa družina, vsa šola, vsa vas, vsa pokrajina in na koncu Tabor v Šentvidu, na tisoče posameznikov, mladih zares ali vsaj v spominih, je redkost in posebnost in posebna sreča, "je v nedeljo, 21. junija, povedal slavnostni govornik Vojko Stopar na 29. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, katerega tema so bili letni časi. Tabor se je začel že v soboto z nastopom zamejskih pevskih zborov, toda kar treh prijavljenih - iz Zagreba, Pliberka in iz Madžarske - ni bilo. Sicer pa je nastopilo kar 229 domačih in 7 zamejskih pevskih zborov, ki so del programa zapeli skupaj s trebanjsko godbo in dirigentom Igorjem Tršarjem (na sliki). Spredaj so člani folklorne skupine Kres iz Novega mesta, ki so tudi s prikazom običajev poskrbeli za prijetno vzdušje. Več na 6. strani. (Foto: L. Murn) okojeni nadškof dr. Alojiz J*!®rje v nedeljo blagoslovil novo j>. novo fasado in oltar, ki sim-|RiVa Vidovo mučeništvo na (p^žični cerkvi sv. Vida v Lazah ganski dolini. Cerkev je stara v et in je postala pravi kulturni tč^enik. Obnovo cerkve je vodil EJNči župnik Jože Pavlakovič, ki ^čedal, da je to pomemben dan H ^-letnici župnije. Vnotranjo-|j edcve so našli zanimive freske iz k.1'114. stoletja; pod strokovnim ifj!j°m jih že restavrirajo. (Foto: ™»vonjič) ANJE SV VIDA V LAZAH TTebnje spet gosti naivce Enajst slikarjev naivcev iz sedmih držav ustvarja v 31. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem TREBNJE - Letos mineva trideset let, odkar so v Trebnjem leta 1968 pripravili prvi tabor likovnih samorastnikov in se tako vključili v kulturno prebujanje Dolenjske, spodbujeno s policentrično zasnovo kulturnega razvoja Slovenije. V treh desetletjih je v Trebnje prišlo 213 umetnikov iz 30 držav, plodove njihovega ustvarjanja, preko osemsto umetnin, pa hranijo v Galeriji likovnih samorastnikov, ki je nastala ob Taboru. V jubilejnem letu so v Trebnjem pripravili že 31. Tabor, nanj pa S PREISKAVE O PLINSKIH MASKAH “G. Podobnik, tako se m dela!” ‘ Oster besedni dvoboj, ki se je v vladni palači te dni odigral na odprti sceni “Podobnikove ”preiskovalne komisije med Marjanom Podobnikom in Igorjem Bavčarjem in katerega priča sem bil, je prava podoba vajenske učne dobe koalicijskega vladanja pri nas. Liberalno demokracijo Slovenije in Slovensko ljudsko stranko očitno drži skupaj samo še enako vroča želja po vladanju in oblasti, ki jo omogoča volilni rezultat. Državne in narodove koristi so šele na drugem mestu, če so sploh še tam. Tega ni težko dokazati. Predsednik SLS Marjan Podobnik, nekakšen slovenski Di Pietro, mladostno zagnan pravičnik z obledelim leskom, ki od Mladine sodno zahteva 25 milijonov tolarjev odškodnine za duševne bolečine in ki je, kot je znano, izsilil ustanovitev tudi po mnenju vladnega urada za zakonodajo nezakonite vladne preiskovalne komisije, prireja zdaj vzporedne amaterske sodne preiskave in v njih zasleduje svoje politične cilje. Pri razčiščevanju ozadja razvpite afere “plinske maske”, ki sega v 1991. teto, zato ostro zaslišuje političnega tekmeca in celo koalicijskega partnerja, “pozabi" pa na v zadevo vpletenega glavnega trgovca z orožjem Nicholasa Omana, podpornika SLS. Namesto da bi kot visok vladni funkcionar, ki ima za seboj močno Slovensko ljudsko stranko, v rokah pa tudi ministrstvo za pravosodje, poskrbel za boljše delovanje tretje veje oblasti, to je sodstva, uprizarja lastne preiskave in informativne pogovore, ki spominjajo na boljševistične metode. V takih razmerah se potem tudi generalni javni tožilec Anton Drobnič raje ukvarja s politiko in žaljenjem borcev kot pa s pregonom kriminala. MARJAN LEGAN *Igor Bavčar ob protestnem odhodu iz dvorane. povabili dvanajst umetnikov naivcev, ki bodo v Galeriji ustvarjali do konca tega tedna. Letošnjega Tabora so se udeležili Sekula Dugandžič iz Bosne in Hercegovine, Petar Petrovič in Dragica Smičibrada iz Hrvaške, Antonio Protto in Giuseppe Lodi iz Italije, Boro Arsovski iz Makedonije, Evgenij Izosimov iz Rusije, Emin Basarambilek iz Turčije ter Ciril Povše, Irena Polanec in Nataša Prestor iz Slovenije. Jan Hruška iz Češke je svoje delo poslal, osebno pa ni mogel priti. 31. mednarodni tabor likovnih samorastnikov so slovesno odprli drugi dan delovanja, v torek, 23. junija, zvečer, ko je v avli Centra za izobraževanje in kulturo nastopil ameriški mešani pevski zbor Cascade Singers iz The Dallesa pri Portlandu. Povezovalka programa Zvonka Falkner je med pevskimi točkami predstavila tretjo letošnjo številko revije Rast, ki je likovno in vsebinsko posvečena trebanjskemu taboru, in prebrala pesmi trebanjskih literatov, sodelavcev Rasti: Franceta Režuna, Bariče Smole, Sama Dražumeriča in Ivana Gregorčiča. MiM DVE SMRTI NA MAGISTRALKI BIČ - V ponedeljek nekaj pred peto popoldne je silovito počilo na magistralni cesti št. I pri Biču: v nesreči sta umrli dve osebi. Zakonca iz Ljubljane sta se namreč peljala z renaultom S od Novega mestu proti Ljubljani, pri Biču pa je začel voznik prehitevati vozilo pred seboj, a je spregledal, da mu gre nasproti tovornjak. Petka je čelno trčila vaiy, trk pa je bil za oba Ljubljančana usoden. Sta vkajoči postajajo nestrpni “Je to demokracija?” PODPRESKA - Po dveh mesecih in pol stavke v lesni industriji LIP še vedno nikakršne rešitve. Nasprotno, med delavci vlada vse večje malodušje in jeza. Resno razmišljajoča bi tovarno zapustili, saj pravijo, da ne vedo, komu čuvajo premoženje, ki je po zadnjih podatkih zadolženo z več hipotekami, nanj pa preže LIK Kočevje, najemnik Ukmar in SI banka, ki je - zneska ne vedo - verjetno največji upnik. Obišče pa jih nihče, če ne računajo, da si je obrat neuradno ogledoval predstavnik banke, sodni sel pa je prišel z namenom, da Ukmarju izroči sodne pozive, kerfe pošti baje nedosegljiv. Delavci ne vedo, ali so še zdravstveno zavarovani. V teh dneh so nekateri dobili od Centra za socialno pomoč podporo v višini nekaj manj od 5 tisoč tolarjev. Pred nedavnim smo poročali, da gre podjetje v stečaj, kar je želja vseh stavkajočih, saj računajo, da bi na zavodu le nekaj dobili. Kakšno je stanje, ko že pri tako majhnih dohodkih že peti mesec niso prejeli plače, ni moč govoriti. Zakaj še ni stekel stečajni postopek, smo povprašali Evelino Mervej iz Trbovelj, zastopnico sindikata Neodvisnost, ki naj bi vodila stečaj. Takole pravi; “Stečajni postopek je bil res napovedan, kljub temu pa smo še imeli razgovore z banko, LIK-om pa tudi najemnik je obljubljal izplačilo štirih letošnjih plač. Razne variante obljub so zadržale stečaj, žal se je izkazalo, da so vse na dokaj trhlih nogah. ” A. KOŠ MERE jfcVREME Nadaljevalo se bo toplo poletno vreme s plohami in nevihtami v popoldanskem času. volilcev ali 32,95 odst., 25 glasovnic ali 2,24 odst. pa je bilo neveljavnih. Za samostojno občino je bila večina volilcev na vseh štirih voliščih, najmanjši odstotek, 59,1, v Jablanu, največji, 71,2, pa na volišču Mirna Peč - postaja. V reefrendumskem območju Smarjeta pa se je referendum za Zagovornike samostojne občine slabo iztekel. Od 2113 volilnih upravičencev jih je na referendumu glasovalo 1389 ali 65,7 odst. Za občino jih je bilo 491 ali 35,1 odst., proti pa 883 ali dobrih 63 odst.; nekaj glasovnic je bilo neveljavnih. Le na največjem volišču, v Šmarjeti, je bilo 51,5 odst. volilcev za samostojno občino, najmanj, 11,5 odst., pa se jih je za to izreklo na volišču v Beli Cerkvi. Blizu polovice je bil rezultat še na volišču v Orešju, kjer pa naj bi po besedah predsednika KS Šmarjeta Janeza Kermca pover- • Po referendumu je odstopil svet KS Šmarjeta, še prej so sklenili, da je zanaprej konec poskusov povezav s KS Bela Cerkev. jeniki iz Bele Cerkve vplivali na volilce, naj glasujejo proti občini. A. B. Berite danes stran 3: •Strankarska vojna za TV Novo mesto stran 5: • “Sole ni, ker je nočemo!” stran 7: •Dobova vztrajno k samostojnosti strgn 8: • Čas je za drugačne metode dela stran 9: • Zadnjič tako zaščitena pšenica stran 11: •Policist poškodoval Danka stran 24: •Prva Slovenka na Oprah showu 19. DRUŽABNO SREČANJE OBRTNIKOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE VELIKI GABER - Predzadnjo junijsko soboto je trebanjska območna obrtna zbornica pripravila pri lovski koči v Velikem Gabru 19. družabno srečanje dolenjskih in belokranjskih obrtnikov. Tam je okrog 700 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev do zgodnjih nedeljskih uric zabaval Občinski pihalni orkester Trebnje, ansambel Akordi, moderator Lojze Podboj pa si je omislil vrsto zabavnih družabnih igric. Za dobro postrežbo številnih gostov je poskrbela gostilna Opara. PRILOZJE - V nedeljo, 28. junija, bo ob 11. uri na belokranjskem športnem letališču v Pri-lozju mednarodno srečanje veteranov. Slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Slovenije Milan Kučan, pripravljajo v počastitev 55. obletnice prihoda prve zavezniške vojaške misije. 19. SREČANJE GASILSKIH PIHALNIH GODB SLOVENIJE SEVNICA - Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica vabi v soboto, 27. junija, ob 17. uri na Glavni trg v staro mestno jedro, gasilske godbe Slovenije na njihovo že 19. srečanje. V soboto popoldne bo potekalo tekmovanje gasilcev - ribičev ob reki Savi, ob 15. uri pa bo na Glavnem trgu vedno zabavno tekmovanje gasilskih veteranov s starimi ročnimi brizgalnami. Počitnice doma ali drugje Akciji, ki naj bi zadržala počitnic željnega Slovenca v mejah drage mu domovine, sicer ni kaj očitati. Vendar je po malem riepotrebna, če je Slovenca domoljubno čustvo in želja po poznavanju Sveta pred domačim pragom postalo v dobi odraščanja tako močno, da'odtehta še tako lepo hrvaško jadransko obalo in košček poletnega španskega'neba. Včasih je še dobro, dakdo od Slovencev kam gre. Potlej je doma več prostora za tiste, ki ostanejo. Ampak bog ne daj, da nam je zmanjkalo tudi morja, zaradi čei je na slovenski obali poleti na plaži med številnimi telesi in nogami ter pozneje in prej v obmorskih mestih in hotelih domala nevzdržno, zaradi množice turistov. Na srečo širijo toplice. .Vendar je ttidi v.teh- edganja takQ JkI slovenskoga. jnorja kot Slovenskih topi«:, za radi Česar si dopustniška reka'Se nekaj let uspešno kopa strugo na slovensko podeželje. In kot so najbrž mislili tvorci povabil na počitnice doma. je slovensko podeželje tisto-"doma”; Tbda vprašajte-, podeželje, odmaknjeno, demografsko ogroženO^nerazvito. rodovitnih polj in sadovnjakov; ali si želi tistih, ki preživljajo-'‘počitnice doma”. Kakor koli, tudi Dolenjski list je.s .tokratno anketo z vašo. pomočjo vzel pod drobnogled veseli čas pdči.tnic - doma in drugje.. ANICA LOPATEC z Mihoviče pri ■Šentjerneju: “Za en teden bomo odšli ’ na morje na Hrvaško, kjer imamo prijatelje. Sicer pa se z družino večkrat ..Odpravimo na ČJorjance;. zelo/VŠcCpa, ‘ ri a mjeltidj KoIpa. Prav gotov« Sto-. - venci pffcjfialo poznariio znamenitost ti svoje debele, zato podpiram promocijsko akcijo letovanja doma. Le kar se tiče morja, nam je bolj všpž hrvaška obala.”' RAFAEL BERK, uslužbenec Foto Asja, duma na Belem Griču pri Mokronogu: -Z družino načrtujem letošnji poletni oddih na Jadranu, na Pagu, pri čemer me zanimata predvsem čisto morje in kakovostna, celovita gostinska, tudi izvenpenzionska ponudba. Pri tem me niti malo ne gane domoljubno usmerjena propaganda, da naj bi Slovenci več letovali doma, saj vem, kaj kdo lahko ponudi.” BOJAN KOLMAN, podjetnik, lastnik prodajalne Pandora iz Sevnice: “Šele ob izteku poletja, verjetno septembra, bomo šli z družino na morje, na Krk, kajti imamo še zelo majhne otroke. Na tem otoku sem rad zaradi lepe plaže in narave, pa tudi, ker sem tam pred leti spoznal lastnika udobnih apartmajev, kjer smo že preživljali prijeten oddih. Naposled je Krk razmeroma blizu doma.” ANTON GERKŠIČ, elektrotehnik z Gor. Suhorja pri Metliki: “Če v Sloveniji želijo več domačih gostov, bi morali turistično ponudbo približati našemu standardu. Predvsem nam bi morali dajati zgled slovenski politiki, ki bi lažje plačali drag dopust v domovini kot navadni smrtniki. Največji problem so cene, in če bo nekdo tehtal med patriotizmom in ceno, bo pre-vagala slednja.” MARICA IVANUŠIČ, dipl. inž. agronomije s Pretoke: “Poznam akcijo ‘Dobrodošli doma’. Je dobra, saj Slovenci premalo cenimo domačo deželo. Z družino se odpravimo v hribe, na morje gremo na Hrvaško, ker je bližje, medtem ko nas v toplice ne mika, saj imamo v bližini toplo Kolpo. Razlike v ceni med počitnicami doma in v tujini ne poznam in menim, da pri izbiri počitnic ni odločilna.” ALJOŠA ZAKRAJŠEK, natakarica iz Ribnice: “Če bi šla na dopust na morje, prav gotovo ne bi šla na slovensko obalo. Cene so katastofalne. Plačaš domala vse, ponudbe pa nobene! Tudi če bi bilo V Sloveniji ceneje, bi šla na Hrvaško. Z domoljubnostjo to nima nič skupnega. Flrvaško morje je namreč čistejše, plaže boljše, ljudje so prijaznejši; ponudba je večja in boljša.” KLAVDIJA KRIŽ, doma iz Kočevja: “Dopust ni več, da greš. na plažo in tani samo ležiš. Ljudje si želijo različnih aktivnosti, pestro ponudbo. Mislim, da je na Hrvaškem £u boljša, če pa je še cenejša, potem z odločitvijo, kje bomo preživeli dopust, domoljubna čustva nimajo zveze. Bi se pa dalo marsikaj narediti za izboljšanje naše ponudbe, predvsem z vključevanjem mladih.” SLAVKO ŠTERK, obdelovalec kovin iz Krškega: “Jaz sem za Kolpo. Tam si blizu doma in že stran od doma. Tam si v naravi, samostojen. Kolpa je imenitna za pustolovce in najprimernejša za slovenski žep in delavski razred. Že leta hodimo na Kolpo. Tam smo se srečali s Tonijem Gašperičem. Pozdravil bi ga, družba iz Krškega se mu zahvaljuje za gosto- ljubnost. MIHA RADANOVIČ, serviser iz Brežic: “Že nekaj let preživljamo počitnice doma. Večinoma smo v Bohinju. Okolje je tam v redu. za nas, ki srno zmeraj v živčni napetosti, je idealno. Tam preživimo tudi zimski dopust. Ni gneča, cene niso previsoke. Ne vem, kaj ljudje vidijo v počitnicah zunaj. Vendar bi se morali naši gostinci potruditi. Dober gost je boljša reklama kot vsa gesla.” Milni mehurčki tretjerazredni Belokranjci Slovenske novice in hrvaški Globus sta v začetku tega meseca objavila zapise^ o odnosih med Belokranjci in Zumberčani. Slovenske novice pod zloveščim naslovom “Hrvatje s sekiro nad Belokranjce ” pišejo, da se Hrvati stegujejo po 400 hektarih bukovega gozda v Sloveniji, omenjajo pa tudi poskus nepooblaščene Osebe, da bi kopirala dokumentacijo občine Metlika. Globus v zvezi z nihanjem Žum-berčanov d priključitvi h karlovški ali zagrebški županiji omenja še tretjo možnost: da bi postali metliški občani. Nedeljski pa piše, da so zaradi slednjega pregrevali telefoni med zagrebškimi novinarskimi redakcijami in metliško občino. Kaže, da se je čas kislih kumaric letos začel zelo zgodaj. “Mediji na osnovi domnev in ne da bipovpra-šali pri_ verodostojnih virih informaciji spustijo milni mehurček, mi pa bi morali demantirati, ” prp.vi metliški fu,pan firanko Matkovič, ki . sije včasih takšne “informacije"še gnal k srcu, sedaj pa nič, več. A Časopisi.so gotovo dosegli svoje: Slovenske novice so Metličani v hipu razgrabili, ker so hoteli vedeti, kakšna nevarnost jim grozi. Pa ni bilo nikakršnega preplaha in telefonskih klicev ni bilo na občino ne od občanov ne od novinarskih hiš, z izjemo novinarja Dela. Res pa je, da je skupni imenovalec tega pisanja - ne glede na to, koliko podatki držijo - da bi morali državno mejo med Belo krajino in Žemberkom končno označiti in jo urediti bolj praktično. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Vizija na borzi NOVO MESTO - Delnice pooblaščene investicijske družbe DPB Vizija, s katero upravlja edina dolenjska družba za upravljanje, so že uvrščene v kotacijo na prosti trg Ljubljanske borze. Trgovanje z njimi se bo pričelo 29. junija 1998. DPB Vizija je zbrala za 4,2 milijarde SIT certifikatov in jih je 60% že tudi zamenjala za delnice in poslovne deleže podjetij, ki so se lastninsko preoblikovala. Po poslovanju, porabljenih certifikatih in naložbah sodi DPB Vizija med uspešnejše pooblaščene investicijske družbe. Lani je ustvarila za 14 milijonov SIT dobička. V svojem premoženju ima delnice in poslovne deleže 54 podjetij, med katerimi so najštevilnejše delnice Krke, Leka, Petrola, Intereurope, Iskre Semič, Belinke, Radenske, Gorenja, Kometa in Cestnega podjetja Novo mesto. Trgovanje z delnicami DPB Vizije bo potekalo preko borznih družb. Vse informacije v zvezi z nakupi oz. prodajo delnic lahko dobite tudi pri Dolenjski borznoposredniški družbi. Cena delnic se bo na trgu oblikovala glede na njihovo ponudbo in povpraševanje. V družbi za Upravljanje ocenjujejo, da bo začetna tržna vrednost višja od tiste, ki so jo ponujali preprodajalci pred kotacijo. Zaradi, pričakovane povečane začetne prodaje cena delnic ne bo odražala prave vrednosti naložb, zato svetujejo; naj sedelničarji ne prenaglijo s prodajo. DPB Vizija ima . naložbe v delnicah uspešnih slovenskih podjetij, zato je pričakovati, da bodo cene del-* nic postopoma naraščale. Svarijo tudi pred preprodajalci, ki bodo po kotaciji z obiski od vrat do vrat še bolj aktivni. I. V. Življenje vse prej kot idilično V marsikaterem sredstvu javnega obveščanja se očitno spomnijo na Belokranjce if njihove sosede na Hrvaškem le, ko jim zmanjka drugih senzacionalih novic 'METLIKA - Odkar je Slovenija samostojna, seje nekajkrat zgodilo, daje kateri od medijev privlekel na dan medijsko nakladno zgodbo o Belokranjcih In njihovih sosedih na Hrvaškem. Metliškega župana Branka Matkoviča, ki o teh odnosih zagotovo veliko ve, predvsem pa se čuti najbolj odgovornega v občini za dajanje tovrstnih informacij, pa največkrat niso niti povprašali za mnenje. Pozneje se je izkazalo zakaj. Ko se je župan namreč odzval na prispevke, pojasnjeval, utemeljeval in demantiral, zgodbe sploh niso bile več tako senzacionalne. Res pa je morda tudi, da novinarji, ki se potrudijo priti čez. Gorjance, gledajo na Belo krajino in njeno (hrvaško), okolico kot na eksotično dežejo, tistemu, kar slišijo.dodajopridih-tnističnosti in podoba o Belokranjcih je ustvarjena. . ' • Pa vendar je življenje Belokranjcev marsikdaj povsem drugačno, kot ga odslikavajo mediji od drugod. Ničkolikokrat so opozarjali, da so zaradi'neurejene ma-loobmejnosti v primerjavi s Slovenci ob madžarski, avstrijski in venskega ministra za zunani zadeve na skupščini občin Ozaljf Metlika ter tedanja poslan^ sabora. Pod peticijo se je po# salo 230 polnoletnih prebivaj krajevnih skupnosti Dragošev# Radatoviči. Hrvaška jim je# nekaj let res začela graditi cesto! telefon. Na pogovorih v Metli* ® na katere je prišel Član slov# a italijanski meji tretjerazredni državljani. Morda jih zato, ker niso zagrozili z zaporo, cest, nihče ni jemal resno. In jih še vedno ne. . na katere je prišel član siovg ■* Sporazum o maloobmejnosti med,; skega predsedstva dr . Dušan O'] državama je podpisan in ratifici- ) pa so zaključili, da ni pravi c» ran - Hrvaška jebila pri ratifikaciji; * hitrejša od Slovenije, vendar se še J vedno ne izvaja, s , s • ; * Belokranjcem, sprijaznjenim z državno mejo, bi urejena maloob-. r mejnost precej olajšala življenje. ?. Težje pa je s prebivalci Žumberka, ki se niti ž državno mejo niso mogli Sprijazniti, saj je grobo zarezala v njihovo življenje: Čez noč so jih odrezali od metliške občine. Zato so že leta 1992 naslovili pet strani dolgo peticijo v slovenščini in v hrvaščini na hrvaškega in slo- ptl >U ZcliklJ U L 111, Ud 111 [Jia v n Hrvaška je bila namreč v vojnM * bi se pogovarjali o teh stvar# Ker so na metliški občinski ufri; ^ razumeli, da gre pri peticij1; ^ meddržavno zadevo, o tem ri razpravljali. A tudi če bi, bi t* njo besedo morali reči mejE ^ občani. Vendar so tudi želje V 1, berčanov potihnile. Le vsak#1 so likočasa se nanje spomnijovk^ ^ rem od sredstev javnega oW -ščanja. Pr l M. BEZEK-JAl^ Pa i jai it Trimo po letu 2000 med vodilnimi de Po bivalnih kontejnerjih oz. zabojnikih so Trebanjci že na drugem mestu v EvrojJ * TREBNJE - “Tkimo bo vodilni evropski proizvajalec montažnih objektov v prvem desetletju tretjega tisočletja,” to je po besedah glavne direktorice Tatjane Fink dolgoročni cilj in vizija 400-članskega kolektiva, ki s svojimi rezultati v zadnjih letih dokazuje, da zna umno gospodariti. Naložba v novo opremo za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč in v antikorozijsko zaščito jeklenih konstrukcij v višini 17 presegla 2,6 milijarde tolarjev. Največji porast izvoza so zabeležili z lahkimi gradbenimi ploščami. Letos so zavzeto začeli obdelovati ci 10 dobaviteljev. Dobavljajo^ ki drugim znanim avtomobil’^ P* tovarnam, referenčni objekti? »d movcev doma pa so Revoz,J kj Šoštanj, športna dvorana F#? tete za organizacijske vedri bei Kranju itd. P. P£|1’ Pf< Kc koi • V Trimu so pripeljali h koncu lastninjenje, pričeto oktobra 1993 z izdano odločbo Agencije RS za prestruktuiranje in privatizacijo. 7. maja letos so od Sklada za razvoj odkupili še 5. paket delnic. 31. julija pa bo prenehala veljavnost delničarskega sporazuma udeležencev interne razdelitve in notranjega odkupa. Delničarji Trima so na 5. skupščini sklenili razdeliti dobiček v višni 1Q4.735.445 tolarjev. 52.698.084 tolarjev so razdelili delničarjem in upravi v obliki dividend, preostanek pa je ostal nerazdeljen. predvsem tržišče na Poljskem, ki« ■ ‘ ‘ kjer so že odprli prestavništvo, in trg v Romuniji. Ker pa so zelo porasli tudi stroški nekaterih osnovnih materialov na evropskem trgu, ki jih ne morejo prenesti na končnega kupca, so ti rezultati v okviru načrtovanih. V Trimu, po besedah komercialne direktorice Brede Bon -Kotar, povečujejo prodajo lahkih gradbenih plošč za približno četrtino. Tako so za Volksvvagen v Bratislavi dobavili 10.000 m: strehe; ta posel so dobili v konkuren- VELIKA VITEŠKA k SVEČANOST j: lan KOSTANJEVICA - V I kajšnji galeriji Božidarja J# 6; ca bo v nedeljo ob 10,’! ta letošnja osrednja slovesno! Ijj, evropskega reda Vitezov vin*] »a Sloveniji. Velike viterij * svečanosti v počastite' 900-1**' j, niče cistercijanskega reda i# : 1 čast cvička ob 70-letnici Vin*JJ ske zadruge Kostanjevica 3li Krki se bo udeležil tudi prifl tJi srd ni k države Milan Kučan-; Je, ____________ milijonov mark, sodelovanje v pilotnem projektu za poslovno odličnost in uvedba projekta celo-, kaže da so na vita skrb za imetje, 1 pravi poti. V letošnjih petih mesecih je Trimo prodal več kot v enakem lanskem obdobju in tudi 16 odstotkov več, kot so načrtovali za to obdobje. Skupna prodaja je že Tatjana Fink, glavna direktorica Trima Srečanje v moji deželi Od 1. do S. julija v Ribnici že drugič tradicionalno srečanje RIBNICA - Kulturne prireditve v drugi polovici junija so uvod v tradcionalno srečanje izseljencev, zdomcev in zamejcev, čigar gostitelj bo drugič zaporedoma občina Ribnica. Ribničani so se lani izkazali kot odlični prireditelji, zato jim je Slovenska izseljenska matica tudi letos zaupala organizacijo srečanja od L do 5. julija. Prireditve so se začele s petkovim odprtjem razstave ustvarjalci XX. stoletja, dela iz zbirke galerije ALU. V okvir srečanja sodi tudi tradicionalna likovna kolonija slovenskih izseljencev v Mostu na Soči (do 2. julija) ter predavanje o Slovenskih izeljencih zdomcih in zamejcih, 30. junija v Miklovi hiši. L julija bodo v Ribniškem gradu odprli razstavo Grbi Ribniške prafare, 2. julija bo v Glas- beni šoli na ogled razstava srednjeveških inštrumentov. Osrednja prireditev 5. julija se bo začela z dopoldansko predstavitvijo slovenske izumirajoče obrti, Pol-ko-mašo s slovensko-ameriškimi glasbeniki bo v romarski cerkvi pri Novi Štifti daroval Frank Perkovich iz Pensilvanije (ZDA). Na ribniških ulicah se bosta odvijala Glasbeni mozaik in lutkovno gledališče. Nastopili bodo Pihalna godba Ribnica, TD Škofja Loka, KUD Ribnica in KUD Dolenja vas. Ob 15. uri bo v ribniški cerkvi daroval mašo za izseljence nadškof dr. Franc Rode. Sledil bo sprevod kmečkih vozov z balo po Ribniško. Osrednja svečanost se bo začela ob 17. uri. MG. Ljubljansko pismo v Žalitev Slovencev Kdo je žrtev, kdo rabelj? LJUBLJANA - Do zahodnih držav je Nemčija svoje obveznosti do žrtev genocidne politike III. rajha že zdavnaj poravnala, za tiste iz srednje- in vzhodnoevropskih držav pa začela bolj kot dotlej skrbeti po združitvi Nemčije. Slovenci, kot kaže, še nismo prišli na vrsto, čeprav je bilo zaradi vojnih grozot v Sloveniji prizadetih veliko ljudi. Poškodbe na zdravju in telesu je utrpelo 50.187 Slovencev, zaradi genocidne politike nacistov in fašistov pa je bila odvzeta prostost 154.127 Slovencem, ki so jih izgnali, internirali v koncentracijska in druga taborišča, konfinirali, prisilno mobilizirali, poslali na prisilno delo ali pa zaprli. O tem Evropa in svet ne vesta skoraj nič... Če bi ne bilo dejavnega Društva izgnancev Slovenije z 21.500 člani, bi se v naši javnosti morda niti ne govorilo več o genocidni politiki okupatorjev na naših tleh v času 2. svetovne vojne. Vendar tistih hudih časov za Slovence ne smemo pozabiti. Društvo s tem namenom sklicuje redne mesečne tiskovne konference. Na junijski je Vlado Deržič, predsednik društva, poudaril, da se slovenska oblast obnaša preveč mlačno ob dejstvu, da nas okupatorji iz druge svetovne vojne v zadnjem času skušajo prikazati kol genociden narod. Tudi v Avstriji nekateri zahtevajo vrnitev premoženja na slovenskem ozemlju, čeprav so pobegli ali izgnani Nemci, ki so sodelovali z okupatorjem, Pf jj1 dogovoru z Jugoslavijo in Av’;' rijo dobili ustrezno odškodri' no. Prof. Ivica Žnidaršičeva P* p je ob tem dejala, da v drušri" 1 zahtevajo, naj se slovenj oblast prične resno in odloči* pogajati o vseh oblikah voj«1' odškodnine. V Društvu slovenskih |Z' gnancev tudi odločno nasp# tujejo poskusom, da bi Slovel*. ja vrnila premoženje tistim,” so med vojno sodelovali z patorji ali'so bili'celo voj1* zločinci. Opozarjajo, da 5 neupravičeno obtožili dr. Tofl* ta Ferenca, češ da je izvapj genocid nad Nemci, čepf* takrat ni bil star niti 15 let- IJj žalitev dr! Ferenca, častne? člana DIS, je Vlado Deržič J” $. srečanju izgnancev v Kami*** \ S S • SLOVENIJI LE DROBIŽ , Pred kratkim je bila v Ljubinj ^ na obisku nemška delegactr ta ki je povedala, da so nem’* ta oblasti namenile 11 evropsk* k državam 80 milijonov mark P *l! manitarne pomoči. Od te v’® ta naj bi v nekaj naslednjih I*1 ■ ta 1600 Slovencev prejelo po ti* VI mark, kar je žalitev naših v drugi svetovni vojni. ___^ Lc takole komentiral: “Najbrž$ Sj moti, da je dr. Ferenc nap ’• l:-knjigo o raznarodovalni p1"1^, jr ki okupatorjev in objavil He j ške in italijanske doknmen^ raznarodovanju Slovencev ^ nemško in italijansko okopov i-jo ter da je izgon Slovencev o L bil primeren in pošten zap?ta w slovenski zgodovini... Naša)., nost se vedno bolj sprašuj !(■ kakšno je stališče naše drž^jte Kassno je siausce nase u,-do vse pogostejših trditev 0 rj R nnindnoKti Klnvt*nsktM»;i II3rij r1 nocidnosti slovenskega nar*;., Sprašuje se tudi, ali bomo ’ V Evropo pokončni, po kolv^Rs ali celo po vseh štirih. Na to vpj sanje pričakujemo odgovor-./ g VINKO BLATN' c 2 DOLENJSKI LIST Novomeška kronika GENOCID - Občinski sekre-[*r> ki se že dalj časa ukvarja 'Mi z romsko problematiko, je Prišel do spoznanja, da je na lem področju najtežje kaj pre-®akniti. In to največkrat zara-*nerazumljivega trmoglavlje-Romov samih. Tako na Primer ne pustijo geodetsko 'Zmeriti romskega naselja na : juperčvrhu, da bi naredili ure-! "Uveni načrt. Nihče ne pusti !"miti “po svojem”, pa čeprav le to “njegovo” v resnici občin-I Pri Romih je doba za pri-] P°sestvovanje očitno veliko "ajša, kot pri “civilih”. Tako je * sekretar prišel do takega spo-ttanja: Če hočeš Romom požgati, te bodo lahko obdolžili I Je'0 genocida. Če pa stvari n? ojj3^0” Sam*’ *e l° me(lseboj' • SOSEDI - V razpravi o rom-“t«m vprašanju na zadnjem ob-i •mskem svetuje svetnik Kolenc J Podlagal, da je treba v reše-! jMje problematike Romov na j “ttperčvrhu vključiti ne samo trajevno skupnost, ampak tudi d rjMde. Za začetek bi lahko s j “^ednjo vojašnico v Pogancih Popravili skupne strelske vaje. 7* orožje in strelivo ne bo vP[ašanje. LETEČI - Šentjernejski žu- I f,!n Franc Hudoklin je zelo de- < j***n in mobilen. Ne samo, da I p13 mobilni telefon, z občinsko ' ?B|no je pogosto na poti in po J j®”r'h zvezah uspešno zbira : j "ar za razna dela v občini. Če 5 {,Vreba’ J'e tl|di leteči. Zadnji , ytek so ga videli na prečen-5 j . letališču. Neustrašni žu-|f je korajžno sedel v avion in p “letel v nebo. Ne ve se pa, ali J .Ue Privoščil zasebni panoram-J P Polet ali je bil v zraku služ-c, >• Morda je hotel iz zraka 1 pveriti, če mu je novomeški i Lnc'l‘ja Pr' delitveni bilanci 1 °tel še kaj skriti. Sicer pa to ni j če hi prišlo do česa I ?*ega, hi bil prvi v luftu škoc- P^kiPovšič. ■bj^ONC - Novomeški župan i J*®ci Koncilija je mednarod-,i i?2vezda. Tukaj nimamo v mis-13 njegovih globtroterskih pod-| Rov od Kanade do Kitajske in I Nemčije do Španije. Ne, to 1 Sa n 0 Pr>v°šči vsak, ki ima čas I P.dienar (najbolje davkoplače-l^hki). Koncilija je naredil še l'3rak naPrej> postal je tudi I vednarodna medijska zvezda, po seje 18. junija njegova sli-^ Pojavila na 6. strani Kar- ^sčkega tjednika. Malo ne- je le, da je v tekstu pisa-!’ k’ da je novomeški župan * /""c Koncilj. Če bo šlo tako I^Pfej, bo nazadnje ostal le - £«« gospa je rekla, da ne ra- zakaj je v Dolenjskih ■ Micah topla voda dovolj za - -vu/l U/f/lU K/UU Ul/V Ulj 41 il i^stojno občino, v Šmarje K* V^KAR V ŽUŽEMBERKU - 'tdi, ‘ • • v 8ri*du, ki bodo potekale W (^‘menom “Grajski večeri na lenom ■pmberškem gradu”,. bo v so-27. junija, ob 20.30 nastopi-?mna skupina Šukar. p POMEMBEN OBISK - Dvor j|t p-junija obiskala hči napreduj učitelja in znanega kultur- ^delavca Cirila Dequala, ki je !?hoval na Dvoru 24 let. Amali- ji? ?kviru poletnih kulturnih pri- Krva l?rčar, ki sedaj živi v Kamniku. b®H so ji pripravili sprejem ^jnljice in člani društev ter h gjništva Fužine, pred gasilskim ri ??m pa gasilci veterani, mlad-1 S'n člani. Dvorski gasilci so j'Sodelovali na večerni kultur-mreditvi v Žužemberku, kjer ^ Sd drugi id' .Sliii Dr,';i m podelili priznanje jMiji Drčar. >$LA NOVA FUŽINA - g raj v celoti je nova dvojna r'1 ka Fužine posvečena učitelju 3'anovitclju gasilstva na Dvo- I^buvuciju pasusi v a nn gre deratizacija na občinsW^ ^ ;kest^ ške, se hitro premislijo: tako, nam dajte pa dve vrečki, kratke. Ime iz Kočevja OBVEZNA VOJAŠČINA ZA “ENSKE - V kočevski lekarni vz-lrajno trdijo, da kadrov od dru- h !u* nj)ca*cc,r ne morejo dobiti, :i, vojaški rok. Tako se zdi, da h ! Se°!načih Pa tak° ali tako ni in jih j “leta ne bo. Pomanjkanje rešu-v® s farmacevtom, ki civilno i bila za kočevsko lekarno edina o J^žna trajna rešitev, da bi uved-i- 'obvezno služenje vojaškega 0 t0W tudi za farmacevtke. j BREZ ALKOHOLA-Prejšnji 11 eoen so kočevski osmošolci pri-: j !'tno presenetili prenekatere 'arše, učitelje in verjetno tudi ame sebe. Na valeti, ki se je je v n aeh udeležilo skupno skoraj 200 jj ^ocev obeh kočevskih osnovnih a "01. niso točili alkoholnih pijač, e "dni natakarji v bistroju Lunca ji P* so tudi opazili, da nihče ni v lokal prinesti alkoholnih i. j P'iad skrivoma. Kljub temu pa so e o mladi prijetno zabavali ob 1 “okih disco glasbe iz kasetofona Se do ene ure ponoči. Iz teh “Padcev verjetno res še nekaj bo! SIROMAKI Ro Sloveniji in tudi v Kočevju 0 'e dni hišni upravljalci nabili /?,oglasne deske večstanovanjski stavb obvestila, koliko dolnjo posamezniki za stanarino, pralno ogrevanje itd. Imen in ^fnkov “grešnikov" ni, ker to ^ Predpisih ni dopustno, so pa Slavljene številke stanovanj, in 2» ljudje vseeno vedo, kdo je Zanimivo pa je, da so “grešnimi”stanovanji naveza tudi stanovanja imenitnej-Jh ljudi, kar pomeni, da revščina J*Prizanaša skoraj nobenemu j- Pa kljub temu stanovalci, ki Poznajo med seboj, zanimivo .. „yujejo "grešnike” oziroma ■ ifPbčnike, med katerimi so tudi j Mje, ki si privoščijo marsikaj, ' 1 r Plačilo stanarine pa “pozabi- iftiški zobotrebci ', jj&OBRE SO TUDI “POMI- I j •1 - Ob vzponu podjetništva, ki 1; : kot drugod po Sloveniji podprt različnimi oblikami državne j°nioči, v Ribnici pa še dodatno II Rdatno občinsko pomočjo - za i rsPodarstvo, so v proračunu namenili 28 milijonov tolarji' ki bodo, oplemeniteni z banč-J®* in drugimi sredstvi, dosegli ■ SaJ lanskih 154 milijonov tolarji " tudi v Ribnici razmišljajo o Jj^Prtju raznih trgovinic. Trgovi-h.a opremo za lov in ribolov v ‘bnici ni šlo in jo je lastnik ^uredil v tudi najtežjih časih še edno donosen gostinski lokal. To ™ kaže, da mora biti vsak, ki v adicionalnem ribniškem okolju j/*skuša odpreti karkoli drugega .?! gostilno, trgovino z živili ali z “lačiii, pripravljen tudi precej t egati. Takšno tveganje je zato j d> načrtovano odprtje trgovine JJalimi živalmi. Čeprav so nam-h.d nekateri ob dejstvu, da imajo ■ubničani veliko domačih živali, Prepričani, da bi trgovina s hrano s tjihove ljubljenčke uspevala, s. drugi, ki vedo, da nekateri jubničani celo svoje pasmske pse anijo s pomijami, o uspešnem Psovanju trgovinice precej bolj dvomih! repoljski krompirčki ^OBREPOLJSKA LEKAR-. “ - Zdaj je že znano, da bo Do-lQ'epolje približno v letu dni dobi-I^.Podružnico ene izmed lekarn, d' Pa še odločeno, komu bodo ali koncesijo. Po doslej zbranih rdatkih sta doslej najresnejša JJndidata lekarna Grosuplje in karna iz Škofljice. ?OGLEDALO ALI STOP ^Nar? . Na nevarnem križišču »a Vidmu (na koncu ulice pri jdjačevčiču) naj bi postavili ogledajo in tako izboljšali preglednost JbžRča in še ovinka, po drugem „ edlogu pa naj bi tam stal celo °P znak. s.pRAZEN PROSTOR V /“ETNJAKIH - Dobropoljci so rozorjeni, naj v posode za odla-Ijaaje odpadkov ne dajejo tako j^fnovane “napihnjene embala-l-Gre za plastične steklenice in ,°vinske doze za pijačo pa tudi za Jrapak (mleko, sokovi). Vso to /doalažo je potrebno stisniti na ^ Jntanjšo možno mero, saj sicer l|P°sodah za odpadke zasede ve-5° prostora. Občani pa stresajo d?Padke v zabojnik tudi le na sre-odprtine, da so koti v posodi I Napolnjeni, in tako plačujejo l . rekoč v glavnem odvoz zra-'n manj odvoz odpadkov. jMiLTz H A Š I H Q 8 Č I M jtfji] Kočevje je pripravljeno dati več Po zadnjem predlogu o razdelitev premoženja nekdanje kočevske občine bi Kočevju pripadlo dobrih 91 odstotkov, Loškemu Potoku in Dobrepolju 3 ter Osilnici 2 odstotka KOČEVJE - Interna komisija za razdelitev premoženja nekdanje občine Kočevje seje sestala 7-krat, 5-krat so se sestali skupaj z ostalimi komisijami, v ponedeljek pa se bodo že tretjič sestali tudi župani vseh štirih občin. Obravnavali bodo zadnji predlog, po katerem je ob nespremenjenih izhodiščih iz elaborata o delitvi premoženja kočevska občina ostalim trem novonastalim občinam pripravljena plačati nekaj več. veznosti, skupaj z infrastrukturnimi dolgoročnimi obveznostmi kočevske občine. M. LESKOVŠEK-SVETE Pogajanja so bila po besedah tajnika kočevske občine Miloša Šenčurja težavna in trda. “O dolgu, ki ga ima občina do Agencije za sanacijo bank zaradi poroštva za najem kredita, ki ga je dala bivša kočevska občina Itasu, se novonastale občine niso hotele pogovarjati. Zato smo ga skupaj s terjatvami bivše občine do Itasa v stečaju po novembru lani sprejetem sklepu kočevskega občinskega sveta izločili iz delitvene bilance,” pravi Šenčur. Prav tako je kočevska občina povečala tudi prvotno priznano obveznost do novonastalih občin v skupni višini 40 milijonov tolarjev na 44 milijonov. Osilnica naj bi tako dobila 11 milijonov tolarjev, Loški Potok POSTL PRVIČ V KOČEVJU KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju so v petek odprli razstavo del dolenjskega baročnega slikarja Antona Postla. Avtor razstave in spremnega kataloga je kustos Narodne galerije iz Ljubljane Ferdinand Šerbelj, razstavo pa je odprl predsednik častnega odbora za praznovanje 500-letnice cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu Lojze Peterle. V preteklosti so v kočevskem muzeju organizirali predvsem zgodovinske in arheološke, precej manj pa likovne razstave. Te so se odvijale predvsem v Likovnem salonu, vendar pa je njegova dejavnost po letu 1986 skoraj povsem zamrla. Zato so se v muzeju odločili, kot je ob otvoritvi razstave povedal direktor Ivan Kordiš, da po več kot 10 letih pripravijo likovno razstavo v prostorih muzeja. Muzejskemu prostoru in nabožnim vsebinam Postlovih del, za katera je Lojze Peterle dejal, da smo jih dolgo gledali in občudovali, ne da bi poznali njihovega avtorja, je bil prilagojen tudi kulturni program. 15 in Dobrepolje 18 milijonov. “Kriterija zagotovljene porabe in namena nam ni uspelo uveljaviti, vendar pri njiju tudi nismo vztrajali, čeprav bi bila za kočevsko občino ugodnejša,” pravi Šenčur. Delitev 3,5 milijarde knjigovodsko ovrednotenega premoženja bivše kočevske občine se bo zato delilo le po legi in številu prebivalcev. Po zadnjem kočevskem predlogu naj bi se po legi delile vse premičnine, ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in podjetij, upravljalska upravičenja do Komunale in vse nepremičnine, kijih finančno niso ovrednotili. Po številu prebivalcev pa naj bi se delile upravljalske pravice do Hydrovo-da, denarna sredstva, naložbe v vrednostne papirje ter kratkoročne in dolgoročne terjatve in ob- DOLENJSKI LIST uaš četrt kov prijatelj KLOSARSKA Po slovenskih mestih je vedno več klošarjev, ki prosjačijo za denar. V Kočevju pa je poleg klošarjev, ki pa še niso preveč vsiljivi, tudi precej Romov beračkov. Oni dan je neki mlad beraček prosil mimo-idočo žensko: “Gospa, mi daste 50 tolarjev?” Dama, ki se ji je očitno zelo mudilo, mu je odgovorila: “Nimam. ” Prosilec je uvidevno dodal: “Oh, uboga reva!” Pc Prvi poslovni sekretaiji Po teoretičnem sedaj še praktično usposabljanje KOČEVJE - Na Ljudski univerzi v Kočevju v teh dneh zaključujejo s teoretičnim delom Lili Štefanič programa usposabljanja poslovnih sekretarjev, s katerim so prvič pričeli v lanskem letu. Teoretičnemu naj bi sedaj sledilo tudi Iz Kolpske doline *■ ma za Heln iz Knčevia in Ribnice CESTO BODO PREKATEGORIZIRALI - Obkolpska cesta od Dola preko Fare in Petrine do Mirtovičev oziroma Osilnice bo s L julijem prekategorizirana iz občinske v regionalno ali turistično cesto. S tem bodo občinama odpadle dolžnosti vzdrževanja te ceste. ZABETONIRANE MIZE IN KLOPI - Ob magistralni cesti od Kočevja do Kolpe, kjer je državna meja, so zdaj zabetonirali klopi in mize, ker so prejšnje neznani storilci kradli. PARKIRIŠČA ZA TOVORNJAKE - Od Kočevja do Kolpe oziroma državne meje je urejenih kar nekaj parkirišč za osebne avtomobile, za tovornjake pa nič. ROZE OB KOZOLČKIH - Turistično športno društvo Kostel, podobno kot TD Osilnica, ob ko-zolčkih-turističnih smerokazih zasa-ja rože, kar je vredno pohvale. DOVOLJENJA ZA TABORE-NJE - Od L julija dalje je napovedanih za taborjenje ob Kolpi več skupin. Še lani ni bilo znano, kdo naj bi izdajal dovoljenja za taborjenje ob južni meji in Kolpi, zdaj pa je znano, da je za to pristojen občinski oddelek za okolje in prostor v Kočevju in da je prošnji za dovoljenje potrebno priložiti mapno kopijo zemljišča. ANDREJ LEVSTEK V NARODNEM MUZEJU LJUBLJANA - V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani bo do konca julija na ogled razstava Po situli situla. Na razstavi se predstavlja tudi Andrej Levstek, sicer samouki kipar in slikar iz Kočevja. Andrej se je zelo izkazal v ustvarjalni tehniki tolčenja, torevtiki. ma za delo iz Kočevja in Ribnice išče podjetja, ki bi bila udeležencem usposabljanja pripravljena omogočiti preizkus pridobljenih znanj v praksi. “Za vsa mala in srednje velika podjetja je to priložnost, da brez dodatnih stroškov preizkusijo učinkovitost teoretično usposobljenih poslovnih sekretarjev,” pravi direktorica Ljudske univerze Kočevje Lili Štefanič. Usposabljanje je trajalo eno leto. Usposabljanje uspešno zaključuje 18 udeleženk v starosti od 20 do 35 let, ki pa bi se želele preskusiti V soboto na “Petruvo” 27. junija osrednje svečanosti ob letošnjem “Petruvem” v Osilnici OSILNICA - S folklorno, kulturno in zabavno prireditvijo praznujejo v občini Osilnica vsako leto praznik domačih zavetnikov Petra in Pavla. Letos bodo svečanosti o petruvem, 27. junija, začele se bodo z mašo v farni cerkvi Petra in Pavla, ob 10. uri se bo na trgu v Osilnici predstavila dežela Petra Klepca s svojimi nekdanjimi običaji. Posebna zanimivost bo prikaz odhajanja delavcev na tuje. Po predstavitvi pa bodo odprli še razstavo del likovne delavnice Petra Klepca. Popoldne, ob 19. uri, pa se bo začela veselica, na kateri bo igral Henčkov ansambel. J. P. tudi v praksi. “Praktični del usposabljanja bo trajal tri mesece, vse stroške pa bosta krila oba urada za delo/’ pravi Štefaničeva. Podjetja naj bi udeleženke usposabljanja uvedla v delo in postopno prevzemanje delovnih opravif ter jim nadzorovala pri njihovem sicer samostojnem opravljanju del. M. L.-S. SOLO IN TELOVADNICO BODO PRENAVLJALI SODRAŽICA - “Nekatera dela že potekajo. Opremljamo učilnico za računalništvo, sicer pa bo največji poseg obnova telovadnice, ki več ne ustreza normativom in hkrati služi še za druge prireditve. Na celotni šolski stavbi bomo zamenjali kritino in vsa okna, v telovadnici pode, naredili nov vhod, dostopni hodnik, zračenje in termoizolacijo. Uredili bomo prostore za dve učilnici, in sicer za biologijo in kemijo. Kar se tiče telovadnice, je to le začasna rešitev, saj predvidevamo gradnjo športnega centra v velikosti igrišča na drugi lokaciji,” pravi Jože Koš-mrlj, ravnatelj šole v Sodražici. Investicija je predvidena v proračunu občine Ribnica, računamo pa, da bo stroške krila država. Ti naj bi znašali 52 milijonov, dela naj bi končali do začetka septembra medtem, ko bo gradnja športnega centra prioriteta bodoče, nove občine.” A. K. NADARJENI OTROCI V FARI FARA - V nedeljo se je v Fari začel četrti tradicionalni raziskovalni tabor nadarjenih otrok iz vse Slovenije “Ideje brez meje”, ki ga tudi letos pripravlja Izida iz Ljubljane. V prvi izmeni do 27. julija bo 44 nadarjenih otrok iz vse Slovenije raziskovalo naravno in kulturno dediščino kostelske pokrajine. Do 4. julija, koLio uradni zaključek tabora, bodo mladi kiparji na formi vivi ustvarjali pod mentorstvom akademskega kiparja Jakova Brdarja. “Šole ni, ker je nočemo!” Ravnatelj Peter Šobar: “Vsi izgovori so iz trte zviti!” KOČEVJE - Z zaključkom letošnjega šolskega leta se v Kočevju končuje še eno šolsko leto v tumusni organizaciji pouka na obeh kočevskih mestnih osnovnih šolah, kljub temu da je za izgradnjo nove šole v Kočevju država že nekaj let pripravljena prispevati polovico potrebnega denarja. Vse to kaže, kot meni ravnatelj OŠ Ob Rinži Peter Šobar, da nekateri nove šole v Kočevju nočejo. V vsej Sloveniji je le še 6 odstotkov otrok vključenih v dvoizmenski pouk, kar pomeni, kot pravi Šobar, da ima kar 94 odstotkov vseh slovenskih osnovnošolcev boljše možnosti za delo in učenje, kot jih imajo v Kočevju. “Ministrstvo za šolstvo že od leta 1992 občini ponuja 50 odstotkov sredstev za rešitev turnusnega pouka, vendar pa v občini ne najdejo možnosti za financiranje druge polovice,” pravi in dodaja, da jim ježe vsaka, tudi najmanjša ovira pomemben razlog za izgovor, zakaj šole ne morejo zgraditi. Med izgovori so tako sprenevedanje, da se ni vedelo, da zemljišče za izgradnjo šole v Mestnem logu ni v občinski lasti, kot zapleti, ki so botrovali, da je občina potrebovala kar leto in pol za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav tako so po njegovem mnenju iz trte izviti tudi izgovori, da občinski proračun ni sposoben zagotoviti svoje polovice denarja za ravnatelj Peter Šobar izgradnjo šole. “50 milijonov, kolikor bi proračun letno lahko zagotovil za izgradnjo šole, pomeni v petih letih 300 milijonov, kolikor znaša občinski delež v investiciji,” pravi Šobar in dodaja, da bi novo šolo že lahko imeli, če bi jo le vsi v Kočevju hoteli. Prepričan je, da je izgradnja šole predvsem “globoko moralno etično vprašanje občinske oblasti”, kot pravi. M. LESKOVŠEK-SVETE RIBNIČANI NA SEJMU V NOVI GORICI RIBNICA - Sodelovanje med občinama Ribnica in Nova Gorica je že obrodilo prve sadove. Potem ko so se pred kratkim dogovorili, da bodo skupaj izpeljali več prireditev ob 80-letnici smrti patra in jezikoslovca Stanislava Škrabca, so ugotovili, da bi bilo smotrno sodelovanje poglobiti tudi na drugih področjih. Novogoriškega gospodarskega sejma prejšnji teden se je udeležilo tudi devet predstavnikov različnih proizvodnih dejavnosti iz Ribnice. Udeležbo na sejmu je sofinancirala ribniška občina. Suhorobarji in lončarji se bodo septembra udeležili tradicionalnega sejma v italijanskem Fabrianu, novembra pa še drugega sejma v Novi Gorici. M. G. RAZSTAVA OŠ OB RINŽI KOČEVJE - Učenci OŠ Ob Rinži so prejšnji torek v Likovnem salonu v Kočevju predstavili projekte, ki sojih izdelali v letošnjem šolskem letu. Še posebno ponosni so na interdisciplinarno raziskovalno nalogo “Tebi, reka, v pomoč poklanjam svoje znanje”, za katero so na regijskem tekmovanju prejeli zlato priznanje, ter na nalogo “Sokolsko društvo Kočevje”, za katero so učenci zgodovinskega krožka na državnem tekmovanju prejeli srebrno priznanje. Zanimivje tudi projekt Pot k sončku, ki ga vodijo učenci na razredni stopnji, pozornosti in celo posnemanja odraslih pa je vredna raziskovalna naloga “Popotnik, postoj na Kočevskem”, s katero so se skupaj z igrico, ki so jo odigrali tudi ob otvoritvi razstave PRIREDITVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI - V okviru prireditev v počastitev dneva državnosti sta bili v Kočevju že prejšnji teden dve, v tem tednu pa še dve. Prva je bila zaključni koncert učencev glasbene šole, kije bil prejšnji četrtek v Seškovem domu (na posnetku), v petek pa so nato v muzeju odprli še razstavo slikarja Antona Postla. Osrednja prireditev je bila na predpraznični večer, ko sta v Seškovem domu nastopila komorni moški pevski zbor iz Kranja in moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja, na praznični dan pa so nato še kočevski planinci organizirali svoj že tradicionalni pohod h koči pri Jelenovem studencu. (Foto: M. L.-S.) Oddolžili so se rojaku Jakliču Rojstni dan tega velikega Dobrepoljca, 6. december, bo poslej občinski praznik DOBREPOLJE - Na zadnji seji občinskega sveta 17. junija je bilo soglasno sprejeto več sklepov v zvezi z novim odlagališčem komunalnih odpadkov v Špaji dolini. V razpravi so sicer nekateri menili, da je odškodnina za odkupljeno zemljišče sorazmerno visoka, vendar je končno prevladalo prepričanje, da se odlagališča vsak brani, zato so bili vsi predlogi o odlagališču sprejeti. Več razprave je bilo o predlogu za oddajo ali zamenjavo zemljišča bivše luže Curek na Vidmu. V razpravi je bilo ugotovljeno, da na tem območju poleg bivše luže (ki je zdaj zasuta in je tam zemljišče, ki ga nekateri že uporabljajo in si zdaj žele to zemljišče odkupiti) še marsikaj okoli lastništva itd. ni rešeno. Zato so to zadevo preložili na eno naslednjih sej. Sprejet je bil tudi odlok o prazniku občine, ki je 6. december, rojstni dan dobrepoljskega pisatelja, politika in gospodarstvenika Frana Jakliča, ki je za Dobrepolje naredil veliko dobrega, Do-brepoljci pa so ga tako rekoč izgnali. Tako so se končno le oddolžili svojemu velikemu rojaku. Sprejet pa ni bil predlog pravilnika o vrednotenju športnih objektov, medtem ko so soglasje k statutu knjižnice Grosuplje sprejeli. J. PRIMC I z N A 6 1_______________________________H _ O B č I M 1 I [ Kfjavljeve iskrice] Tisoče glasov v ubrani pesmi 29. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu posvečen letnim časom • Trebanjska godba in novomeški folkloristi ■ Govornika J. Lampret in predsednik SLKD V. Stopar ŠENTVID PRI STIČNI - Pomlad, poletje, jesen, zima. Kateri je najlepši letni čas? Vsak po svoje razveseljuje, pesmi na temo letnih časov pa so v soboto in nedeljo, 20. in 21. junija, razveseljevale tudi številne obiskovalce 29. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Približno 250 zborov in šest do sedem tisoč pevcev je že nekakšna stalnica in tudi tokrat je bilo podobno. Šentvidčani pa so se spet izkazali kot odlični gostitelji, kar gre zasluga tudi upravnemu odboru prireditve. Njegov predsednik, ivanški župan Jernej Lampret, je tabor označil ne le kot pomembno krajevno, pač pa tudi občinsko in državno prireditev, saj se obisk v zadnjem obdobju spet veča. “Prihodnje leto, ko bo pred nami visok jubilej, trideset let uspešnega dela, nas bo še več. Naš tabor ima trdno začrtano zasnovo dela. Združuje nas slovenska ljubiteljska zborovska pesem, ki dokazuje, KRESOVANJE NA GROFIJI VIR PRI STIČNI - Na predvečer dneva državnosti, v sredo, 24. junija, je družina Vrhovec na svoji turistični kmetiji Grofija zvečer pripravila kresovanje. Na Cvingerju, tem znamenitem prazgodovinskem mestu, je bil razgled na valovito dolenjsko pokrajino, ob kresu in med prijaznimi ljudmi, še posebej lep. da vemo, kdo smo.” Lepe misli je ob tej priložnosti kot slavnostni govornik izrazil tudi direktor Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) Vojko Stopar. “Pesem je domovina nas vseh, vsakdo od nas je njen del, kadar zapojemo. Zato želim vsem še veliko vedrih pesmi!” Nekaj posebnega je, da seje nedeljske prireditve udeležilo tudi okrog 40 ameriških pevcev, ki so na evropski turneji in so želeli v Sloveniji začutiti utrip šentviškega tabora. Deležni so bili še posebnega aplavza. Za čim zanimivejši program tako za nastopajoče kot poslušalce se je zopet trudil Stane Peček. Rdeča nit so bili letni časi. “Problem je izbrskati nove pesmi, primerne za tabor, kajti okrog 120 smo jih že prepeli. Prednost je, da v program pridejo tudi enostavnejše pesmice, ki jih nikjer več ne pojo, trudimo pa se tudi, da bi čim več pesmi ostalo na sporedih zborov, da niso naučene le za taborski nastop,” je povedal scenarist. Petje večtisočglave množice je spremljal - že drugič na taboru - Občinski pihalni orkester Trebnje pod vodstvom Igorja Teršarja, popestril pa ga je tudi nastop novomeških folkloristov skupine Kres. Kot dirigent ni manjkal Igor Švara, voditelj pa je bil Pavle Ravnohrib. Prireditev, čeprav v peklensko vročem vremenu, je zopet uspela in pevci so ob koncu dejali: “Nasvidenje na 30. taboru prihodnje leto!” L. MURN KRAJEVNI PRAZNIK V ZAGRADCU ZAGRADEC - Ob praznovanju krajevnega praznika 25. junija tamkajšnja krajevna skupnost, kulturno društvo in prostovoljno gasilsko društvo vabijo na mnoge prireditve. V četrtek, 25. junija, je potekal nogometni turnir vseh ekip občine Ivančna Gorica; v petek, 26. junija, bo ob 18. uri slavnostna seja sveta KS in upravnega odbora PGD; v soboto, 27. junija, pa bo ob 19. uri podelitev priznanj s tradicionalno gasilsko veselico z bogatim srečelovom in ansamblom Bratov Poljanšek. Domačnost gre vštric s kakovostjo Pri Megličevih v Trebnjem so pred 20 leti začeli z gostinsko dejavnostjo TREBNJE - 32-letni Martin Meglič je prizadeven predsednik sekcije gostincev pri Območni obrtni zbornici TVebnje. Trebapjci so bili letos organizatorji običajnega ponovoletnega srečanje gostincev Bele krajine in Dolenjske pri lanskoletnem kralju cvička Ravnikarju na Čatežu. Martin odločno nasprotuje praksi nekaterih, ki tako natrpajo goste v lokalu, da ne morejo kulturno postreči vsakega gosta. V gostilni Meglič v Trebnjem imajo v gostilni 45 sedežev, na pokriti terasi pa 60. Lani so obnovili sanitarije, letos, ob 20-letnici, pa še točilnico. Martin skuša vsako leto ponuditi gostom kakšno novost, kajti dobro se zaveda, da je konkurenca vse hujša. Na leto ima Martin Meglič v povprečju 5 učencev srednje gostinske šole na obvezni praksi. Pri gostilni Meglič je okrog 30 parkirnih mest za osebne avtomobile. Meni, da bi moral imeti vsak gostinec ob lokalu vsaj po eno parkirno mesto za eno mizo. • Z gostilno je pričel, danes 69-letni Martinov oče Anton. Leta 1972 je kupil parcelo v trebanjski obrtni coni. Sin Martin seje izučil za kuharja, hčerki pa za natakarici. In tako se je 1978 zgodilo, da je Megličeva družina družno poprijela, ob očetu še Martin in njegovi sestri Jožica in Mojca. Mama Justina že ves čas pomaga v kuhinji, kjer so sicer zaposlili kuharico, Martin pa se je, potem ko sta šli sestri po svojih življenjskih poteh, prevzel gostilno za očetom in se ob dveh natakaricah povsem posvetil strežbi in organizaciji gostilne. P. PERC “LOŠKO POLETJE” Iskrivo posavsko ■ • • v v skupno ognjišče Poletna šola SEVNICA - Delo v letošnji poletni šoli “Posavje - skupno ognjišče 98”, ki jo je pred petimi leti zasnovala območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Sevnica, bo letos potekala od 29. junija do 5. julija v treh delavnicah v Sevnici. Literarna delavnica bo, pod mentorstvom prof. Alenke Žuraj bo posvetila pozornost predvsem ustvarjalnemu pisanju esejev. Mentor likovne delavnice akad. slikar prof. Alojz Konec bo izhajal iz dekoracije ter miniatur, knjižne ilustracije, animacije v stripu deformacije v karikaturi in iz slikovnega rebusoida. Načrtujejo zvečine kabinetno ali ateljejsko delo. Nravoslovna delavnica pod mentorstvom prof. Dušana Klenovška bo spoznavala značilnosti vegetacije na ožjem območju Posavja, predvsem Sevnice. 40 Zoisovih štipednistov srednješolcev bo med enotedensko šolo bivalo v prostorih srednje šole Sevnica. Temeljni cilji poletne šole “Posavje -skupno ognjišče”, ki so vpeti v delo delavnic, so sproščanje ustvarjalnosti mladih, aktivno raziskovalno delo ter razvoj intelektualnih sposobnosti udeležencev. Martin Meglič seje izkazal kot uren in spreten natakar tudi na 43. gostinsko-turističnem zboru na Bledu, kjer je osvojil srebrno kolajno v teku s pladnjem čez ovire. Njegov oče Anton pa je prejel diplomo za 3. najboljšo salamo pri ocenjevanju salam na Repčah. Martin se nadeja, da bo kateri izmed njegovih otrok iz zakona z ženo Marijo, tudi zaposleno v gostilni, nadaljeval tradicijo. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Tukajšnje kulturno društvo prijetno preseneča ne le svoje krajane, temveč tudi obiskovalce kulturnih in zabavnih prireditev iz Radeč in Sevnice s kakovostnim programom prireditev. Ločani so tako povabili v goste kantavtorja Tomaža Pengova, že legendarnega Draga Mlinarca, na predvečer poletnega solsticija pa so v okviru Loškega poletja z dobro staro glasbo, tudi za ples, poskrbele Ljubljanske korenine, 9-članski dixieland orkester. LIKOVNI PRAZNIK - Kulturni teden pred tradicionalnim taborom slovenskih pevskih zborov je v Šentvidu zaznamovala tudi otvoritev razstave del, nastalih na nedavnem 1. ckstemporu Gradišče 1998, ki sta jo pripravila domače kulturno in planinsko društvo. Udeležilo sega je kar 92 ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, in kot je na otvoritvi razstave v šentviški osnovni šoli v petek, 19. junija, dejal ivanški župan Jernej Lampret, bo takšno srečanje postalo verjetno tradicija. Med deli, ki so jih likovniki ustvarjali na teme Sonce in sence Dolenjske ter Gradišče in okolica, je komisija izbrala najboljše in jih s pomočjo pokroviteljev tudi nagradila. Prvo nagrado je prejel Miro Švegelj za sliko Gradišče (na sliki v sredini), drugo Peter Marolt in tretjo Ida Rebula. Posebno nagrado je prejel Vlado Cencel, pohvale pa Leonel Oblak in Jože Trontelj. Za prijetno vzdušje na otvoritvi razstave, katerega program je občuteno povezovala Dragica Novak, sta poskrbela basist Alojz Peček in harmonikar Marko Deferri. (Foto: L. Mum) PRUNKOVA "KRATKA ZGODOVINA SLOVENIJE” - Kot je povedal v slavnostni dvorani sevniškega gradu župan Jože Peternel, so Sevničani zelo ponosni, da je njihov rojak, dr. Janko Prunk, ugledni zgodovinar, izbral ravno ta kraj za predstavitev svoje nove knjige “Kratka zgodovina Slovenije. ’ Prof. Janez Kos je v izčrpni predstavitvi knjige, ki je izšla v 1500 izvodih pri ljubljanski založbi Grad, poudaril, da avtor tega dela sicer ni namenil poklicnim zgodovinarjem, čeprav je po svoji eksaktnosti, jedrnatosti in zanimivem slogu hkrati redkost v zgodovinopisju. Prunkovo knjigo je na kratko poetično predstavil še prof. Rado Kostrevc. Dr. Prunk se je zahvalil vsem, ki so omogočiči izid knjige. Več prihodnjič! (Foto: P. Perc) TRŽIŠČE SLOŽNO - V imenu Vrhovčanov se je vsem, posebej še KS Tržišče, zahvalil Jože Stušek, njegova mati 86-letna Anica, najstarejša krajanka, pa je takole ob pomoči svoje vnukinje Danice Zgonc prerezala vrvico. Vrhovčani so gostom, med njimi tudi sevniškemu županu Jožetu Peternelu, potem ko so se v koloni popeljali po novi cesti, postregli z domačimi dobrotami in dobro kapljico. (Foto: P. Perc) Vrhek ne bo več odrezan od sveta 70 LET PGD BLANCA BLANCA - S sobotnim občinskim tekmovanjem gasilcev (na posnetku priprave na tro-delni napad) so tovariši blan-ških gasilcev dali delovno obeležje jubileju PGD Blanca - 70-letnici, ki so ga Blančani združili s svojim krajevnim praznikom, zato je zbrane najprej pozdravil predsednik sveta KS Branko Kelemina, zatem pa je gasilcem čestital še sevniški župan Jože Peternel. Predsednik PGD Blanca Peter Mirt je orisal zgodovino društva, s poveljnikom Vladom Mešičkom pa sta podelila priznanja častnim članom: Angeli Mirt, Cecilji Sovdat, Jožetu Radeju, Avgustu Sinkoviču in Jožetu Mirtu st., ki je z 80 leti hkrati najstarejši še živeči član PGD Blanca. Krajevna skupnost TVžišče prisluhnila marljivim krajanom dela vasi Vrhek TRŽIŠČE - “Lahko rečem, da sta dva posodobljena cestna odseka v skupni dolžini 2250 metrov letos za našo krajevno skupnost velik uspeh, ki ga zagotovo ne bi bilo, če sami krajani ne bi toliko prispevali takti z dolgoletnim plačevanjem samoprispevka kot tudi z velikim prispevkom pri vsaki akciji,” je poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Ttžišče Marjan Jamšek preteklo soboto ob otvoritvi 1600 m asfaltirane krajevne ceste od mostu čez Mirno na križišču za Krmelj pa vse do domačije Svenškovih na Vrhku. Za cesto je bilo treba zbrati 14 milijonov tolarjev. be, zato pa so tudi zaostale v razvoju. Pozval je krajane naj bodo složni tudi v prihodnje. SEVNISKI GASILCI TRIKRAT ZMAGALI Ko so se v vodstvu tržiške krajevne skupnosti odločali, komu letos dati prednost, so imeli poleg izjemne odzivnosti in pripravljenosti krajanov tudi dejstvo, da je bila poprejšnja makadamska cesta ob reki Mirni že večkrat poplavljena in vsakokrat so bili krajani, ki živijo v nižini in na strmem bregu, za nekaj dni odrezani od sveta. Gramozirali so še preostali 400-metrski makadamski odsek ceste, opravili še druga dela in tako tudi tem ljudem omogočili primernejši dostop do doline. Predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek se je iskreno zahvalil za pomoč sevniški občini, Francu Povšetu za svetovanje, izvajalcu zemeljskih del - VGP Novo mesto, ker je omogočilo izvedbo teh del s kompenzacijo v materialu in tudi izvajalcu zaključnih del - podjetju Gradnje Boštanj. Jamšek je ob tej priložnosti opozoril, da so nekatere krajevne skupnosti šele sedaj dojele, da brez lastne udeležbe ni napredka, in so pričakovale pomoč od druž- BLANCA, SEVNICA - Na sobotnem občinskem gasilskem tekmovanju so imeli največ uspeha sevniške gasilke in gasilci, saj so osvojili tri 1. mesta, PGD Primož je zmagal dvakrat, Boštanjčani in Ločani pa po enkrat. Pomerili so se v razvrščanju raznoterostih in vaji s hidrantom. Zmagovalci so prejeli tudi pokale. DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj SEJANJE MEGLE - Znana je nedavna odmevna zadeva z neuspelim predlogom za dodelite) naziva častni občan ivanške občine generalu Ladu Amrožiču Novljanu, ki jo je stran LDS označila kot dirigirano akcijo SDS in sramoto za občino. Svetnik LDS Franjo Rajh je predsedniku komisije Nikolaju Erjavcu (SDS) zastavil kar nekaj vprašanj, mej) njimi tudi, kdo je ta predlog sploh dal. Z njegovim odgovorom Pa Rajh ni zadovoljen, “saj je to sejanje megle ne samo do mene, ampak tudi do kolegov svetnikov, ki jih ima za butalski in ne občinski svet. Erjavec pravi, naj bi bila pozročiteljica zmede komisija, ki pa jo sestavljajo le svetniki pozicije. Predlagatelj je bil Erjavec v imenu neimenovanih krajanov Stične. Pisnega predloga sploh nt, zato ga ni mogoče videti, nominiranec pa s predlogom sploh ni b» seznanjen in nihče se mu ni opra; vičil,” pravi Rajh in meni, da tudi sicer Erjavčevo delovanje v občim dela več škode opozicijskim strankam kot LDS, zato ni v njihovem interesu, da bi bil razrešen s te funkcije. , TAJNIK DOBER VODJTED - Da so obiskovalci letošnjega šentviškega tabora pevskih zbo-i pred prihodom na prizorišč) bili seznanjeni z vsemi informam-jami, je tokrat dobro skrbel voditelj Vinko Blatnik, znan predvsem kot občinski tajnik. Poročali smo že, da novinarjem na sejahs fotoaparatom predstavlja pravo konkurenco, zadnje čase pa s® preizkuša tudi kot voditelj raznih prireditev. Tudi v nedeljo muje bilo prijetno prisluhniti. Trebanjske iveri MORJE NI ZA KMETE?!' Mladinci s Trebelnega so se F lani izkazali z dobro organizacijo kmečkega praznika, letos pa *0 to svojo sposobnost le še potrdim Predsednik Društva mladine Trebelno Martin Starič nam je sp0' ročil, da se je, žal. podobno k° lani zataknilo pri porabi izkm pička letošnje prireditve. Kdo m si mislil, da se niso zavoljo denarja “zravsali” razboriti mladci, ampak se je vmešal - svetnim Takole nam je Starič razgrn' tančico skrivnosti: “Namreč svetnik naše krajevne skupnosti Al°r Dragan je zelo ogorčen, ker sip0 šli mladinci za en dan na morje' češ da je on že vrsto let aktive*1 krajan na več področjih, pa zaredi tega ni bil še nikoli na morjm Da ogorčeni krajan ne bo pfl’ krajšan, ga bomo mladinci Pj’ vabili na morje brezplačno. Slovenskem zavist pač vse prera" da gori! PESNICA - Na 19. družabne"1 srečanju belokranjskih in dolenJ skih obrtnikov v Velikem Gabf seje posebej izkazala obrtnica mesta”, ki je spisala in zrecitira)" poučno pesmico, kaj, kako i" kdaj mora zakonski partner p° četi “one stvari”, da se končajo' obojestransko zadovoljstvo. Sevniški paberki VZDRŽLJIVOST - ŽupaJ) imajo pa res naporno delo! Se niški župan Jože Peternel je h'j denimo, v soboto “razpet” m) Blanco in Vrhkom. Na Blanci J. v druščini številnih gasilcev mor‘ dokazovati, da zna tudi on izb°) no gasiti, tokrat v vročem dne)" predvsem žejo. “Tankanje’_ J. potrebno seveda dobro podloži' ’ da človek prehitro ne omahn : Podobno se je županu godilo p\ Vrhovčanih, kjer se seveda " smel zameriti gostoljubnim 0 mačinom, ki so se veselili asfa1^ ne ceste kot mamice, ki bodo p° lej lahko svoje otroke popelj®^ na sprehod od Dul do Vrhka • . vozičkih. Nato je župan sPji| odbrzel na Blanco, kjer je slc° podoben protokol. Pa zdrži, kd°) more! Toliko v razmislek šte* nim papirnatim kandidatom* sevniške županske volitve. NABIRANJE IZKUŠENJ nežnejši predstavnici “požar*V hrambe” sta sc preteklo sob°. (IIIII’L 31C1 Al* ptWlWMU ...i gasilskem tekmovanju v Sev ^ ci prepričali, da vedno ne S narazen lažje kot skupaj... P. P.) i Riike novice IME KRAJA - “Spoštovane ježevke, spoštovani Križevci”. ‘Dobrodošli v Svetem Križu, Podbočju”. “Naj živi Sveti Križ ® naj živi vse, kar se tu novega rojeva!” Takih besedje bil krški ‘upan Danilo Siter, ko je na sobotni otvoritvi in blagoslovu trga v Podbočju pozdravil na-V2oče. Če ne bi bilo obcestnih •abel z napisom Podbočje, bi ob takih hvalnicah Svetemu Križu [Banj poučeni obiskovalci mis-Bli. da niso prišli v Podbočje, ampak da so zašli v drug kraj. Jato so mnogi prepričani, daje Bil sobotni dogodek v Podbočju hkrati tudi neuradna prekrstita Podbočja nazaj v Sveti Križ. VELIKA SILA - Ernest meznikar-Enč, polkovnik Slo-yanske vojske, je po nepotr-lenih podatkih - seveda, kdo po Potrdil tajne vojaške podatke! -aot vojaški poveljnik do nedavnega imel pod seboj najmočnejšo oboroženo silo v Posavju. Zdaj je menda drugače: enota z največ orožja v Posavju je zdaj, bojda, slavna Posavska zelena lovska bratovima, ki ji poveljuje prekaljeni °vec Anton Podgoršek. Slavku Enču v popolno tolažbo “o Podgoršek lastnoročno skuhal tako okusen lovski golaž, *ot je bil tisti v soboto pri lov-koči na Trški gori. POMOTA - Krčani so bili Pfed dnevi na nogah, misleč, da na mestni komunalno oprem-JBni travnik naposled le pripetili mehanizacijo za gradnjo kžko pričakovane krške sred-Bjo šole. Še zdaj so na nogah, Jdaj zato, ker so se prepričali, da na travniku ni gradbena Btohanizacija, ampak spet en-kfat - Luna park. Novo v Brežicah LETALIŠČE ZA VSE - Po Kadnjih novicah se slovenske v°jaške oblasti le nekoliko jBehčajo in morda bodo že v Kfatkem dovolile na cerkljan-skem letališču pristajati tudi Bjanjšim civilnim letalom. No-V|ce se bodo najbrž najbolj razbelili tisti tujci, ki jih zlasti JB‘ka igranje golfa v bližnjih Mokricah, na račun pa bodo Pfišli še vsi tisti lokalni mogotci ki doslej svojih letal niso [[Beli kje parkirati, oziroma si Im zaradi nedostopnosti letali-“Ba v Cerkljah še niso omislili. Da še le ne bo gneča s cest prebila še na zračna brezpotja! „ prva romska renta v “LOVENIJI - Vaščani Gazic in Cerkelj, ki se jim doslej nikakor n! Uspelo znebiti manj neugled-mh sosedov Romov, bodo od-7ej od njih le imeli nekaj. Ob-c'Ua jim je namreč dodelila P°sebno rento, katere pa se "Btenjeni prebivalci niso pretiho razveselilil. Menijo, da je Prenizka, temu pa naj bi bilo hivo to, da ne živijo na desnem, aBipak na (manjvrednem) le-'em bregu Šave. ČIGAVE SO RIBE? - Pred ddevi so kapelski ribiči v mejni r?ki Sotli opazili veliko število r'h, ki so po vodi plavale v Bsobičajnem hrbtnem slogu. ^a povzročitelja katastrofe pa hrž označili neko večjo svinj-sKo farmo na hrvaški strani, ki bi gnojnico spustila kar v [Bko. Kolikšna škoda je bila s 'em storjena ribjemu zarodu, betno ne bo nikoli dognano, se ne ve, koliko poginulih rib Popada hrvaškim in koliko '°venskim ribičem. I ŠttŠŠ I Z M A Š I H O S Č I H MŠŠ “Na trgu se dogaja življenje” S sobotno prireditvijo seje začelo praznovanje 750-letnice prve omembe kraja Sveti Križ, današnjega Podbočja - Med gosti Tone Hrovat in dr. Franc Rode - D. Siter: trg je redkost PODBOČJE - S sobotno prireditvijo je Podbočje začelo praznovati 750-letnico prve omembe kraja Sveti Križ, današnjega Podbočja. Uvodni sobotni dogodek napoveduje živahno obeleževanje obletnice, saj so ob dobri udeležbi domačinov in drugih slovesno predali namenu obnovljen trg, ki gaje blagoslovil dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit. Slavnostni govornik je bil Tone Hrovat, predsednik državnega sveta Republike Slovenije. V pestrem programu prireditve I V času od 30. maja do 19. "Bija so v brežiški porodnišnici .°dile: Irena Papac iz Brežic -Ječijo, Marjetka Lekše iz Kalc vakla - deklico, Petra Gajski s I °nikev - Tjašo, Vladka Glaser k Brestanice - Patrika, Zdenka ?regar-Umek s Piršenbrega -I atjo, Suzana Margetič-Deržič ?Dobove - Loro, Bernarda pherzo iz Bizeljske vasi - Lau-°> Romana Vodopivec iz Gostje vasi - Mitja. Aleksandra I °vak iz Križ - Julijana, Mari-a Barič s Starega Grada - Mati-Andrejka Krhen iz Sevnice j.Urna in Nika, Nataša Arh iz Kakega - Roka, Renata Mirt iz r«sladola - Saro. Čestitamo! so poleg domačih izvajalcev nastopili kostanjeviški godbeniki in Polde Bibič z odlomkom iz Martina Krpana. Obiskovalci pa so slišali tudi precej podrobnosti o podboški zgodovini, pri tem tudi, da je v dosedanjih najtežjih preizkušnjah Podbočje zmeraj ostalo enotno. O pestri, dolgi in razgibani zgodovini Podbočja je posebej govoril tudi Tone Hrovat. Slavnostni govornik na sobotni prireditvi je, omenjajoč zgodovino, poudaril, da so zdaj pred Podbočjem novi izzivi in načrti. Uspešna obnova trga po Hrovatovem prepričanju potrjuje, da ima Podbočje jasne cilje. Kot je dejal, je dolžnost ob- navljati izročilo prednikov. Ko gre za obnavljanje, ni vse v videzu in zunanji bleščavi. “Obnovljeno mora v nas zbuditi občutek pripadnosti okolju,” je dejal Hrovat. Taje tudi zaželel domačinom, naj jim bo omenjeni obnovljeni trg pred cerkvijo, shajališče, prostor za druženje. Izrekel je željo, naj bo Podbočje enotno in naj dela skupaj, domačinom pa je ob tem čestital, da znajo “stopiti skupaj”. Tudi dr. Franc Rode je izrekel pohvale Podbočju. Obnovljeni trg, pomemben dosežek, odpira po Rodetovih besedah dosti novih možnosti. “Na trgu se dogaja življenje,” je poudaril visoki cerkveni dostojanstvenik. Pohvalo Podbočju za obnovo trga je izrekel tudi Danilo Siter, župan občine Krško. Ko je primerjal Podbočje z drevesom, je poudaril, da drevo poganja korenine že 750 let in da je vzdržalo v vseh neprilikah. “Trg, kot je v Podbočju, je redek ne le v občini Krško, ampak tudi v Sloveniji. Vedno smo se radi zadrževali v Podbočju,” je dejal župan. M. LUZAR TRG V PODBOČJU - Trg je v zgodovini zmeraj pomenil prostor sodelovanja, na trgu kraj utripa, je menil dr. Franc Rode ob sobotnem blagoslovu na novo urejenega prostora pred cerkvijo v Podbočju. (Foto: L. M.) Četrt stoletja za otroke Danes bodo proslavili 25-letnico delovanja artiškega otroškega vrtca - Sodelovanje s šolo - Nov program ARTIČE - Danes bodo proslavili 25-letnico delovanja tukajšnjega otroškega vrtca, in sicer bosta temu namenjeni prireditvi ob 17. uri v artiškem prosvetnem domu in ob 18. uri v osnovni šoli Artiče, kjer vrtec deluje zdaj. Potem ko so v Artičah leta 1972 prvič vprašali starše, ali potrebujejo za otroke vrtec, so ugotovili potrebo po tej obliki varstva in potem začeli pripravljati vse potrebno za sprejem otrok. Zaradi pomanjkanja prostora so opremili igralnico v prosvetnem domu in vanjo je septembra leta 1972 prišlo 22 otrok, za katere je v vrtcu skrbela razredna učiteljica Slavka Šebrek. V šolskem letu 1975/76 so našli v prosvetnem domu prostor za še eno skupino otrok. Tako je artiški vrtec tisti čas štel mlajši skupini 16 malčkov, s iterimi je delala Ida Ostrelič, tudi vsebinsko tesno povezan z osnovno šolo, ker tudi deluje v sklopu šole. Dodatni prostor je zadostoval nekako do šolskega leta 1987/88, ko so vrtcu v soli namenili še eno izmed učilnic. Tako so imeli v vrtcu oddelka male šole in oddelek mlajših otrok. Število otrok pa je narekovalo novo širitev in tako so v šolskem letu 1995/96 odprli nov oddelek vrtca. Za 85 otrok, kolikor jih je bilo v vrtcu, so uporabili šolske podstrešne prostore in tako so lahko dali z omenjenim šolskim letom streho skupno štirim oddelkom. Imena, povezana z delovanjem vrtca do danes, so poleg katerimi je in v starejši skupini 22 otrok, s li se je ukv; na Pirman. Vrtec j katerimi se je i ivarjala Marjane takrat odpiral vrata ob 7. in zapiral ob 13. uri. V naslednjem šolskem letu, ko so zaposlili prvo varuhinjo Marijo Molan, so se Artiče že pripravljale na gradnjo šolskega prizidka, v katerem so načrtovali tudi igralnici za vrtec. V šolskem letu 1978/79 se je vrtec preselil iz prosvetnega doma v nove prostore s posebnim vhodom, garderobo, sanitarijami in igralnicami. Vrtec je vse od takrat ne le prostorsko, pač pa • Otroški vrtec Artiče danes d^je na vo(jo poln in skrajšan program bivanja otrok. V šolskem letu 1998/99 uvaja v enem oddelku otrok nov program “Korak za korakom”. Ta program se bo razlikoval, kot navajajo v vrtcu, od drugih po ustreznejši opremi prostora in po tem, da bo v njem lažje prišel do izraza posameznik. omenjenih še: Manuela Fridl, Metka Lesinšek, Rozika Vodopivec, Slavica Deržgnič, An-drejka Kržan, Nuška Žnidaršič, Vesna Živič, Klavdija Omerzo in Ruth Matijevič. L. M. DIJAŠKI DOM VIC SE PREDSTAVI LJUBLJANA - Izbira srednje šole je prav gotovo pomemben korak v življenju mladostnika. Ker je slovensko srednje šolstvo osredotočeno predvsem na nekaj večjih mest, med njimi pa prednjači Ljubljana, se bo veliko dijakov odločilo za šolanje v Ljubljani, zato pa bodo potrebovali tudi primeren dom za bivanje. Dijaški dom Vič ni edini dom v Ljubljani, je pa prav gotovo največji, saj v njem bivajo dijaki iz 25 različnih srednjih šol. Kdor želi podrobnejše informacije, lahko pokliče na telefon: (061) 17-901-11 ali piše na naslov: Dijaški dom Vič, Gerbičeva 51/a, 1000 Ljubljana (e-mail: ddv.infaguest.arnes.si). MINISTER ZA ZAMENJAVO NAČELNIKA LJUBLJANA, KRŠKO -Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj seje prejšnji teden odločil, da bo vladi predlagal zamenjavo načelnika Uprave za notranje zadeve Krško Rajmunda Vebra. S to odločitvijo želi zagotoviti nov zagon v delu policijske organizacije na območju Posavja in še večjo učinkovitost uprave. Pri tem je minister upošteval tudi, da je Veber načelnik UNZ že skoraj 10 let. “To poleg številnih pozitivnih učinkov privede tudi do primerov nekritičnega vedenja do podrejenih, premajhne kritičnosti do nepravilnosti in premajhne zavzetosti za koordinirano delo policije na terenu. Vse to seje predvsem v zadnjem času pokazalo tudi v nekaj strokovnih napakah pri delu policije na območju UNZ Krško,” je bilo zapisano v sporočilu za javnost ministrstva za notranje zadeve. Na naše vprašanje, katere so strokovne napake, minister Bandelj ni hotel odgovoriti ali dati podrobnejših pojasnil. Račnik, kakršnega ni nikjer v Sloveniji LD Krško skrbi za divjad SENUŠE, TRŠKA GORA -Lovska družina Krško je v soboto slovesno predala namenu račnik na Senušah. Ob tej priložnosti so se zbrali člani iovske bratovščine od blizu in daleč vključno z najvišjimi predstavniki Lovske zveze Slovenije in zastopstvom slovenske vlade ter nekaterimi župani iz Posavja in okolice. Tako pisano druščino je ob račnik na Senušah in pozneje na sklepni dogodek na Trški gori k lovskemu domu LD Krško privabila tudi skrb za divjad. Vsaj Anton Podgoršek, predsednik posavske lovske zveze, je v nagovoru ob otvoritvi na Senušah postavil pred vse drugo skrb za divjad in naravo sploh. “Da je dejanje varstva in gojitve divjadi pred dejanjem lova, nam mora biti vsem jasno, še posebno nam lovcem. Toliko bolj pa nam mora biti to jasno v današnjih časih. Ti so se za slovensko lovstvo bistveno spremenili in se bodo glede na spremenjene razmere v družbi uredili s sprejetjem novega lovskega zakona. In takim razmeram se moramo lovci prilagoditi čimprej. Slovenski lovci moramo biti v prvi vrsti varstveniki narave in gojitelji divjadi, šele nato imamo moralno pravico do lova,” je dejal Podgoršek. Dokaz, da so take besede v posavskih loviščih že nekako meso postale, je omenjeni hektar veliki senuški račnik, ki bo lahko sprejel do 400 rac. Po Podgorškovih besedah je to prvi račnik v Sloveniji, ki ima vso potrebno dokumentacijo vključno z uporabnim dovoljenjem. Račnik, ki naj bi bil vse to, so zgradili na močvirnatih tleh ob potoku Dule, iz katerega jemljejo 3 litre vode v sekundi, in Senuši, v katerega odteka. Na sredini ima otok, ki ga s kopnim povezuje 33-metrski most. Gre za račnik s t. i. dodatnim krmljenjem. M. LUZAR Anton Podgoršek TAHITI V KRŠKEM-Sicer maloštevilni obiskovalci sobotnega gles-beno-plesnega dogodka v Kulturnem domu Krško so, sodeč po odzivih, prišli na svoj račun. Gostujoči ansambel Tamure Tahiti je v svoje vrste vabil tudi krške domačine (kar kaže tudi fotografija), ki so se pokazali kot izvrstni posnemovalci vsega, kar znajo in zmorejo omenjeni eksotični plesalci in plesalke. (Foto: L. M.) RAZSTAVA FOTOGRAFU KRŠKO - V ponedeljek, 29. junija, ob 20. uri bodo v Galeriji Krško na Valvasorjevem nabrežju odprli razstavo nekdanjih članov starega foto društva Krško, ki bodo na ogled postavili svoja najljubša dela. Razstava bo na ogled do 12. julija. KMEČKE IGRE V PODBOČJU PODBOČJE - V nedeljo bodo pred tukajšnjo osnovno šolo tradicionalne kmečke igre, ki jih pripravljata društvo podeželske mladine Krško in kmetijska svetovalna služba Krško. V spremljevalnem programu bo šla na pot povorka konjskih vpreg, nastopili pa bodo tudi folkloristi s Senovega in harmonikarji iz Podbočja. OSKAR GERJEVIČ RAZSTAVLJA V SLOVENSKEM DOMU BREŽICE - Oskar Gerjevič, brežiški amaterski fotograf, razstavlja od srede fotografije v prostorih Šlovenskega doma v Žagrebu. Razstavo, ki jo je avtor sestavil iz dveh dosedanjih, in sicer Rožic z domačega vrta in Podob Brežic, so odprli v sklopu proslave, ki jo je Slovenski dom iz Zagreba organiziral ob dnevu slovenske državnosti. Tokratna razstava, na kateri se Gerjevič predstavlja s 40 fotografijami, bo odprta predvidoma 14>dni. • Polna usta obljub ponavadi pomenijo prazen delavski želodec. (Bradač) • Bilo je tako, da so tisti brez karakterja pisali drugim karakteristike. (Nova revija) Dobova vztrajno k samostojnosti Kaj lahko pričakuje krajevna skupnost Dobova v zvezi z ustanavljanjem občine? ■ “Smo v neenakopravnem položaju” ■ Ustavno sodišče ni odgovorilo - Potrebovali bi več denarja DOBOVA - Kaj lahko pričakuje krajevna skupnost Dobova, potem ko so se ji izjalovili vsi poskusi z ustanavljanjem samostojne občine Dobova? V vsakem primeru bo Dobova še naprej vztrajala na poti v samostojnost, kot zagotavljata Miha Škvarč, predsednik, in Branko Proselc, tajnik krgjevne skupnosti. “Ustanavljanje novih občin v Sloveniji nam potrjuje, da obstajajo različna merila za oblikovanje občin. Dobova je v neenakopravnem položaju. Ne vemo, zakaj take razlike. Mogoče nekatere občine ustanavljajo samo zato, ker je ta ali oni poslanec ali kdo drugi obljubil samostojnost in zdaj mora držati besedo,” ugiba predsednik. Dobovo najbolj moti pomanjkanje jasnih odgovorov z višjih mest. “Že na občinskem svetu Brežice so bili zapleti okrog ustanavljanja nove občine Dobova,” pravi Škvarč. Iz vprašanj, ki sojih zastavljali na svetu, je bilo videti, da Brežicam ni za to, da bi Dobova postala občina. Tudi pozneje ni bilo pravega odgovora o tem, zakaj ravno Dobova ne sme postati občina. Vsi od občine do države se sprenevedajo. Vendar nam nekdo pač mora povedati razloge, da mi ne pridemo v izbor. Država, ki nas je v začetku spodbujala k ustanavljanju, nas zdaj ne bi smela ovirati. Ampak krajani se počutijo drugorazredne državljane in sprašujejo, ali bo občina. Odgovorimo jim lahko le to, da nas državni zbor ni uvrstil med kandidate in ustavno sodišče ni odgovorilo na naše pritožbe. Zaradi tega je med ljudmi že slišati predloge za organiziranje državljanske nepokorščine, če nam ustanavljanje občine ne bo uspelo,” pojasnjujeta predsednik in tajnik KS Dobova. V ozadju tako močnih dobov-skih prizadevanj za pobeg izpod brežiške občinske strehe je prepričanje Dobove, da bi ta kot samo- stojna občina dobila več denarja, kot ga dobi zdaj. Predsednik in tajnik krajevne skupnosti zagotavljata, da bi Dobovčani znali dobro gospodariti z več denarja, kot ga zdaj dobijo od občine, in da bi ga Dobova za neizogibne naložbe potrebovala več, kot ga imajo na • Na morebitne očitke in bojazni, da bi odcepitev KS Dobova od občine Brežice in s tem ustanovitev nove občine Dobova ogrozila ustanavljanje posavske regije, Dobova odgovarja, da obstaja o tem sklep sveta KS. V sklepu so zapisali, da Dobova podpira oblikovanje regije Posavje. Smo za regijo, vendar mora biti za to skupna volja, torej tudi pri drugih v Posavju,” pravi Škvarč. voljo zdaj. “Ob sedanjem denarju, ki ga dobimo za delovanje od občine, nas rešujejo samoprispevki in odškodnina za občinsko smetišče,” pravi Škvarč. M. LUZAR ZAKON O ZBORNICAH Čas je za drugačne metode dela Na Dolenjskem in v Posavju so za enotno, a močnejšo zbornico - Dolenjci pričakujejo racionalizacijo, Posavci tudi drugačne metode dela - Veliko brezplodnega dela Pogorela pobuda za offshore Zakon o ekonomskih cenah predvideva, da se bosta pro-stocarinski coni oblikovali zgolj na območju Luke Koper in Blagovnega trgovskega centra v Mariboru. Ob tem se v Posavju sprašujejo, kaj se je zgodilo z njihovo pobudo, da bi podobno območje nastalo tudi na območju Slovenske vasi ob slovensko-hrvaški meji. Posavko gospodarstvo je pred časom začelo boj za off shore center v njihovi regiji, ki ima za soseda dvomilijonski Zagreb. Medtem ko je Posavje spalo ali vsaj dremalo, se je.v Ljubljani že vse zgodilo. Zakon o off shorih se je prelevil v zakon o ekonomskih conah. In kakšna je razlika? Poznavalci pravijo, da je za te treba imeti precej že zgrajene infrastrukture. Ni treba veliko ugibati: v Kopru in Mariboru jo imajo, v Slovenski vasi še ne. Tako je v igri, ki je bila napisana za dva zmagovalca, Posavje izpadlo, ne da bi se tega sploh dobro zavedalo. Očitno je storilo premalo, če je res vse stavilo na enega ali nekaj poslancev. Četudi so se ti na vse krip-Ije potegovali za Posavje, je bilo podpore premalo. V igri ni bila samo politika, šlo je za močne gospodarske interese. V teh se Posavje težko kosa z Mariborom ali Koprom. B. DUŠIČ GORNIK NOVO MESTO, SEVNICA - Predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki sta ga v postopek vložila poslanca SKD Izidor Rejc in Benjamin Henigman, je razgibal dogajanje v zbornici, izostril mnenja o bodoči organiziranosti in morda tudi prispeval, da se bo iz predalov proti parlamentarnemu postopku hitreje premaknil tudi zbornični predlog zakona. Ta naj bi težil h krepitvi vloge gospodarstva in predvsem tudi k njeni formalni ureditvi, ki bi vlado in državni zbor zavezovala, da pred pomembnimi odločitvami s področja gospodarstva pridobita mnenja zbornice. Gospodarska zbornica Slovenije zavrača predlog dveh poslancev, saj meni, da predlagata model, kakršnega ni nikjer v svetu. Trdi, da za predlogom stoji težnja po zmanjšanju in drobljenju vpliva zbornice, saj naj bi se ta razdelila' na 23 ali več panožnih gospodarskih zbornic. Ker bi takšen sistem pomenil temeljito spremembo, bi se zbornični sistem precej časa ukvarjal sam s sabo, kar bi oblasti menda kar odgovarjalo! V ustanavljanje novih zbornic bi se skoraj gotovo vpletale tudi. politične stranke, čemur bi se pridružilo še lobiranje za sedeže zbornic. Menijo tudi, da bi takšna organizacija povečala stroške delovanja. Tudi člani upravnih odborov območnih zbornic na Dolenjskem in v Posavju podpirajo močno in enotno zbornico ter se zavzemajo, da zbornica čimprej spravi v postopek lastni predlog zakona. “V parlamentu skoraj ni gospodarstvenikov, zato moramo imeti vsaj močno organizacijo, ki bo enakopraven partner vladi. Njim seveda ustreza, da smo slabo organizirani,” je menil predsednik UO novomeške zbornice Miloš Kovačič. Tudi ostali člani odbora so se mu pridružili v mnenju, da je zbornica edino mesto, kjer se lahko gospodarstveniki različnih panog vsaj kdaj pa kdaj pogovorijo. Od zbornice pričakujejo, da bo racionalizirala poslovanje, zato ostaja odprto vprašanje, kako naj bo zbornica organizirana, da bo bolj učinkovita, in ali je potrebno toliko združenj. Direktorji nekaterih podjetij (npr. Zvone Novina iz Straškega Novolesa ali Tatjana Fink iz trebanjskega Trima) pa so zadovoljni z delom panožnega združenja. Nekateri so poudarjali, da so tudi območne zbornice ponekod zelo močne. V Posavju je razpravo o zbornici razburkal direktor Kopitarne Sevnica Marjan Kurnik, kije ocenil, da je zbornica po tehnologiji dela v primerjavi s časi socializma celo nazadovala. “Kako, da ne uvidite, da sicer veliko delate, a je to povsem brezplodno. Če delo ne da rezultatov v 4 letih, je treba zamenjati metode, treba je vplivati skozi močne lobije ali z močnim javnim udarom. Poglejte avtoprevoznike! Prepričan sem, da bo vsaj polovica njihovih zahtev uresničena. Ali pa kmetijski lobi, ki dosega, da država podpira dejavnosti, ki v Evropski uniji nimajo kaj iskati. Problem je 10-krat analiziran in daje vedno iste rezultate. Vsi jih poznamo, ne ukrene pa se nič. Nima smisla delati enajste analize, treba je spremeniti metodo dela!” je dejal. SLOVENIJA NAJ OHRANI NARAVO! - Na posvetu delavcev v komunali, ki se je minuli petek popoldne in v soboto prelevil v družabno srečanje, so govorili o varstvu okolja in o stroških zanj. Ti bodo iz leta v leto samo večji, Slovenija pa bo potrebovala precej pameti in denarja, da bo naravo ohranila tako, kot je sedaj. “Oni dan smo si ogledali komunalno deponijo pri Novem mestu, po domače smetišče. Veste, če bi tisti kraj, z vsemi smetmi vred prenesli na Nizozemsko, bi ga tam razglasili za nacionalni park. Tam take narave nimajo več, "je slikovito predaval dr. Franc Potočnik z Ministrstva za okolje in prostor. (Foto: B. D. G.) NOVA KBM OB MEJI - Brežiška podružnica in ekspozitura Nove KBM se je v petek preselila v nove prostore na Cesti prvih borcev 6, kjer je v prenovo stare hiše vložila kar okrog 115 milijonov tolarjev. Po besedah direktorja podružnice Alojza Dimiča bo strankam na razpolago okence za hitro poslovanje in kompletno storitev, posebno okence za potrošniške kredite in posebno za obrtnike. V Novi KBM večjo pozornost namenjajo izvozno usmerjenim podjetjem in malemu gospodarstvu. Slednje potrjuje tudi podatek, da brežiška podružnica, ki jo predsednik uprave Nove KBM dr. Jože Glogovšek ocenjuje za eno najuspešnejših v sistemu, predstavlja le odstotek v bilančni vsoti banke, hkrati pa dosega kar 6 odst. vseh naložb pri obrtnikih. (Foto: B. D. G.) Stroški za okolje bodo vse večji Na posvetu in srečanju slovenskih delavcev v komunali o varstvu okolja ob vstopanju v EZ ter o stroških zanj - V štirih letih dvakrat več denarja za naložbe v okolje KRŠKO - “Stroški okolja pri nas ne bodo nikoli več tako majhni, kot so seditj, še več, pričakujemo lahko, da bodo stalno naraščali, za državo in za podjetja. Vplivi na okolje bodo vse bolj nadzorovani in kršenje predpisanega tudi vedno bolj sankcionirano,” je na posvetu delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Krškem poudaril dr. Franc Potočnik iz Ministrstva za okolje in prostor. Na posvetu so govorili o tem, kako bo Slovenija morala ravnati z okoljem zdaj, ko se želi vključiti v Evropsko zvezo, ter kakšni so in kakšni bodo stroški za okolje pri nas. Slovenija bo morala program ravnanja z okoljem dobro zastaviti, da ne bi ponavljala napak Evrope. V večini njenih držav namreč skorajda ni več površin, ki jih ne bi človek že popolnoma spremenil, k sreči pa je tako popačene le 15 do 20 odst. Slovenije. “Bruselj je jasno nakazal, da ne bo dovolil, da bi pri nas ravnali z okoljem slabše kot pri njih -varčevanje pri stroških proizvodnje na račun narave bo ocenil kot dumpinške cene,” je pojasnil udeležencem posveta. Navedel je še, da zakon o varstvu okolja iz leta 1993 opredeljuje mejne dopustne vrednostni onesnaževanja, ki so že prilagojene evropskim normam. Področje okolja urejata še zakon o vodah in zakon o ohranjanju narave, drža- DOLENJKIN DOBIČEK ZA RAZVOJ DRUŽBE? NOVO MESTO - Trgovska družba Dolenjka, ki zaposluje 352 delavcev, je z maloprodajo po Dolenjski in Beli krajini ter s trgovino na debelo ustvarila za 7,7 milijarde tolarjev prihodkov in dobrih 63 milijonov dobička. Uprava družbe bo na skupščini 3. julija predlagala, da polovico lanskoletnega dobička lastniki razporedijo za rezerve in drugo polovico za razvoj Dolenjke. Večinski delež v družbi imajo notranji delničarji, 40 odstotkov pa skladi, od tega polovico (20 odst.) Kmečka družba. E Kurnika je pri kritičnem pogledu na delo zbornice podprl Kamil Krošelj, zasebni podjetnik iz Sevnice. “Nedvomno obstajajo metode, v svetu jih uporabljajo, s • Kot je v Sevnici povedal podpredsednik GZS Valter Drozg, se zbornica zavzema za javnopravni model zbornice z obveznim članstvom. Zbornica ima zdaj 248 zaposlenih (še pred nekaj leti jih je bilo čez 400!), od tega jih je večina na sedežu, 48 po območnih zbornicah in 63 v panožnih združenjih. Drozg je napovedal, da namerava zbornica po letu 2000 znižati članarino na 55 odst. sedanje, z njo pa naj bi krila predvsem stroške zastopanja gospodarstva. katerimi lahko nepolitično uveljavimo interese gospodarstva.” Sam je napovedal, da ima nekaj predlogov, zbornico pa pozval, naj pripravi načrt, na kak način se bo zoperstavila politokraciji. B. DUŠIČ GORNIK KAKO KAŽE NA BORZI? Krkine delnice še vedno visoko Ob začetku poletne sezone tudi trgovanje na borzi vrednostnih papirjev prevzema svojo “poletno shemo”, ko trgovalna vnema zamira in so dnevniprometi vedno manjši. Najprometnejše so še vedno farmacevtske delnice. Vrednost Krkpie delnice se je ustalila malo nad 29.500 tolarji. Investitorji so v zvezi z odmevnim sporom med Krko in Merckom pač bolj na strani prve, kar se odraža v precej stabilni ceni. Mnogo bolj je nihala cena Lekove delnice, s katero so se še pred enim tednom sklepali posli po 50.000 tolarjev, čez nekaj dni pa so bile več kot 2.000 tolarjev cenejše. Večje kot običajno je bilo še trgovanje z delnico Radenske, ki je vztrajno pridobivala na ceni, saj je presegla celo 2.380 tolarjev za delnico. Trgovanje na odprtem trgu je po zaslugi Gorenjeve delnice spet živahno. Po zaključku prodaj s strani raznih udeležencev sivega trga si je cena delnice v enem tednu opomogla s 1.400 na 1.700 tolarjev. Trgovanje z ostalimi delnicami je skromno, le s tistimi, ki prinašajo lepo dividendo, se tu in tam sklene posel. Poletni meseci so vsako leto namenjeni skupščinam podjetij-Za razliko od prejšnjih let skupščine postajajo vedno bolj živahne, z vedno o več protipredlogi sklepom uprave. Stopnjuje se pritisk države za izplačilo čim večjih dividend v podjetjih, kjer je lastnica, kar je doletelo tudi obe naftni družbi, saj država predlaga bistveno višje dividene in nobenih nagrad iz dobička upravi. Obetajoča je tudi skupščina Luke Koper. Družba predlaga zmanjšanje osnovnega kapitala z odkupom delnic, ki so v lasti države. Trgovanje s PID-i se bo v zadnjih junijskih dneh predvidoma precej povečalo. PID Viziji se bosta pridružila pe Pulsarin PID KBM Infond-Zlat. Slednji je daleč največji sklad, ki je doslej izdal delnice v KDD in bo uvrščen na prosti trg, zato bo gibanje tečaja njegovih delnic primeren kazalec za ostale prihajajoče velike sklade. . MARJETKA CJC Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o-Glavni trg 10, Novo mesto Tel.: 371-82-28, 371-82-21, fax: 323-551 I.H.S. izdeluje strojno opremo __________* Uspešnemu in hitro razvijajočemu se zasebnemu podjetju letos priznanje območne zbornih - Načrtujejo nove izdelke, povečano proizvodnjo, novo halo in vstop na nemški trg KRŠKO - I.H.S., zasebno podjetje iz Krškega, ki se ukvarja s proizvodnjo industrijskih manipulacijskih sistemov, je uspešno mlado podjetje, ki je lani z 22 zaposlenimi ustvarilo za 28 milijonov tolarjev dobička. Po prihodkih se I.H.S. zdaj že uvršča med srednje velika podjetja, na tem mestu pa ga bo še učvrstil načrtovani razvoj. V družbi, katere ustanovitelj in direktorje dipl. inž. Tadej Buršič, načrtujejo namreč razvoj novih izdelkov in povečevanje proizvodnje, zaradi česar se odločajo za nakup novih strojev in za graditev proizvodne hale. več pa na Češko in v Slovaško. V zadnjem času išče nove trge tudi v Nemčiji. Nd trgu take opreme se srečuje z veliko konkurenco, vendar spretno izkorišča prednosti: butično proizvodnjo, dobro kakovost in sprejemljivo ceno. Samostojno V I.H.S. nasploh veliko vlagajo v razvoj novih izdelkov. Ukvarjajo se s projektiranjem ter z razvojem in izdelavo strojev za industrijsko proizvodnjo. Med njihove izdelke sodijo različni industrijski manipulacijski sistemi, ki so računalniško vodeni. Gre za sisteme za prekladanje izdelkov, paletizirne linije, vlagalne in izlagalne stroje za steklenice, kartonirne stroje, polnilne linije, transportne poti za palete, steklenice, vreče. Družba je pretežni izvoznik, saj v tujino proda kar 80 odst. izdelkov, naj- • Zaradi uspehov v preteklosti in še posebej v lanskem letu je podjetje I.H.S. pretekli teden prejelo priznanje Območne gospodarske zbornice za Posavje. zato v kratkem pričakuje od n®®1 škega inštituta T&V Product S®* vice Hannover potrdilo, da so AJ! hovi izdelki narejeni po evropski smernicah in standardih. To J podjetju omogočilo, da bo izdelk označevalo z znakom CE. V d O1* bi predvidevajo, da jim bo v let®, njem letu uspelo pridobiti tu certifikat za poslovnik kakov®5 po ISO 9001. ^ Tadej Buršič va pa pripravlja tudi nacionalni program varstva okolja in v njegovem okviru še posebej pomembno strategijo ravnanja z odpadki. Ker se ravno zdaj oblikuje način zbiranja denarja za varstvo okolja, je predavatelj pozval delavce v komunali, naj se aktivno vključijo v pripravo, saj je uresničevanje 10-letnega nacionalnega programa varstva okolja odsvisna predvsem od tega, koliko sredstev bo državi uspelo zbrati za te namene. Potreb je namreč veliko - v programu jih je kar za 35 milijard ameriških dolarjev. V ministrstvu napovedujejo, da se bo v naslednjih 3 do 4 letih za dvakrat povečal sedanji delež sredstev za naložbe v varstvo okolja, precej denarja pa se bo zbralo še od ekološkega davka. Ta učinkuje še na drugačen način - marsikdaj naredi okolju neprijazno proizvodnjo tako drago, da se ne izplača več in je proizvajalec primoran spremeniti tehnologijo. B. D. G. NOVOMEŠČANI Z NAJBOLJŠO RAZISKOVALNO NALOGO LJUBLJANA - Prejšnji teden so se zaključila tekmovanja in srečanja iz kemije za osnovnošolce in srednješolce za Preglova priznanja in plakete. Najboljša, zlata Preglova priznanja, je osvojilo 73 sed-mošolcev in 85 osmošolcev. Med srednješolci pa je zlate plakete osvojilo 7 dijakov. Najboljši, zlati raziskovalni nalogi, pa sta “Manj bakra v okolje zaradi jedkanja tiskanih vezij”, ki sta jo izdelala dijaka škofijske klasične gimnazije, ter naloga iz novomeškega šolskega centra “Ločevanje in identifikacija Herbion čaja za želodec in črevesje” avtorjev Lidije Kovačič in Andreja Klobčarja. Na mednarodnem tekmovanju “Mladi raziskovalci in okolje Evrope”, ki bo letos novembra v Berlinu, bodo Slovenijo zastopale: prvonagraje-ni nalogi in naloga Simone Jurkovič iz L gimnazije Maribor. nastopa na sejmih in svojim kupcem ponuja tudi kratkoročne ali dolgoročne kredite. Poseben poudarek daje kakovosti izdelkov, ICEC VIDEM ŽELI NA BORZO - KRŠKO - Družba ICEC Videm, ki je kupila proizvodnjo celuloze in papirja v Krškem, se je preoblikovala iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Kot pravi predsednik uprave David Dostal, so to storili zato, ker želijo, da bi se njihove delnice čimprej uvrstile v kotacijo na Ljubljanski borzi. ZAPIRANJE DRUŽB NOVO MESTO - Kot je nedavno povedal predstavnik novomeške podružnice APP, so lansko leto končale v stečajnem postopku 3 pravne osebe, za tri pa se je začel postopek likvidacije. V letošnjem letu je bil stečaj predlagan za eno gospodarsko družbo in likvidacija ravno tako za eno. AVTOPREVOZNIKI SO DOSEGLI SVOJE LJUBLJANA - Po ostrih in temeljitih pogajanjih predstavnikov slovenskih malih avtoprevoznikov z vlado sta obe strani našli skupni jezik in poiskali vsaj začasne rešitve za večino zahtev prevoznikov. Ti so zato minuli petek zvečer sporočili, dav ponedeljek vsesplošne blokade prometa v Sloveniji ne bo. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je po pogajanjih poudaril, da so se razmere v tej dejavnosti očitno res zaostrile in da je bilo tako precej zahtev prevoznikov upravičenih. KONCESIJA ZA GSM SI.MOBILU LJUBLJANA - Vladaje nedavno izbrala operaterja mobilne telefonije GSM v Sloveniji. Po trdem konkurenčnem boju je koncesijo dobila družba SI.MOBIL. Kot je napovedal njen direktor Bojan Dremelj, naj bi v juniju že podpisali pogodbo z vlado, v začetku jeseni začeli s poskusnim obratovanjem in decembra s trženjem storitev. SI.MOBIL napoveduje, da bo po vsej državi zaposlil več kot 200 sodelavcev. Kristijan Janc prejel priznanje zbornice Za gospodarske dosežke v lanskem letu ______________ SEVNICA - Območna gr>s' podarska zbornica za Posavje je preteklo sredo podelila dve priznanji za gospodarske uspf' he v lanskem letu. Enega Je prejelo zasebno podjetje EH> iz Krškega, drugega pa Kristi' jan Janc, ki je že od leta l99y direktor Gostinskega podjetj® Sevnica. V zbornici so ocenili, da Je takrat stanje v podjetju in tu®1 nasploh v gospodarstvu terja' lo hitro ukrepanje. Prcdvsei® je bilo treba izboljšati ponu®' bo in urediti prostore. Direk' tor Janc je poskrbel, daje p0®' jetje obnovilo vse prostor6 Hotela Ajdovec s slaščičarno' papirnico in delikateso v mest® ter obnovilo gostišči Na kr®' šču in Barbara v Krmelju. Gr®' dilo je hotelsko-trgovski cent« v Sevnici in v njem lani doko®' čalo lokal Paradiž. Ob omenjenih naložbah so podjetju poskrbeli tudi za ka® rovsko prenovo. V lanskei® letu so za naložbe namenili k® 4-krat več sredstev od ®s*. varjene amortizacije. Žara® tako obsežnih vlaganj ne p® slujejo z bleščečimi rezultati > nimajo visokih plač, trdijo pj® da so se učinki naložb v let®’ njem letu že začeli kazati i zato pričakujejo boljše rez® tate poslovanja. ^ Kristijan Janc Nove sorte žit za dober pridelek Na Jordanovi kmetiji v Draškovcu Agrosaat predstavil nove sorte pšenice in ječmena DRAŠKOVEC - Minulo soboto je na Jordanovi kmetiji v Draškovcu pri Šentjerneju potekala predstavitev novih sort ozimnih žit, ki jo je pripravilo podjetje Agrosaat iz Ljubljane. Zanimive in poučne predstavitve se je udeležilo okrog 60 kmetov. Poleg žit so si kmetje lahko ogledali tudi traktorje Steyr. Direktor Agrosaata Franc Dref-lak je poudaril, da lahko tudi pri nas pridelamo kvalitetna žita tako kot v Evropi. Inž. Simon Grmov- SLEMENCI . ZMAGOVALCI KMEČKIH IGER SVETI GREGOR - Člani domačega Turističnega društva Sveti Gregor so v nedeljo pripravili tretje kmečke igre. Tekmovalci petih ekip iz Ribnice, Borovnice, Kamnika, Velikih Lašč in Slemen so številnim obiskovalcem pokazali že pozabljena kmečka opravila, značilna za to območje ribniške občine. V izenačeni konkurenci so se najboljše znašli gostitelji, ekipa Slemen, ki je v sestavi Tanja Adamič, Ema Adamič, Jože Zgonec, Rok Adamič, Peter Adamič in Stanko Oblak osvojila prvo mesto. Ob zaključku iger so priznanja najboljšim izročili ribniški župan jože Tanko, poslanec v DZ Benjamin Henigman-in državni sekretar France But. ESKE TRŽNICE Minuli ponedeljek so bra-Rjevke ponujale: češnje po 500 folarjev kilogram, ribez po 400, toeskve po 300, marelice po (60, višnje po 500, jabolka po *20 do 150, hruške po 400, borovnice po 600 do 700 koza-toc in maline po 400, rdečo peso Po 200 do 300, krompir po 100 120, grah po 600, fižol po 500, solato in čebulo po 200, toladi česen po 600, zelje po 50, blitvo, bučke, kumare, ko-tofabo in korenček po 200, orehe po 800 do 1000, med po 800 d° 900 kozarec, stekleničko Ptopolisa po 300 in zavitek Poznih flanc po 200 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-R"* so imeli naprodaj 123 do 3 Rieseee starih prašičev: 75 v sta-tosti 3 do 5 mesecev in 28 starej-s>h. Prvih so prodali 79 po 370 do drugih 34 po 290 do 300, !retjih pa 9 po 250 do 260 tolar-kilogram žive teže. Stoletnica Kmetijskega inštituta Slovenije LJUBLJANA - Z imenitno organizirano in vodeno slovesnostjo v Festivalni dvorani je v petek Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), najstarejša znanstvenoraziskovalna ustanova Slovenije v sedanjem pomenu besede, počastil stoletnico svojega delovanja. Slavnostni govornik dr. Janez Podobnik, predsednik DZ, je poudaril, da nova izvršna in zakonodajna oblast premalo upoštevata in uporabljata znanje kot osnovo za svoje odločanje, dolgoletni direktor inštituta Slavko Gliha pa je v svojem vsebinsko bogatem govoru o zgodovinskem in današnjem pomenu inštituta za razvoj kmetijstva in države dejal, da stopa ta državna ustanova v novo tisočletje prenovljena in okrepljena v vseh pogledih, predvsem pa najvažnejšem, v kadrovskem. KIS ima ta čas zaposlenih 129 ljudi, od tega 55 raziskovalcev, med katerimi je veliko število mladih doktorjev znanosti in magistrov. V čast stoletnice je izšel obširen, informativno bogat in vzorno urejen Zbornik v nakladi 700 izvodov. Čestitkam se ob visokem jubileju pridružuje tudi Dolenjski list, ki v čast stoletnice objavlja serijo sestavkov z blejskega simpozija “Kmetijstvo in okolje”, v marcu prirejenega v čast stoletnice KIS. _ n Slavko Gliha, dipl. inž. agr. in oec., 16 let direktor inštituta in najzaslužnejši za njegovo rast in razvoj. kmetijski nasveti šlO LET KMETIJSKEGA INŠTITUTA Kmetijstvo in okolje<6) &r. Lea Milevoj: Naraščajoč pomen biotičnega varstva Zadnje desetletje je javnost postajala vse občutljivejša za vPrašanja, ki zadevajo varstvo okolja, in prav v fitofarmacevtskih Pripravkih je (največkrat neupravičeno) videla najresnejšega °Resnaževalca. Naj bo tako ali drugače, v vsakem primeru se je Povečal pomen biotičnega varstva rastlin, ki ima svojo prihodnost, jto definiciji Mednarodne organizacije za biotično varstvo (IOBC) to varstvo temelji na uporabi živih organizmov (biotičnih agensov) oz. njihovih produktov za preprečevanje ali zmanjšanje s*tode, ki jo povzročajo rastlinam škodljivi organizmi. Ti orga-tožrni so entomofagi, ki se hranijo s škodljivimi žuželkami. Pršicami in drugimi členonožci, nadalje so to entomopatogeni Mikroorganizmi (glive, bakterije, virusi), ki povzročajo bolezni pri rastlinskih škodljivcih, in končno antagonisti v ožjemi smislu 'Slive, bakterije), ki nadzorujejo rastlinam škodljive mikroorga-R'žrne. . Dolga leta je bilo biotično varstvo rastlin in vzpodbujanje kontnih vrst močno podcenjevano, saj je dosti enostavnejše in PRinkovitejše uporabljati pesticide. Ob zaostrenih ekoloških btotevah pa je potrebno bolj izkoristiti tudi naravne možnosti. , 'e8a se zavedata stroka in oblast, saj je v Priročniku o fitofarmacevtskih sredstvih v Republiki Sloveniji že naveden poseben toznam, ki vključuje okolju primernejša fitofarmacevtska sred-*toa in mu je podlaga tudi vidik nestrupenosti za koristne živalce vrste, kakršne so na primer navadne tančičarice, pikapolonice, Ptonilske pršice ali plenilske hržice. Organizacija FAO je leta 1996 pripravila celo poseben kodeks ?vnanja, ki obravnava vnos in izpuščanje biotičnih agensov od i higod. Slovenija bo morala tovrstne predpise šele sprejeti, vseka-??r pa že sedaj zelo zaostaja za evropskimi deželami, ki dajejo poučnemu varstvu rastlin večji pomen. Značilen primer je bak-erjja Bacillus thuringiensis, ki je s svojim pogubnim delovanjem Pa Škodljive žuželke po svetu izzvala veliko zanimanje, pri nas pa postala brez večjega odziva. Kemični pripravki so pač enostavni za uporabo. (Inž. M. L.) šek je od posevka do posevka razlagal značilnosti določene sorte ječmena in pšenice pa tudi tehnologijo pridelave. Kot prvo sorto ječmena je predstavil plaisant, to je najbolj razširjena sorta ječmena v Evropi. Zanj je značilno, da je zgoden in da je primeren tudi za plitkejša tla. Naslednji ječmen copia je primeren za težka tla. Sorto odlikuje tudi odpornost proti poleganju in pe-pelasti plesni. “Priporočamo, da seme tako pšenice kot ječmena vsako drugo leto zamenjate, kajti druga reprodukcija se še obnese, več pa ne,” je povedal Grmovšek. Ječmen sorte astrid je priporočal tistim kmetom, ki ga prodajajo, saj daje debelejše zrnje kot ostali dve sorti. Predstavil pa je tudi štiri nove sorte pšenice. Pšenica sorte atlan-tis je bila še lepo zelena, saj dozori pozneje od običajnih sort, ki jih poznamo v Sloveniji. Manj se jo porabi tudi pri sejanju, sicer pa sodi med krmna žita in ni primerna za pekovstvo. Pšenica toronto je nova sorta, ki je od pšenice at-lantis še kvalitetnejša. Dobro prenaša pozno setev. Predstavil je tudi najbolj razširjeno pšenico profit, ki zahteva težja in vlažnejša tla, dosega zelo velik pridelek, primerna pa je tudi za tiste pridelovalce, ki potrebujejo slamo. Profit je sorta z odličnimi pekovskimi lastnostmi. “Vse tri sorte so zelo odporne proti pepelov-ki, kar je zelo pomembno,” je razložil Grmovšek. Na koncu je predstavil še pšenico sorte renan, ki je zgodnejša od prej omenjenih pšenic, bolj intenzivna, zahteva pa tudi večjo nego. Dobro prenaša J. DORNIŽ PREDSTAVITEV OZIMNIH ŽIT - Inž. Simon Grmovšek (na fotografiji desno) iz ljubljanskega podjetja Agrosaat je na Jordanovi kmetiji na Draškovcu kmetom predstavil nove sorte ječmena in pšenice. Kako uspevajo, pa so si lahko ogledali na kraju samem. (Foto: J. Dorniž) KOMENTIRAMO Zadnjič tako zaščitena pšenica Obetajo se velike spremembe in negotovost pri odkupu Da za majhne slovenske pridelovalce pšenice ni prihodnosti, je znano, da pa bodo v hudih težavah tudi večji, lahko zanesljivo napovemo po letošnji zagati, ki jo je slovenska vlada še lahko za kmeta zadovoljivo razrešila, vendar po vsej verjetnosti zadnjič. Veselo pričakovanje velikega in dobrega pridelka, ki ga letos obetajo slovenska pšenična polja, je pridelovalcem zagrenila ponudba žita iz držav Cefte, predvsem Madžarske, ki prodaja svojo pšenico po komaj verjetnih 16 do 20 tolarjev kilogram, to pa je skoraj pol manj, kot stane pri nas pridelava, ki jo na vzorčnih kmetijah izračunava Kmetijski inštitut Slovenije. Kdor je kdaj videl nepregledna madžarska pšenična polja, si lahko predstavlja, da so tam pridelovalni stroški občutno manjši, res pa je, da tudi madžarski poljedelci dobivajo izdatno pomoč PRVI KOČEVSKI OVČJI SIR DOL PRI PREDGRADU - Na kmetiji Konda v Dolu pod Pred-gradom so te dni izdelali prvi ovčji sir na Kočevskem. Na dan naredijo iz 30 litov mleka pet kg sira. Taka predelava ovčjega mleka v sir je po Sloveniji že znana in razvita, je povedal kmetijski svetovalec g. Oblak in dodal, da je za Kočevsko to novost. Pomembno je, da so Kondovi začeli s to proizvodnjo tik pred začetkom turistične sezone. Prav Kondovi imajo namreč ob Kolpi v Dolu tudi dobro obiskan turistični kamp. PRIKAZ OBREZOVANJA PARKLJEV SEVNICA - Kmetijska svetovalna služba in Govedorejsko društvo Sevnica sta pripravili cikel prikazov obrezovanja parkljev s hidravlično mizo. V torek je bila demonstracija na kmetiji Stanka Balbta v Šentjanžu, te dni pa bodo še trije prikazi, vsakokrat ob 10. uri, in sicer v petek, 26. junija, na kmetiji Rudija Ruparja v Zavratcu 10, v ponedeljek, 29. junija, na kmetiji Milana Lončarja v Žurkovem Dolu 8, v torek, 30. junija, pa na Špitalarjevi kmetiji v Podgorici 22. iz državne blagajne, da bi zdržali svetovno borzno ceno, ki se vrti okrog 21 tolarjev za kilogram. Da bi domače pridelovalce podprla, kolikor je le mogoče, je prejšnji teden slovenska vlada s sprejemom tržnega reda naredila največ, kar dovoljuje Svetovna trgovinska organizacije (WTO), katere članice je Slovenija, in več kot dovoljujejo pravila Cefte. Naše partnerice v tej organizaciji bo potrebno še prepričati, da naša zaščita ni pretirano visoka in v nasprotju s pravili svobodne trgovine ter da nam grozeče motnje na našem trgu oz. v naši pridelavi dovoljujejo tak poseg. Slovenska vlada je za letos še zagotovila odkup vse pšenice za blagovne rezerve po določeni zaščitni ceni: za pšenico po 29,8 tolarja in za rž 23 tolarjev za kilogram. K temu je treba prišteti še 10-odstotni dodatek za kakovost, če bo seveda dosežena, in poseben denarni prispevek ministrstva za kmetijstvo, ki znaša 2,7 tolarja za kilogram pšenice in 7 tolarjev za kilogram rži. To pomeni, da bodo dobili kmetje za kilogram prvorazredne pšenice 35,48 tolarja, za kilogram rži pa 32,30 tolarja. To je približno dva odstotka več kot lani, medtem ko je letna inflacija znašala približno 9 odstotkov. Drugače povedano, pridelovalci bodo dobili manj kot lani, ob tem pa bodo morali biti še zadovoljni. Vse kaže, da bodo zadnje leto tako tržno zaščiteni in da bodo še blagrovali nekdanje čase, čeprav so bili z njimi nezadovoljni. Liberalizacija mednarodne trgovine prinaša ostrejše tržno tekmovanje, manjšo zaščito in večjo negotovost. Slovenija resda ne pridela niti polovico pšenice, ki jo potrebuje, zato pa je države Evropske zveze pridelajo petino več, kot je porabi njenih 380 milijonov prebivalcev. Kje pa so še države Cefte, predvsem Madžarska, pred katero smo se zaenkrat zaščitili s 5,3-odstotno carino in posebno uvozno dajatvijo v znesku rekordnih 17,20 tolarja za kilogram, ki jo bo v pogajanjih težko obraniti. MARJAN LEGAN N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Posledice preobremenjenosti trte s pridelkom Redčenje nastavka ugodno vpliva na kakovost in dolgoročno tudi na količino grozdja. Zagotavlja popolno dozorelost lesa, izboljša možnosti za bodoči pridelek in bistveno podaljša trajnost nasada. Letošnji nastavek je zelo obilen. Tiste sorte, ki jim rečemo kakovostne imajo lastno varovalko pred preobremenitvijo, to so majni grozdi. Tudi trije grozdi na mladico (če ta ima okoli 15 listov) renskega rizlinga ne pomenijo pretirano velike obremenitve. Vendar so grozdi nekaterih sort 10-krat večji od grozda renskega rizlinga. Šibkejši trsi nastavijo več in so zato še bolj ogroženi, najbolj v suši, ko hitro lahko propadeta pridelek in trs. Ponekod raste trta pretirano bujno. Preveliko število poganjkov in veliki listi pa povzročajo večje medsebojno zasenčevanje in po nepotrebnem obremenjujejo trs. Ker je človek z rezjo in gnojenjem bistveno posegel v naravo vinske trte, mora čim redneje popravljati napake ne glede na to, da mu trenutno niso v korist. Pri zimski rezi bi morali pustiti ustrezno število očes na trsu glede na moč trte. S pomladanskimi zelenimi deli je potrebno prilagoditi število odgnalih poganjkov bodisi z odstranjevanjem zelo šibkih mladic ali z vršičkanjem prebujnih. Po končanem cvetenju je nujno količino grozdja uskladiti z velikostjo dejansko osvetljene listne površine na trsu oziroma mladici. Čas za redčenje je do začetka mehčanja jagod najbolje pa je, da ga opravimo čimprej. Pri tem je osnovno izhodišče velikost neposredno osvetljene (nezasenčene) listne površine. V najbolj ustreznih razmerah potrebuje trta le 1 m2 osvetljene listne površine da pridela 1 kg grozdja v slabem letu, predhodno preobremenjenih trsih in na slabi legi pa celo 3 m2. Iz tega izhaja, da na povprečni mladici, ki ima okoli 15 listov oziroma 0,3 m2 osvetljene listne površine, lahko pridelamo le 20 dag grozdja, kar je le 1/3 grozda žametne črnine ali 2 do 3 grozda renskega rizlinga. Torej glede na površino listja, ki je neposredno na soncu, lahko določimo količino pridelika enega trsa. Koliko lahko trta ustvari, je odvisno predvsem od sonca in velikosti listne površine. S pridobljeno energijo (sladkor) se z delovanjem presnove ustvari tisoč različnih spojin, ki omogočajo rast trte in razmnoževanje. Trta najprej zagotavlja dozorelost semenk in potem lesa oziro-ma v njem oblikuje zalogo hranil. Če je trta preobremenjena s pridelkom, ne ustvari dovolj zaloge organske hrane za rast v začetku prihodnjega leta. Zato očesa neenakomerno odganjajo (ali sploh ne) in rastejo poganjki. Nedozoreli les pa tudi dosti prej pozebe, kot bi sicer (že pri -8° C). Če skušamo trte, ki so slabo založene z organskimi hranili, popraviti z mineralnimi hranili, bomo sicer nekaj let dosegali velike količine grozdja, vendar pa bodo trte hitro propadle. * Bistvo pa je v tem, da mlade trse razbremenimo v 3. in 4. letu, ko ne smejo dati več kot 1/ 2 normalne količine (največ do 1,5 kg na trs). Šibke, zasenčene poganjke odstranjujemo v celoti! Več grozdov odstranimo na slabših poganjkih, začenši od gornjih, pa do delnega prikrajševanja, ko ostane na mladici eden, vendar prevelik grozd. To so dejstva, za vinoradnika je, ali jih bo spoštoval. JOŽEMALJEVIČ GRIČ TRGOVINA s kmetijskimi stroji in rezervnimi deli • SERVIS servisiranje kmetijskih strojev, traktorjev, kardanov garancijski servis za SIP kmetijski stroji SIP kardanske gredi CERJAK, VVALTERSCHEID rezervni deli . v _ Jože Smolič, s.p. Artmanja vas 7 tel.: 068/30-389 8217 Dobrnič GSM: 041/693-221 helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Zelenjava kot dar narave Sprejmimo od narave, ki nam ponuja najboljše! Zelenjava nam daje malo kalorij, zato pa več vitaminov in rudninskih snovi. Naši vrtovi so z njo vedno bogatejši in pestrejši. Izbiramo lahko med listno, korenasto, stebelno in cvetno zelenjavo, bogato s kalcijem, kalijem, železom, fosforjem, organskimi kislinami, z vsem, kar jc naše telo pogrešalo v zimskem času. Zelenjava naj bo na naši mizi vsak dan, presna ali kuhana. Nasiti nas in osveži ter pospešuje prebavo. Vedno uporabljamo le svežo in zdravo zelenjavo. Shranjujemo jo na hladnem, da ohranimo njene vitamine. Peremo jo celo in je ne namakomo v vodi! Da bo kuhana zelenjava ostala zelene brve, jo vedno polagamo v vrelo in malo osoljeno vodo. Med lahke jedi, s katerimi lahko celo skujšamo, prištevamo tudi pomladanske rulade, kot je na primer PIŠČANČJA RULADA S KORENJEM IN KOLE-RABICO. Za štiri osebe potrebujemo: 500 širokih rezancev, sol, 500 g korenja, 3 kolerabice, 8 majhnih piščančjih filejev po 70 g, sveže zmlet črni poper, šopek kreše, čajno žličko sončničnega olja, čajno žličko medu, jedilno žlico belega jedilnega kisa, 2 jedilni žlici kisle smetane, lesena nabodalca ali zobotrebce. Priprava: rezance skuhamo v slanem kropu. Po en koren in kole-rabico narežemo tako kot tanke rezance. Meso solimo in popopramo. Nanj položimo krešo in narezano zelenjavo. Naredimo rulado in jo pretaknemo z nabodalcem. Drugo zelenjavo zrežemo na ploščice. Segrejemo olje in v njem 3-5 min. popečemo rulade z vseh strani ter jih damo na toplo. V isti maščobi dušimo zelenjavo 10 min., jo začinimo š soljo, poprom, medom in kisom ter vmešamo kislo smetano. To zmes naložimo na polnjene rulade in ponudimo z odcejenimi rezanci. Jed vsebuje približno 440 kcal na osebo. Kmalu bomo obirali prvi stročji fižol, zato si zapomnimo STROČJI FIŽOL PO DUNAJSKO. Kilogram stročjega fižola očistimo in zrežemo na manjše kose ter stresemo v vrelo, rahlo osoljeno vodo. Na maščobi zdušimo 2 žlici sesekljane čebule, dodamo 2 žlici moke in zalijemo z vročo juho. Dodamo peteršilj, primerno začinimo in obogatimo s kislo smetano. . -• ■> ' j PESTRO IN ZANIMIVO - Na slovesnosti so učenci pokazali, s čim vse se ob učenja še ukvarjajo. Na sliki: nastop plesnih parov. Stoji učilna zidana Osnovna šola Trebnje izdala zbornik o šolstvu na Trebanjskem TREBNJE - Učitelji in učenci osnovne šole Trebnje s podružnicami Dobrnič, Dolenja Nemška vas in Šentlovrenc so se v prejšnjem šolskem letu pod vodstvom učiteljice Jožice Žabkar in svetovalne delavke Marije Kovač lotili zanimive projektne naloge raziskati zgodovino šolstva na Trebanjskem. V šolskih dokumentacijah in kronikah ter v arhivih zunaj šole so zbrali bogato gradi- vo, ki so ga oplemenitili še s spo- mini nekdanjih učencev in učiteljev. Šola je zbrano gradivo, opremljeno s pestrim slikovnim s pe gradivom, izdala v knjigi Stoji izšla te dni. učilna zidana, ki je izšl; Pripravili pa so tudi razstavo predmetov iz šolske preteklosti. Urednica zbornika Jožica Žab- kar je vsebino razdelila na enajst poglavij, ki prinašajo različne vsebine, od predstavitve Trebnjega, Tine, od predstavitve Trebnjega, zgodovine šolstva na Slovenskem in pregleda razvoja šolstva na Trebanjskem po vsaki šoli posebej, s poudarkom na centralni trebanjski osnovni šoli, pa do spominov skl osnovni Soli, pa do spominov nekdanjih učiteljic in učiteljev, pregleda šolskih dejavnosti, male- pregleda Solskiti dejavnosti, malega biografskega leksikona pomembnejših osebnosti, ki so se šolale na trebanjskem, ter spisov učencev. Zbornik je z izvirnimi zgledno oblikovanje publikacije. Izid knjige so na šoli povezali z zaključkom šolskega leta in 140. obletnico zgraditve prve zidane osnovne šole v Trebnjem ter v petek, 19. junija, popoldne v športni dvorani pripravili svečano mažoretna skupina, člani folkli nega krožka, otroški in mladinski pevski zbor, orkester glasbene šole, mladinski pihalni orkester, pevki in plesni pari. Niti dogajanja je povezovala Zvonka Falk-ner, priložnostne govore pa so imeli ravnatelj Štefan Kamin, direktor novomeške območne enote- Zavoda za šolstvo Jože Škufca in trebanjski župan Alojzij Metelko. Na koncu je opremljevalec publikacije in ilustrator Lucijan Reščič šoli podaril izvirno barvno ilustracijo knjižne naslovnice. MiM Malo znane, a pomembne umetnine V Galeriji Miklova hiša v Ribnici so odprli zanimivo in ogleda vredno razstavo izbranih slik, grafik in kipov iz zbirke Akademije za likovno umetnost v Ljubljani RIBNICA - V Galeriji Miklova hiša ponovno gostuje likovna razstava, kije tesno povezana z Akademijo za likovno umetnost iz Ljubljane, in to ne samo po organizacijski plati. V razstavnih prostorih so postavili razstavo Ustvarjalci XX. stoletja, ki jo je pripravila Akademija v sodelovanju z Galerijo, na nji pa se z enim ali več deli predstavlja 28 likovnih ustvarjalcev, ki so študirali na ljubljanski likovni akademiji, bili njeni profesorji ali zgolj akademiji naklonjeni umetniki. Razstavo so odprli v petek, 19. junija zvečer, na otvoritvi pa sta govorila dekan Akademije prof. Bogoslav Kalaš in ena od treh avtoric razstave dr. Nadja Zgonik. S to razstavo so širši javnosti prvič zaokroženo predstavljena in dostopna umetniško in kulturnozgodovinsko najzanimivejša likovna dela pomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja, nekatera javnosti malo ali pa sploh neznana. Naj omenim le rahlo karikirani portret skladatelja Marjana Kozine, Novomešča-na po rodu, ki gaje naslikala Melita Vovk. Gre za slike, kipe in grafike, ki so del zbirke Galerije ALU. Akademije je namreč, kot je povedal prof. Kalaš, kmalu po svoji ustanovitvi v prvih letih po vojni, ko jo je vodil novomeški rojak Božidar Jakac, začela zbirati in kupovati likovna dela za akademijsko zbirko, precej jih je prejela tudi kot darila. Tako se je do sedaj oblikovala zanimiva in bo- gata zbirka, vredna, da si jo ogleda še kdo drug poleg študentov Akademije, saj predstavlja, kot Dr. Nadja Zgonik in prof. Bogoslav Kalaš na otvoritvi razstave. ŠTIRJE MIRNSKI PESNIKI - Na kulturnem večeru so se predstavili literati Janez Kolenc, Lado Smrekar, Avgust Gregorčič in Lidija Gačnik Gombač. Mirna in njeni literati Osnovna šola Mirna je izdala knjigo Mirna - ime pesniškega zvena in pomena - Kulturni večer z nastopom štirih pesnikov MIRNA - Vsak večji slovenski kraj z okolico ima ljudi, ki jih je življenje usmerilo na literarna pota in so v pesmi ali prozi trajneje zabeležili utrip svojega rodnega ali bivanjskega okolja. Niso pa kot ustvarjalci povsod deležni primerne pozornosti, saj se ta bolj ali manj osredotoča le na velika imena, četudi so domači ustvarjalci za kulturno podobo kraja prav tako pomembni. Na osnovni šoli Mirna je najbrž tak premislek vodil prof. Ivana Gregorčiča, daje v okviru učnega programa našel nišo, ki mu je omogočila, da je učence navedel k spoznavanju domačih literarnih ustvarjalcev, hkrati pa omogočil, da so stopili tudi v zavest širše javnosti. Pred štirimi leti so učenci spoznavanje intervjuva in ankete izkoristili za pogovore in anketiranje štirih literatov, ki so se rodili ali živeli na Mirni in v njeni okolici: Janeza Kolenca, Lada Smrekarja, Avgusta Gregorčiča in Lidije Gačnik Gombač. Zbrano gradivo je Gregorčič skupaj z izbrani- mi pesmimi omenjenih avtorjev uredil in pripravil za knjižno izdajo. Z razumevanjem in podporo ravnatelja Petra Podobnika je knjiga pod naslovom Mirna - ime pesniškega zvena in pomena prejšnji teden izšla. Predstavili so jo na kulturnem večeru v četrtek, 18. junija, zvečer v avli šole. Program je spretno povezoval Ivan Gregorčič, Tinkara Janžekovič in Polona Tratar sta recitirali pesmi štirih pesnikov, Boris Bizjak, Katalin Peter in Nikotina Kovač s trebanjske glasbene šole so poskrbeli za prijetno glasbeno popestritev, z branjem lastnih pesmi in kratkimi komentarji pa so se predstavili tudi pesniki sami. M. MARKELJ PROJEKT GAJA NA MALOLOŠKEM GRADU - Literarni klub Dragotina Ketteja iz Novega mesta je v sodelovanju z društvom Arti v soboto, 20. junija, zvečer pripravil na gradu Mala Loka projekt Gaja, posvečen ozaveščanju človekove elementarne povezanosti in odvisnosti od planeta Zemlja. Podoben projekt so v Novem mestu izvedli že lani ob dnevu Zemlje, letos pa so prizorišče prenesli na grad Mala Loka, čas pa v mesec junij. olel SMOLETOVA POBIRA PRVE NAGRADE LJUBLJANA - Radio Slovenija je razpisal natečaj za kratko zgodbo, na katerega so avtorji iz Slovenije in zamejstva poslali preko dvesto besedil. Komisija v sestavi Berta Golob, Matevž Kos in Mitja Čander je sklenila, da enakovredno prvo nagrado podeli zgodbama Igra za deset prstov in Zagatno prebujanje Armenija Bachelarda. Druge in tretje nagrade niso podelili. Prvonagra-jeno zgodbo Igra za deset prstov je napisala trebanjska pisateljica Bariča Smole, ki je tako letos že drugič zmagala na anonimnem literarnem natečaju ter potrdila svojo pisateljsko nadarjenost in vrednost. Režiser projekta, Mihailo Gričar iz Novega mesta, ga je zasnoval kot spit poezije, videoprojekcij in malega eksperimentalnega teatra. Nastopili s pesniki: Samo Dražumerič, Blaž Simič, Mitja Bukovec, Klavdija Kota pesniki: Samo Dražumerič, Blaž Simič, Mitja Bukovec, Klavdija Kotar, Mihailo Gričar, Sebastjan Podobnik, Damjan Knafelc in Janez Pungartnik, gost prireditve pa je bil pesnik Svit Valovnik. Na sliki: prizor z male gledališke predstave, ki je bila še najbolj ekološko prepoznavna v projektu. (Foto: M. Markelj) KULTURNI VEČER VIŠNJA GORA - Na Čandkovi domačiji bo danes, 26. junija, ob devetih zvečer kulturni večer v počastitev 520-letnice mestnih pravic Višnje Gore. V kulturnem programu bodo sodelovali: režiser, pesnik in pisatelj Talal Hadi, slikar Krištof Zupet, umetnica Jasna Knez in igralka Tanja Dimitrijevski. pove tudi ime razstave, prerez slovenske likovne ustvarjalnosti v 20. stoletju in govori o njenem razvoju. S postavitvijo razstave se je začela sistematična muzejska obravnava umetnin iz akademijske zbirke in njihovo načrtno postopno restavriranje. Razstava bo na ogled v Miklovi hiši do 15. julija, oktobra pa jo bodo odprli še v Ljubljani. M. MARKELJ Spet Sosedov sin na prostem Gledališka uprizoritev Jurčičeve povesti MULJAVA - Kulturno društvo Muljava že vrsto let v prvih poletnih dneh pripravi gledališko predstavo na prostem, ki je svojevrstna turistična privlačnost in kulturna zanimivost. Ljubiteljski igralci z Muljave in iz okolice v letnem gledališču odigrajo katero od dramatiziranih povesti svojega slavnega rojaka, pisatelja Josipa Jurčiča. Letos so se odločili, da ponovijo lani pripravljeno in že izvedeno dramatizacijo povesti Sosedov sin. Prva letošnja predstava bo jutri, 26. junija, ob devetih zvečer v letnem gledališču na Jurčičevini. Dramatizacijo in režijo tega znanega Jurčičevega dela, ki ga poznavalci štejejo za njegovo najboljšo povest, je opravil igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Janez Eržen, v glavnih vlogah pa nastopajo: Franci Ilovar kot kmet Smrekar, Jana Erjavec kot njegova žena, Damijana Kutnar kot njuna hči in Dušan Grden kot sosedov sin, v stranskih vlogah in kot statisti pa še okrog petdeset domačinov. Za sceno in poslikavo je poskrbel Dore Južna, za luč in ton Vinko Sever, za masko Jože Sinjur in Vera Perova, organizacija je bila na skrbi Tatjane Lampret. Ponovitve predstave bodo še v soboto, 27. junija, ter 3., 5. in 10. julija. Vse predstave bodo ob devetih zvečer. 21. SREČANJE DOLENJSKIH IN BELOKRANJSKIH GODB - S part do skozi novomeški Glavni trg in skupnim nastopom na Novem trgu, ki® ga popestrili pevci iz pobratenega Langenhagna, se je v soboto, 20. junija izteklo 21. srečanje pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajih Udeležile so se ga godbe iz Kočevja, Šentjerneja, Stične, Črnomlja, Kostanjevice, Trebnjega, Dobrepolja, Ribnice, Straže, Metlike, Novega mesta V gostje z Reke. S srečanjem se je zaključilo tudi praznovanje 150-letnid Mestne godbe Novo mesto, ki sojo počastili dan poprej s slavnostno akt' demijo, na katerijffkot slavnostni govornik nastopil predsednik parlametf dr. Janez Podobnik, govorilu pa sta še novomeški župan Franci Koncilij1 in sastrokovni sodelavec Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ig01 Tršar, ki je podelil mednarodna priznanja godbenikom Tonetu Bartolja Dragu Kresetu in Martinu Pezderšku. Izšla je tudi priložnostna publika0' j)( ja, ki jo je uredil Tone Bartolj. Na sliki: novomeški godbeniki v povorki (Foto: M. Markelj) ZA ČETEK METLIŠKIH KULTURNIH POLETNIH PRIREDITEV j | koncertom odličnega, pri nas in v svetu uveljavljenega ženskega pevske? zbora Carmina Slovenka iz Maribora, ki ga vodi Karmina Silec in ki& stopa tako po glasbeni kot koreografski dodelanosti, so se v nedeljo, P' junija, zvečer na dvorišču metliškega gradu začele mednarodne poletne k*, turne prireditve Pridi zvečer na grad. Slavnostni govornik na otvorit pireditvi je bil dr. Matjaž Kmecl, pozdravne nagovore pa sta imela še pi sednica prireditvenega odbora Anica Kopinič in metliški župan Brai Matkovič. (Foto: MiM) KONCERT METLIŠKEGA ZBORA ČRNOMELJ - Občina Črnomelj in črnomaljski ZKD sta v sredo, 24. junija, zvečer pripravila koncert Ženskega pevskega zbora Ivan Navratil iz Metlike. Odslikava zgodbe ljudi Do 28. avgusta je v Galeriji Krka na ogled razstava del naivca Antona Repnika z Mute - Zapel Adoramus NOVO MESTO - Anton Repnik znovtf v Novem mestu bi lah- ko rekli ob otvoritvi razstave del omenjenega slikarja naivca v četrtek, 18. junija, v Galeriji Krka. Maja lani se je namreč s svojimi deli predstavil v novomeškem frančiškanskem samostanu, “toda tokrat prikazujemo njegov drugačni, bolj vesel pogled na življenje. Slika ljudi, ki delajo in se Repnikovi junaki s slik so se namreč pogosto zatekli k petju, ki tako lepša dostikrat težak vsakdan. L. MURN TUDI ZAIGRALI SO - Učenci Mirana Jarca iz Črnomlja so upj, zorili dramski prizor nagrajene? prispevka Tine Babič. mučijo, se pa tudi objemajo in ........iv pijači našli uteho ali pijejo, da bi \ _ samega sebe, ki se poročajo in zvesti starim obredom plešejo in se veselijo, ki umirajo in se jih v nekakšnem dobrodušnem, a hkrati nevsiljivem krogu tipični predstavniki kmečkega življenja spominjajo, pogosto celo ob obloženi mizi in ob spremljavi harmonike,” je ob otvoritvi razstave o Repni-kovih delih govorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe in poudarila, da se ne glede na izpopolnjevanje v tehniki njegova izpovedna moč ne manjša. O umetniku samouku, ki je imel že več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, je marsikaj povedala voditeljica programa Barbara Barbič, njegovo razstavo del, ki bodo na ogled do 28. avvgusta, pa je primerno ‘ ul t ■ dopolnil oktet Adoramus. TUdi Anton Repnik Grajski večeri Prireditve na žužemberškem gradu ŽUŽEMBERK - Turistično društvo Suha krajina je za letošnje poletje pripravilo vrsto prireditev, ki bodo pod imenom Grajski večeri na žužemberškem gradu potekale na dvorišču in kleti žužember-škega gradu. Dosedanje izkušnje z organizacijo teh prireditev so dobre in želja organizatorjev je, da bi žužemberške poletne kulturne prireditve postale tradicionalne, hkrati ko upajo, da bodo z bolj komercialno usmerjenimi prireditvami iztržili tudi kaj denarja, hudo potrebnega za obnovo gradu. Prvi grajski večer bo to soboto, 27. junija, ko bo ob 20.30 nastopila priljubljena skupina Šukar s ciganskimi melodijami z vseh koncev sveta. 18. julija je v programu lokostrelski turnir v prostem slogu in lutkovna predstava Pavlihovega gledališča Globus. L avgusta bo obiskovalce zabaval ansambel Poljub, 28 avgusta otroška skupina Pinocchio, enkrat vmes (datum še ni določen) pa še Bratje Boštjančič. 1. septembra bosta nastopila pevska zbora Črnuče in zbor žužemberške osnovne šole, 7. septembra pa bo pesniški večer z Milo Kačič in Jurijem Marus-sigom. Na krilih besed Srečanje mladih belokranj literatov iški1 VINICA - V rojstni hiši p#*! ka Otona Župančiča je v četd6 18. junija, zvečer praznovala. venska leposlovna beseda z o 'Arhom mladosti in radostjo o Bereče vasi. Tat je s tem Usnjeno skupnost oškodoval za 60 NOVE UNZ NA OGLED "Dl OBČANOM - Danes, v .ek, ob pol tretji popoldne bo čllxlt:r za notranje zadeve Mirko na Ljubljanski cesti 30 v L 11 slovesno odprl novo stav- $~NZ Novo mesto. V Novem bo namreč osrednja sloves-. s[ ob dnevu slovenske policije 27. JN. Sicer pa UNZ Novo mesto uj1 °bčane, da si ogledajo del nove JPll'e, v katerih so sedaj policijs-hr!>°'s,aja Novo mesto, postaja č^etne policije in UNZ, to so-0 med 11. in 14. uro. po dolenjski deželi , Prejšnji ponedeljek je sevni-N policist opazil 20-letnega 'Nrnjana B. z Orehovega, ki e je z avtom peljal po magi-JrMni cesti od Radeč in v Ožišču zavil na most čez :avo. Peljal je za njim, Dam-Pa je avto sam ustavil. Po-vc‘st je stopil do njega in ga Našal, če je veljavnost regi-fjacije avta že podaljšal, ^nijan mu je odgovoril, da avto registriral, ko bo imel fnar- Čeprav mu je mož v jedrem nadaljnjo vožnjo presedal, je Damjan rekel, da * bo še naprej vozil, ker mora S nekako zaslužiti denar. Da Po‘icist tega slučajno ne bi Slišal, je mladenič svojo tr-(!as,o odločitev nekajkrat "»lovil. Policist je Damjanu zaradi "ekrška izdal plačilni nalog j8 <5 tisočakov. Pri tem je tre-9 omeniti, da je mladenič Scistom znan kot kršitelj ffinopromentih predpisov, Nfn pa je tudi širši javnosti, y *i je nedavno pridobil večjo ^dijsko pozornost enega od ovenskih časopisov, ko je jav-fsl iz lastnih izkušenj prepri-, o tem, kako surovo pre-jNo sevniški policisti. Takrat Novinarki pokazal položnice storjene prekrške v skupni č"i' 350 tisočakov, zatrdil pa libidi, da kršitev ni storil. S’oče pa bo Damjan regi-brat svoje vozilo tako, kot ga i ?r‘inio ostali občani, šele . Nat, ko bo zaključil šolanje Policijski šoli! BREŽICE - Prve mesece letošnjega leta so v občini Brežice, kar se varnosti tiče, zaznamovali visok porast kaznivih dejanj, več kršitev javnega reda in miru, naraščajoč promet na meji s Hrvaško in več ilegalcev, prometna varnost pa seje popravila, čeprav policisti v zadnjih dneh in tednih opažajo, da so nekaterim zavore zaradi novega zakona o varnosti cestnega prometa popustile in so se spet prijeli starih nevarnejših navad obnašanja v prometu. Na območju policijske postaje Brežice je bilo v prvih petih mesecih letos storjenih 366 kaznivih dejanj, lani v enakem obdobju pa 99. Največ je bilo tatvin in velikih Ivan Plohl Mi dopustujemo, vlomilci pa prav takrat ne! Dopusti so tu in s tem povezane selitve v druge kraje. Običajno zaklenemo stanovanje ali hišo, dogovorimo se s sosedo za zalivanje rož in že smo brezskrbno na morju ali kje drugje. A prav je, da s svojimi dejanji ne spodbujamo tatov, zato vam iz UNZ Krško sporočajo nekaj koristnih nasvetov. Torej: Ko greste od doma, ne spuščajte rolet. Dogovorite se s sosedi, da vam vsakodnevno shranjujejo pošto, ob večerih pa naj prižgejo kakšno luč, saj se s tem ustvari občutek, da hiša ni prazna. Če vložki cilindričnih ključavnic niso v ravnini vratnega krila, namestite dodatno okovje - okvir ključavnice, katerega dobite v redni prodaji, in s tem preprečite vlom. Na kletna okna namestite kovinske rešetke. Kletna vrata dodatno zavarujte s ključavnicami ali s prečnim kovinskim drogom. Naredite seznam dragocenejših predmetov s popisom tovarniških številk in drugih značilnosti; če tega nimajo, jih fotografirajte. Denar položite na bančni račun, zlatnino pa v bančni sef. Ključa ne shranite pod predpražnikom, v cvetličnih lončkih in na podobnih, vlomilcem znanih mestih! Ne puščajte pisnih obvestil na vratih, do kdaj vas ne bo doma. Največjo varnost seveda nudijo alarmne naprave, ne pozabite pa tudi, da se vlomilci izogibajo hiš z zunanjimi lučmi, ki se prižigajo s pomočjo senzorja. ih FANTJE “TISKALI” DENAR KRŠKO, SEVNICA - Kaj vse zm^rc sodobna tehnika, so spoznavali dijaki iz brežiške in sevni-ške občine (dva mladoletnika in 18-letni I). L.), ki so slovenske bankovce najprej skenirali, potem pa jih fotokopirali. (Ne)us-pešno so jih vnovčevali v nekaj gostinskih lokalih, na vlaku, v trgovini, delili pa sojih tudi prijateljem, vendar jim večjih količin ni uspelo dati v promet. Zoper pje je vložena kazenska ovadba, policisti pa so jim opremo zasegli. • Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, temveč brezbrižnost. (Štolfa) • Slovenec z lahkoto prenaša le eno bolečino - sosedovo. (Štolfa) tatvin (več kot 150) in ponarejanja listin (167), čemur gre pripisovati tak porast. Kot je na novinarski konferenci povedal komandir policijske postaje Brežice Ivan Plohl, so prej policisti na meji osebo, za katero so ugotovili, da ima ponarejen potni list, zavrnili in niso ukrepali, sedaj pa je tudi zoper te uveden kazenski postopek. Razveseljivo je, da je raziskanih kar tri četrtine vseh kaznivih dejanj. Do konca maja se je v brežiški občini zgodilo 135 prometnih nesreč, kar je za 13 manj kot v enakem obdobju lani. Ena oseba je izgubila življenje, 4 pa so bile hudo poškodovane (lani 12). Še vedno je zaskrbljujoče dejstvo, da je 16 povzročiteljev prometno nesrečo povzročilo pod vplivom alkohola, stopnja alkoholiziranosti pa je bila vse prej kot zanemar- DOMAČI POMAGAČI KRŠKO, BREŽICE - Policisti in kriminalisti UNZ Krško so pred kratkim prijeli tri organizirane skupine ilegalcev, katerim so pot organizirali domači organizatorji. Očitno je sprovajanje ilegalcev zelo donosen posel, saj morajo posamezniki za pot v obljubljeno deželo plačati od nekaj sto do tisoč in več mark. Sicer pa bo policistom olajšal delo nov zakon o policiji, ki že v predkazenskem postopku omogoča uporabo nekaterih metod in sredstev, brez katerih ilegalcev ni možno odkrivati, na primer tajno opazovanje in sledenje, kar je bilo prej možno le z odredbo sodišča. 36 NOVIH GASILCEV LOŠKI POTOK - OGZ Loški Potok je končala šolanje mlajših članov vseh šestih PGD v občini. V začetku junija je 36 mladih opravilo tečaj in izpit za gasilca (prej izprašani gasilec), ki so s tem pridobili možnost nadaljnjega izobraževanja in napredovanja. Nedvomno je to za OGZ in vsa društva velika pridobitev. A. K. SODRAŠKI GASILCI PRAZNUJEJO SODRAŽICA - Ob 100-letnici PGD Sodražica, se bo v nedeljo, 28. junija, ob 15. uri na Trgu 25. maja začela osrednja prireditev. Razvili bodo nov gasilski prapor, prevzeli v uporabo nov agregat in gasilsko opremo. V mesecu in pol 55 voznikov spet v avtošolo Sicer varneje NOVO MESTO - Policisti na Dolenjskem in v Beli krajini ugotavljajo, da se je prometna varnost z uveljavitvijo novega zakona o varnosti cestnega prometa močno izboljšala. Tako se je število prometnih nesreč v maju in začetku junija v primerjavi z enakim obdobjem lani za pol zmanjšalo, smrtnih nesreč pa ni bilo. Alkohol kot sekundarni vzrok prometnih nesreč je bil po L maju prisoten pri 8 nesrečah, lani pa pri 27 nesrečah. Koncentracija alkohola se je iz 1,5 znižala na 1,38 promila. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti letos v postopek predlagali 1462 voznikov (lani 1884), od tega 148 po uveljavitvi novega zakona, po katerem jih bo kar 55 že imelo izrek ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi količine alkohola nad 1,5 promila. Policisti bodo še naprej pozorni na vinje voznike, prehitro vožnjo, uporabo varnostnih pasov, prekratko varnostno razdaljo, vožnjo po levi strani vozišča in izsiljevanje prednosti. Posebno pozornost bodo namenili pešcem, voznikom dvokoles in traktoristom, zoper katere bodo tudi strogo ukrepali, seveda če bodo kršili zakonska določila. ljiva. Žal policisti ugotavljajo, da je pri nekaterih voznikih stare navade vračajo na cesto, kar se v zadnjih dneh kaže tudi v pogostejših nesrečah. Daje zakon učinko- * Brežiški policisti so s skritim štetjem ugotovili, da se privezuje kar 85 odstotkov voznikov in potnikov v vozilih. Sicer pa zavračajo trditve nekaterih, da so sedaj, ko velja novi zakon, manj na cestah, skušajo le zmanjšati delež ustavljanja na slepo, pač pa le ob prekrških. Največ denarnih kazni so izrekli zaradi neuporabe varnostnega pasu in prekoračitve hitrosti, največ predlogov za uvedbo postopka o prekršku pa je bilo podanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje brez vozniškega dovoljenja. vit, so ugotovili tudi brežiški policisti, saj se je v maju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta število nesreč za pol zmanjšalo, število telesnih poškodb pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov. T. GAZVODA NOVA OSEBNA IZKAZNICA Od 20. junija lahko državljani .Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji zaprosijo za izdajo nove osebne izkaznice. Ta je iz polikarbo-natne folije in je velika kot kreditna kartica. Poleg dokazovanja istovetnosti, državljanstva in nastopanja v pravnem prometu jo lahko uporabljamo tudi za prehod državne meje, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom - že danes lahko z njo potujemo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško, kmalu pa tudi na Madžarsko. Sicer pa veljavnost stare osebne izkaznice, ki je izdana še na obrazcu SFRJ, potefe 20. septembra letos, izkaznici na obrazcu Slovenije pa poteče veljavnost 20. decembra leta 2000. Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice skupaj s fo- ■ tografijo. veliko 3,5 x 4,5 cm, vložite na upravni enoti, kjer imate stalno prebivališče. ODKRITA VLOMILCA BREŽICE - V začetku leta je bilo v Sromljah in okolici vlomljeno kar v 13 vikendov in stanovanjskih hiš. Dejanja sta osumljena dva Breži-čana, zoper katera je bila v|ožena kazenska ovadba. ROMUNI NA DELU Pred kratkim je bilo v okolici Velike Doline in Ribnice v brežiški občini vlomljeno v 8 vikendov. Dejanja so osumljeni Romuni, ki so kot ilegalci po vikendih iskali oblačila in obleke, osumljeni pa so tudi tatvine avta v Dvorcah. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Kdaj ne velja pravica do tajnosti bančnih podatkov? Po zakonu o bankah in hranilnicah in zakonu o deviznem poslovanju so podatki o bančnih vlogah poslovna skrivnost banke. Oba zakona predpisujeta tudi izjemo od tega pravila. Banke smejo namreč sporočati podatke o bančnih vlogah samo na pisno zahtevo sodišča, če je zoper lastnika bančne vloge uveden sodni postopek. Okoli tega se pojavljajo številna vprašanje zaradi izraza, ki ga uporabljata zakona, da banke SMEJO sporočati podatke. Ali to pomeni, da banke lahko tudi odklonijo takšno sporočilo? Ne. Gre le za obveznost banke, da strogo kontrolira, če sta za sporočilo o bančni vlogi izpolnjena oba zakonita pogoja, to je: da je začet sodni postopek in da te podatke terja sodišče na podlagi posebne pismene odredbe, proti kateri pa seveda ni pritožbe. BREŽIŠKA POLICIJA ODPRLA VRATA - Ob dnevu slovenske policije je UNZ Krško v Sevnici in v Brežicah (na sliki) pripravila dan odprtih vrat. Občani so si lahko ogledali prostore, kriminalistično in drugo tehniko policije, službene pse, razstavo o nasilju v družini, mamilih, razstavo ob 25-letnici specialne enote MNZ in še kaj, na ogled pa so bile tudi slike ljubiteljskega slikarja Franca Lesa s Čateža ob Savi in fotografije policista Blaža Mirta iz postaje mejne policije Obrežje. Delo in opremo policistov so si z velikim zanimanjem ogledali tudi najmlajši. (Foto: T. G.) GASILSKA SLOVESNOST NA PREKOPI-Prostovoljno gasilsko društvo Prekopa iz krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, ki je lani praznovalo 70-Ietnico aktivnega delovanja, je v soboto, 20. junija, pripravilo slovesnost. Gasilski dom, ki so ga lani obnovili, so namreč tokrat obogatili s sv. Florjanom, zavetnikom gasilcev, ki ga je blagoslovil kostanjeviški župnik, slovesnosti pa so se udeležili tudi gasilci iz sosednjih prostovoljnih gasilskih društev. Nova naloga gasilcev s Prekope je nabava novejšega gasilskega vozila. (Foto: T. G.) PJHJELI PIROMANA BREŽICE - Policisti so pred kratkim napisali kazensko ovadbo zoper občana iz Pišec, ki je lani in letos namerno požgal šest gospodarskih poslopij, večino v domačem okolju. Kriminalisti so za ugotavljanje krivde uporabljali tudi detektor laži. GROZIL Z UBOJEM SENOVO - V nedeljo, 21. junija, ob 4. popoldne so policisti priprli B. S. s Senovega, ki je razgrajal v zasebnem prostoru. Ko so prišli policisti, se je sicer umiril, vendar je po odhodu policistov grozil z ubojem in hotel fizično obračunovati z C. L. O svojem početju je razmišljal na policijski postaji, svoje ravnanje pa bo moral pojasniti tudi sodniku za prekrške. DOLENJSKI LIST V POSAVJU VEČ KRIMINALA Res, da je slovenska policija letos uvedla nov način evidentiranja kaznivih dejanj - sprememba je pri predlagalnih deliktih, zaradi česar se je nekoliko povečalo število teh dejanj - vendar pa je v Posavju očitno, da celotno povečanje le ne gre zgolj na račun te spremembe. Medtem so seje v Sloveniji v prvih štirih mesecih število kaznivih dejanj za četrtino povečalo, se je to v Posavju več kot podvojilo! Povečanje beležijo tudi na UNZ Novo mesto, in sicer za 66 odstotkov. Povečanje v Posavju gre na račun naraščanja kaznivih dejanj ponarejanja listin na meji in mladoletniške kriminalitete, razveseljujoča pa je visoka raziskanost, saj se krška UNZ s 70,85-odstotno raziskanostjo uvršča na visoko 3. mesto v Sloveniji, UNZ Novo mesto pa je s stotinko boljšo raziskanostjo na 2. mestu. Policist poškodoval Danka Po preiskavi sta bila zoper policista Milana K. vložena kazenska ovadba in disciplinski postopek NOVO MESTO - Zadnje čase kar pogosto beremo zgodbice o tem, kako so policisti koga pretepli, ki se, ko slišimo še uradno plat, postavijo pod vprašaj. A zgodba 36-letnega Roma Danka Brajdiča je tokrat nekoliko drugačna. Zgodilo se je 29. maja dopoldne, ko so v romsko naselje Žabjak ali Brezje pri Novem mestu prišli policisti, ker so pri enem od Romov delali hišno preiskavo. “Policist Bojan B. me je poklical, da bi bil zraven kot priča, ob njem pa je bil tudi policist Milan K. Ta meje nenadoma začel brcati, tako da sem izgubil zavest, zavedal pa sem šele, ko me je žena polila z vodo,” pripoveduje Danko. Da je res obležal na tleh, je Danko dokazal z dvema fotografijama, ki ju je na kraju dogodka posnel njegov prijatelj. Kot smo izvedeli na UNZ Novo mesto, kamor seje Danko tudi pritožil, so primer raziskali; 42-letni policist policijske postaje Novo mesto Milan K. iz Dolenjega Vrhpolja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega pložaja ali uradnih pravic, za kar kazenski zakonik Danko Brajdič predvideva do tri leta zaporne kazni. Uradno sporočilo še pravi, da je policist grdo ravnal z Dan-kom, ko je ta moža v modrem žalil. Danko jo je odnesel z lahkimi telesnimi poškodbami; policist ga je s pestjo udaril v obraz in nekajkrat brcnil v predel dimelj. Zoper policista je uveden tudi disciplinski postopek. T. G. 25 (2548), 26. junija 1998 DOLENJSKI LIST v Tako pa zmaguje Gorazd Stangelj Sijajna zmaga novomeškega kolesarja v Kranju na najmočnejši kolesarski dirki v Sloveniji -Dobil je dvoboj z do sedaj domnevno najboljšim slovenskim kolesarjem Martinom Hvastijo Silvestrovi zmagovito zaključili sezono NOVO MESTO - Na trietapni dirki za veliko nagrado Kranja, kije štela tudi za točke svetovnega pokala UCI, so se prvič letos srečali novomeški profesionalci s po mnenju mnogih poznavalcev najboljšim slovenskim kolesarjem Martinom Hvastijo. Ze po drugi etapi so morali priznati, da je Novomeščan Gorazd Štangelj boljši, kar je na cilju priznal tudi sam Hvastija, ki seje Novomeščanom zahvalil tudi za izjemno potezo, ko njegovega padca sredi zadnje etape niso hoteli izkoristiti. V Nemčiji najboljši med posameznicami in pari MIRNA - V soboto in nedeljo, 20. in 21. junija, so mirnski badmin-tonisti nastopili na močnem mednarodnem mladinskem turnirju Globus Top 3000 v nemškem mestu Waghausel. Med posameznicami je Urška Silvester z zmago na zadnjem turnirju iztekajoče se sezone v kategoriji do 13. leta dosegla imeniten uspeh - zmagala je na vseh letošnjih domačih in tujih tumiijih, na kate-rihie nastopila. Spela Silvester je v pofinalu izločila nemško državno prvakinjo Aline Decker, ki se je letos edina enakovredno kosala z Urško. Spela je zaigrala najbolje doslej in se uvrstila v finale, kjer pa je bila njena starejša sestra zanjo premočna. Prvič na najmočnejših mednarodnih turnirjih sta sestri zmagali tudi v igri dvojic. Žiga Strmole se je prebil do četrtfinala, kjer ga je izločil kasnejši zmagovalec Slovak Lukas Klačansky. ZMAGA MAVSARJEVA KRIŽEVCI - Odprtega prvenstva Hrvaške v amaterski radiogoi-nometriji (lovu na lisico) se je udeležila tudi tričlanska ekipa krškega radiokluba in dosegla velik uspeh. Med ženskami je zmagala mlada Cvetka Mavsar, ki je premagala tudi lanskoletno svetovno prvakinjo iz Slovaške. Janez Kuselj je med veterani zasedel drugo mesto. S temi uspehi Krčani nadaljujejo z letošnjo nadvse uspešno bero odličij. (E.S.) Kranjski kolesarski delavci so od petka do nedelje po gorenjskih cestah pripravili imenitno prireditev, pred katero se v medijih govorilo predvsem o Martinu Hvastiji in kolesarjih Perutnine Ptuj Radenske Roga ter italijanskih profesionalcih, medtem ko so Novomeščane komaj omenili, čeprav so letos svojo izjemno pripravljenost neštetokrat dokazali, med drugim tudi s trojno zmago na dirki Po Sloveniji, po številu zmag pa so uvrščeni med deset letos najuspešnejših moštev na svetu. Prvo etapo je v zaključnem šprin-tu dobil kolesar PP&RR Igor Kranjec. Uspeha so se v ljubljansko-ptujskem moštvu veselili, Martin Hvastija pa je njihovo taktiko označil za hinavsko, saj so se ves čas dirke držali v ozadju in na koncu spočiti ugnali utrujene tekmece. Povedal je še, da se jim taka taktika v nadaljevanju dirke zagotovo ne bo obrestovala, kar se je tudi zgodilo. V drugi etapi se je, tako kot so napovedovali v novomeškem taboru, izkazalo, kdo je kdo v slovenskem kolesarstvu. Cilj etape so Kranjčani postavili na vrhu izjemno strmega klanca na Šmarjetni gori. Že pred tem so se iz skupine izločili trije najbolje pripravljeni tekmovalci Martin Hvastija, član italijanskega poklicnega moštva Cantina Tollo, ki je letos svojo najboljšo etapno uvrstitev dosegel s četrtim mestom na Giru, Novomeščan Gorazd Štangelj, ki mu ostali člani njegovega moštva zaradi klubske taktike niso sledili, in najobetavnejši mladi slovenski kolesar Kranjčan Tadej Valjavec. Na strmem klancu na Šmarjetno goro je stvari v svoje roke vzel Gorazd Štangelj, ki mu najprej ni mogel slediti mladi Valjavec, kmalu za njim pa je odpadel še Hvastija. Peresno lahki Novomeščan je lahkotno privrtel na vrh in zmagoslavno dvignil roke, saj se je zavedal, da mu skupna zmaga ne more več uiti, ker je moštvo Krke Telekoma tako močno, da bo njegovo rumeno majico zlahka ubranilo. Oba zasledovalca sta na vrh prikolesarila na smrt utrujena. Najboljši kolesar ljubljansko-ptujskega moštva Perutnina Ptuj Radenska Rog Valter Bonča je končal šele na 18. mestu, s čimer so se uresničile napovedi Martina Hvastije. •* Zadnja etapa, speljana po znamenitem kranjskem krogu, kjer je prejšnja leta potekala enodnevna dirka za veliko nagrado Kranja, je še enkrat pokazala, da sta Štangelj in Hvastija vsaj za en razred boljša od vseh ostalih slovenskih kolesarjev, poleg tega pa je moštvo Krke Telekoma nekaterim drugim slovenskim LESKOVAR OSMI DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj NOVO MESTO - Dirkališčni kolesar Krke Telekoma Matjaž Leskovarje izpolnil svoje cilje, kijih je imel pred nastopom na tekmi za svetovni pokal v Franciji. V vožnji na čas na 1000 m je z izidom 1:06,95 zasedel osmo mesto, kar mu je v skupnem seštevku svetovnega pokala prineslo 15. mesto. To je dovolj, da seje uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Bor-deauxu. V Franciji sta nastopila tudi mlada upa Goran Galamič in Mitja Remih, ki sta na tekmovanju predvsem nabirala izkušnje. Galamič se je v zasledovalni vožnji na 4000 m uvrstil na 21. mesto, Remih pa je bil v kvalifikacijah v šprintu na 20 m štirideseti. Posavci in Dolenjci dobro doma v v Na dirki za državno prvenstvo v motokrosu je v Prilipah Zvan zmagal - Čuden, Može in Pandur na drugem mestu, Rovan pa tretji - Naslednja tekma bo v Semiču PRILIPE - Če vročina že ni prišla do živega tekmovalcem, je gotovo vplivala na gledalce, ki se jih ob progi na Prilipah pri Brežicah zbralo le kakih osemsto. V ospredju je bil dvoboj med najboljšima slovenskima dirkačema Boštjanom Kampušem in Sašom Kragljem, na svoj račun pa so prišli tudi navijači posavskih in dolenjskih voznikov, saj so ti na koncu kar petkrat stopili na stopničke. Naj višjo stopničko sije v razredu do 80 ccm priboril Novomeščan v barvah krškega kluba Fun šport, Matej Žvan, ki seje v obeh nastopih zares izkazal ter svojega največjega tekmeca in someščana Jako Možeta pustil precej za sabo. V skupni uvrstitvi po petih dirkah je med njima tako le še pet točk razlike. “Naj- bolj si želim, da bi Možeta prehitel že na naslednji dirki v Semiču,” je po dirki povedal Matej. Svojega doslej največjega uspeha se je veselil tudi Andrej Čuden (AMD Brežice), ki je v razredu do 250 ccm prvič stopil na drugo stopničko. “Zelo sem zadovoljen. Upam, da mi bo kaj takega še kdaj Prvi pokal Šiške v Ribnici Na turnirju v športno-ritmični gimnastiki klubi iz sedmih držav - Prvič članice ribniške sekcije RIBNICA - Klub za športno-ritmično gimnastiko iz Šiške, v okviru katerega že skoraj vse od njegove ustanovitve pred dvema letoma deluje tudi sekcija v Ribnici, je v soboto v Športnem centru v Ribnici organiziral mednarodni turnir, na katerem so se javnosti prvič predstavile tudi članice ribniškejtekcije. Poleg vseh petih športno gimnastičnih klubov iz Slovenije, ki izvajajo celotne A- in C-program, so se turnirja udeležili tudi klubi iz Italije, San Marina, Nemčije, Slovaške, Češke in Hrvaške.1 — Tomaž Čas “Za organizacijo turnirja smo se odločili po uspelem nastopu na nedavnem evropskem prvenstvu, da bo v Ribnici, pa zato, da bi tukajšnje starše in dekleta vzpodbudili za nadaljnje delo,” je povedal predsednik kluba in podpresednik gimnastične zveze Slovenije Tomaž Čas. Sekcija v Ribnici namreč deluje že dve leti, vendar je nekako v senci matičnega kluba, ki je z vsemi tremi osvojenimi najvišjimi mesti na letošnjem državnem prvenstvu in z nastopom njegovih članic na evropskem prvenstvu, sicer najmlajši, a trenutno najuspešnejši športno gimnastični klub v Sloveniji. Dušica Jeremič, ki je nastopila v finalu na evropskem prvenstvu, je bila najboljša med članicami, sledili pa sta ji obe Čehinji z evropskega prvenstva: Žaneta Ccrnohlavkova in Kristina Kalabova. Drugo in tretje uvrščeni na državnem prvenstvu, Tina Čas in Mojca Rode, sta na turnirju zasedli četrto in šesto mesto, med mladinkami je bila najboljša Ajda Žitnik, med kadetinjami Kaja Šindič, med pionirkami pa Tea Križman. M. LESKOVŠEK-SVETE moštvom, ki ne poznajo manir in jim je pošteni boj tuj, dokazalo, kaj je to fair play. Ko je tri kroge pred ciljem Hvastija zadel ob spremljajoče vozilo in grdo padel, so Štangelj, Filip in Pintarič upočasnili tempo in omogočili nesrečnemu tekmecu, da seje hitro priključil ubežni skupini. Komentar Hvastije na to njihovo potezo je bil kratek: “Hvala Krki Telekomu, ki si zasluži nagrado za fair play. Niso izkoristili moje smole, s tem so dokazali, da so profesionalci od glave do pete.” Dirka se je končala na najlepši možni način. Martin Hvastija sije s pobegom v zaključnem delu dirke še zadnjič poskušal priboriti skupno zmago, a mu je Gorazd Štangelj z lahkoto sledil in enakovredno menjal vodstvo. Zmagovalca etape je odločil sprint, v katerem pa je bil Hvastija, po kolesarski posebnosti prav šprinter, za odtenek hitrejši, a na ciljni črti pred kranjsko gimnazijo sta oba zmagoslavno dvignila roke, Hvastija za toliko željeno etapno zmago, Štangelj za prav tako težko pričakovano prvo zmago na etapni dirki in sedmo zmago med profesionalci na dirkah UCI. Njegov uspeh so dopolnili tudi njegovi klubski tovariši, saj je bil Filip v skupnem vrstnem redu peti, Pintarič sedmi in Murn deseti. j y Primož Kozmus spet rekordno Brežiški metalec kladiva uspešen v Kopru - Igor Primc v Velenju kljub poškodbi spet preko 60 m V soboto so atleti nastopili na mednarodnem atletskem mitingu ob dnevu rudarjev v Velenju. Med tekmovalci novomeške Krke seje tudi tokrat seje najbolj izkazal poškodovani Igor Primc, ki ga je tokrat premagal odljčni Madžar Robert Fazekas, ki je z^ meter presegel Igorjev rekord, kljub težavam pa je novomeški športnik leta spet premagal mejo 60 m in osvojil drugo mesto. Katka Jankovič se je z novim osebnim rekordom v teku na 100 m z ovirami povsem približala meji 14 sekund, medtem ko je Tomaž Božič kljub dobrima izidoma v obeh Sprinterskih disciplinah ostal tik pod stopničkami za zmagovalce. Spet so se veselili v brežiškem taboru. V skoku ob palici se je s 480 cm in drugim mestom izkazal mladi Boris Čurčič, med dek- kmalu ogrozil tudi trenerjevo rekordno znamko. Izidi mitinga v Velenju: moški. 100 m - 5. Tomaž Božič (Krka) 10,66; 200 m - 4. Tomaž Božic 21,37; 3000 m - 7. Robert Draga« (Krka) 9:13,04; disk - 2. Igo/ Primc (Krka) 60,25; skok ob palici - 2. Boris Čurčič (Fit Brežice) 480,7. Rihard Resnik (Krka) 400; ženske, 100 m - Jasmina Salopek (Krka) 13,72; 400 m - 10. Tanja Klemenčič (Krka) 57,62; 100 Bj ovire - 6. Katka Jankovič (Krka) 14,04; palica - 4. Kos (Fit Brežice) 300. leti pa je bila Kosova s 300 cm četrta. Se bolj pa je na mladin- skem troboju reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije v Kopru razveselil Primož Kozmus, ki je s 64,85 spet popravil mladinski državni rekord, s čimer potrjuje napovedi svojega trenerja in državnega članskega rekorderja Vlada Keva, da bo prav on Igor Primc Stražani veslajo s Hočevarjem Veslači Straškega Gimpexa so po prvem delu prvenstva v raftingu tretji v državi - V Sti so začeli tudi s kanuji na divjih vodah - Tesno sodelovanje s Simonom Hočevarjem 1 &] Dvo vsol K v h* Pral »eli iap< »tel Poir Pter kars kod, ko 2 sob« >.30 dol «tel( STRAŽA - Straža je z rafting klubom Gimpex postala dolenjsko veslaško središče, vsaj kar se veslanja na divjih vodah tiče. Po nekaj letih so se v Straži odločili, da bodo svojo dejavnost z raftinga razširili tudi na klasično veslanje na divjih vodah. Kupili so pet rabljenih Prijonovih polietilenskih turističnih kajakov, s katerimi raftarji nabirajo osnovno znanje veslanja v čolnu, imajo pa tudi dva tekmovalna kanuja dvojca za spust na divjih vodah, v kateri klečijo Janko Tavčar, Jaka Pucelj, Zvone Derganc in Janko Kržan. Za ta korak so se odločili na pobudo nekdanjih šampionov v veslanju na uspelo,” Andrej ni mogel skriti zadovoljstva. Sicer pa je bilo drugo mesto dolgo časa “rezervirano” za Krčana Dejana Pavkoviča, ki pa je žal moral v drugem nastopu po nerodnem padcu odstopiti. Do odstopa se je kljub poškodbi noge vozil na šestem mestu in se nevarno približeval Gajserju in Peršohu, medtem ko je prvo vožnjo opravil zares brezhibno in končal na drugem mestu. Še dva naša voznika sta stopila na zmagovalni oder. Med najmlajšimi v razredu do 60 ccm je bil Nejč Pandur iz Šentvida pri Stični drugi, povratnik po poškodbi Nik Rovan (Fun šport Krško) pa tretji. Naslednjo tekmo bo na svojem dirkališču pripravil semiški klub NIX. Izidi dirke za državno prvenstvo, Prilipe: do 80 ccm - L Zvan (Fun šport Krško) 40,2.Može (Mel Novo mesto) 34,5. Špehar (Nix Semič) 22, 9. Hvastja (Mel) 10 itd; skupno po petih dirkah: L Može 180, 2. Žvan 175, 6. Špehar 103; do 250 ccm - L Kragelj (Sl. Konjice) 40, 2.Čuden (Brežice) 28, 8. Pavkovič (Fun šport) 17; skupno po štirih dirkah: l.Kagelj 160, 2. Kampuš 123, 3. Čuden 95, 4. Pavkovič 94; podmladek do 60 ccm -1. Irt (Sitar PT) 20,2.Pandur (Šentvid) 14,3. Rovan 10,5. Dolinšek 6,6. Salobir (vsi Fun šport Krško) 4; podmladek do 80 ccm - 5. Ogulin (Nix Semič), 8. Hrstič (Fun šport). E. S divjih vodah, dobrih poznavalcev reke Krke, ki je skozi celo leto dovolj vodnata in na določenih odsekih povsem primerna za kakovostno vadbo. S kanujema dvojcema nameravajo letos jeseni prvič nastopiti na prvenstvu v spustu na divjih vodah in na izbirnih tekmah za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Soči. Fantom moči ne manjka, saj že nekaj let vsakodnevno trdo vadijo v raftu, nekaj težav pa imajo s tehniko veslanja v kanujih, ki se precej razlikuje od raftarsksj načina veslanja. Kanuisti še nifl" svojega kluba, imajo pa dobre s«* z evropskim prvakom v slalom«’ divjih vodah kanuistom Simoni Hočevarjem, ki namerava ustan«^ svoj klub za športe na divjih vod** D itn kv Nov &ln S in »S, Prit SIMON HOČEVAR, evropski prvak v slalomu s kanujem na divjih vodah, je trener Straških veslačev, s katerimi ga vežejo tudi pristne prijateljske vezi, jeseni pa bi rad z njimi nastopal tudi na raftarskih tekmovanjih. Simon si je v nedeljo na tekmi za svetovni pokal v Tacnu takole prizadeval doseči zmago. Do sedmih vratc (na sliki) je bil naj-hitrejši, potem pa je v preveliki želji za uspehom z dvema velikima napakama zapravil vse možnosti za uspeh. (Foto: I. Vidmar) POLETNA ATLETSKA VADBA ŠOLARJE NOVO MESTO - Atletski klub Krka iz Novega mesta bo tudi letošnje poletje pripravil akcijo Atletsko poletje, ki je namenjena osnovnošolcem, ki želijo šolske počitnice izkoristiti aktivno. Mladi športniki lahko izbirajo med petimi programi: redna atletska vadba, skačemo ob palici, mečemo (sodeluje tudi Karel Gačnik, trener olimpijca Igorja Primca), učimo se teka čez ovire in mala atletska šola (namenjena učencem nižje stopnje osnovne šole). Akcija poteka cele počitnice vsak dan razen nedelje. Natančnejše informacije o umikih posameznih programov dobite pri Šlavku Malnarju po telefonu (041) 673 472 ali osebno na novomeškem štadionu vsak dan razen nedelje ob 9. in 18. uri. Rafting klub Gimpex se nami", še naprej posvečati predvsem PJ tingu, kjer letos s pred leti podja •. jeno posadko spet dosega izvrs«! kij, rezultate. Na letošnjih tekmova«) vpeskokopu Cerov Log pripravi-a<*rug0 mednarodno tekmovanje v dietičnem streljanju s pištolami Velikega kalibra. Organizatorji Spovedujejo udeležbo več kot 200 strelov iz več držav sveta, ki se bodo Pomerili v zadevanju mirujočih in ^mičnih ciljev na 11 postajah, ki Stseda nazorno predstavljajo vsa-°!inevne situacije, v katerih se lah-' znajdejo vojaki ali policisti. V , b°to bo tekmovanje trajalo od do 18.00, v nedeljo pa od 8.30 r 17.00. Tekmovanje bo istočasno e‘o tudi za državno prvenstvo. Kekci in smogovci Dolenjske toplice - Na . lrtem košarkarskem turnirju trojk Y Dolenjskih Toplicah nastopilo »j J ekip, zmagali pa so Kekci iz |1 ?0vega mesta (Slavko in Vinko 11 j Pančič, Uroš Lubej), drugi so bili j /*0govci iz Novega mesta, tretja ’! ^tiača Picerija Račka in četrti \ ^emberk. V kategoriji do 15. leta ^ Vstopile štiri ekipe, zmagali pa K ij"’1080vc' H- Zvečer so na igriščih 4 fj.lopliški osnovni šoli prvič zago-» ».J reflektorji, ki sojih skupaj kupili 'Sarkarji, atleti in tamkajšnja šola. NOGOMETNI TURNIR STRAŽA - Športno društvo Breza bo v nedeljo, 5. julija, ob 8. uri na Straškem koncu prečenskega letališča pripravilo nogometni turnir. Prijave zbirajo in dodatna pojasnila dejejo v gostilni Paradiž in po telefonu 83 188. REKORDER OB JUBILEJU Z ATLETI - V atletskem klubu Krka so prejšnji teden slovesno obeležili 60-letnico svojega zaslužnega člana prof. Marjana Špilarja, enega izmed tvorcev ponovnega rojstva novomeške atletike. Nekdanji slovenski rekorder, jugoslovanski reprezentant in desetkratni slovenski prvak v metu kopja, je še vedno aktiven v domačem klubu, predsedniku Borisu Dularju (na sliki) pa je na večerji v krogu najboljših tekmovalcev, trenerjev in članov vodstva kluba Krka zaupal, da se bo kmalu upokojil in potem bo še več časa namenil atletiki. NA GOLOBE IN SRNJAKA - Belokranjski lovci so se v nedeljo, 21. junija, lotili nekoliko drugačnega lova. Pomerili so se namreč v streljanju na glinaste golobe in v tarčo - srnjaka. V streljanju na glinste golobe je bil najbolj natančen Tadej Burazer (lovska družina Loka Črnomelj), ki je bil najboljši tudi v kombinaciji, medtem ko je srnjaka najbolj natančno zadeval Jože Ivanetič (LD Smuk Semič). V ekipnem vrstnem redu je v streljanju na glinaste golobe in v kombinaciji zmagala LD Loka, v streljanju na srnjakovo tarčo pa pa je bila najboljša LD Adlešiči. Na sliki Tadej Burazer med strelom. IS JELOVICA lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 -OKNA - SENČILA -VRATA - PRENOVA OKEN in VRAT Prodajna mesta JELOVICE: NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX'Trebnje, KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje - gotovinski popust 8% - količinski rabati - kartica zvestobe 3% - možnost obročnega odplačevanja • s čeki • kredit, že od T + 2,5% - brezplačen prevoz pri nakupu nad 100.000 SIT - garancija 2 leti, za stekla 5 let - brezplačno svetovanje - možnost nakupa z montažo balkonska ograjna letev mere: 79 x 6,5 x 4 cm v akciji od 22.6. do 6.7.'98 masivna lepljena plošča smreka, mere: 80 x 30 x 1,8 cm 799,00/kos smreka, mere: 100 x 25 x 1,8 cm 840,00/kos smreka, mere:150 x 25 x 1,8 cm 1.260,oo/kos lkg, Mesnine dežele Kranjske balkonska ograjna letev mere: 79 x 11,5 x 1,9 cm Največja ponudba za dom in gospodinjstvo, domače mojstre, obrtnike in podjetnike na Dolenjskem. Gorenj laminatni parket, KAINDL, hrast, bukev ali jesen, mere: 183 x 19,5 x 0,8 cm, za obdelavo 9.000 do 11.000 obratov ■$> MERKUR *idna iverna obloga, LESONIT, Kremenjak, mere: 260 x 15 x 1 cm 970,00/m Mineral Fantasia, mere: 260 x 15 x 1 cm 970,oo m Jesen, bele barve, mere: 260 x 15 x 1 cm 899,oo/m’ TRGOVSKI CENTER Novo mesto - Bršljin in se 26posebej označenih izdelkov! Ponudba velja do prodaje zalog! http: //www. mercator. si Mercator Kuhana govedina v ovitku 1.626,90 stara cena Od 15. junija do 4. julija za izdelke v zalogi Delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 13. ure. Tel.: 068 371-84-40 Odgovori in popravki po § 9...; Ostro obsojamo žaljive besede Sporočilo bralcem V zakonu o jav nih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Ostre besede na račun Desusa Dol. list št. 22, 4. junija Stranka upokojencev Desus ni nastala iz osebnih ambicij nekaj ljudi, temveč iz ugotovitve, da vi, g. Miran Potrč in, vaša stranka niste držali besed o skupnih usmeritvah, potem, ko smo šli skupaj na predzadnje volitve v DZ. Lahko se strinjam, da veliko govorite o upokojencih, vendar so bili neposredni interesi upokojencev v DZ, še zlasti dvakrat, povoženi. Prvič z vaše strani februarja 1996, ko ste vi in vaša stranka, soglasno s sklepom vlade, glasovali za zmanjšanje pravic upokojencev. Seveda lahko na široko govorimo, kdo je bil ZA in kdo PROTI, zakaj in čemu. Dejstvo pa je samo eno - da ste bili zavestno za zmanjševanje pokojnin.-Seveda ste, tako kot mnoge druge stranke, pozneje veliko govorili o sporazumu socialnih partnerjev, o medgeneracijskem sporazumu in porazdelitvi bremen med vse generacije. Samo govorjenje, naredili pa niste nič! Še več, ko se je prvič po februarju 1996 ponovno ponudila priložnost oziroma potreba, da storite kaj za upokojence, ste, prav nasprotno, glasovali proti t.i. Kebričevemu zakonu. Pri tem pa ste celo trdili, da je Desus prevaral upokojence, češ da s tem zakonom dobijo premalo. Kaj je potem z vašimi izjavami o porazdelitvi bremen med vse generacije? In še nekaj: za zdaj naša ustava dovoljuje, da se ljudje združujejo v stranke in ne predpisuje predpogojev. Torej se tudi ljudje, ki imajo stanovski interes, lahko združujejo, če jim je to všeč. Koliko članov bo stranka uspela zbrati, pa je nedvomno odvisno tudi od njenega programa. PAVEL GODNIČ --v Lucija Ameriški Goljat proti slovenskemu Davidu Dol. list št. 23,11. junija Po objavi nadaljnjih poročil o zadevi začasne odredbe, s katero se novomeški Krki na zahtevo ameriške farmacevstske tovarne Merck prepoveduje nadaljnja proizvodnja enega njenih najpomembnejših produktov, t.j. zdravila enap, moram zgrožen ugotavljati, da me pravno obravnavanje te zadeve še najbolj spominja na bizantinsko mentaliteto (čeprav ji mogoče s tem delam krivico). Katastrofa je, ko moramo prebrati stališke Krkinega odvetnika, da “je treba odredbo brati restriktivno”, da “v odredbi piše, da se dovoljuje za dobo 30 dni po pravnomočnosti sodbe”, medtem ko “sodišče o tožbenem zahtevku še ni odločilo nič”. Navedena odredba naj bi bila po teh navedbah izdana “za čas po pravnomočnosti sodbe”, kar je popoln pravni nesmi- sel. Začasne odredbe (kot varstveni ukrep, da se prepreči nepopravljiva škoda in s tem v nujno potrebni meri zavaruje tožnikov interes, da je nadaljevanje sodnega spora smi- selno) se namreč izdajajo izključno v času trajanja sodnega postopka (lahko celo še pred samo vložitvijo tožbe!), nikdar pa z veljavnostjo šele po izdaji sodbe(!) ali celo “po pravnomočnosti sodbc(!)”, saj ima takrat tožnik vendar že v rokah izvršilni naslov. Edino smiselno je seveda, da se veljavnost odredbe, ki je izdana s takojšno veljavnostjo v teku spora, s takšnim izrekom razteza še največ za čas 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Vprašanje pa je seveda, ali ima to odvetnikovo stališče (katerega se seveda - ob vsej pravni absurdnosti - legitimno oprijemlje, da bi rešil svojo stranko pred uničujočimi učinki te nerazumljive odredbe) svojo oporo v samem izreku te odredbe. V tem primeru - in vse kaže, da je res tako - nimamo opravka le z odredbo, ki je bila v izredno zahtevnem sporu izdana očitno z neverjetno lahkotnostjo in z močno vprašljivo strokovno utemeljitvijo, marveč celo z nedopustno površnostjo, zaradi česar je sam njen izrek nejasen. Če so navedbe v dnevnem tisku točne, pa je ta odredba tudi sicer popolnoma nedoločna, tako glede proizvodov, ki naj se popišejo, kot glede tega, komu naj se dajo v hrambo (pa menda ne kar tožniku tovarni “Merck”?). Skratka, opravka imamo tedaj s popolnoma nepravnim aktom, pri čemer bi v resnici rad slišal utemeljitev, zakaj je bilo nenadoma potrebno Krki sedaj, po 10 letih njene proizvodnje in prodaje, brez vsake meritorne sodne odločbe prepovedati vsako nadaljnjo proizvodnjo enega njenih najpomembnejših artiklov. Če slovenska javnost tega odgovora ne bo dobila, se mi bo žal potrdil občutek o bizantinskem sindromu. Značilnost te mentalitete je, da absurdna dejanja s popolno samoumevnostjo tolmači z nerazumljivimi razlogi. INGO PAŠ Ljubljana Zakaj vnaprejšnja obsodba Krke? Potem ko smo prebrali izjave dr. Jožeta Kobeta, ki je kot sodni izvedenec v znanem sporu tovarne Merck zoper Krko podal izvedensko mnenje, lahko rečem, da delo Višjega sodišča v postopku po pritožbi Krke zoper nerazumljivo začasno odredbo (s katero je sodišče I. stopnje že kar na samem začetku sodnega postopka v celoti prepovedalo Krki proizvodnjo enega njenih najpomembnejših proizvodov in odredilo njihovo popolno zaplembo!) ne more biti težko. Nevzdržno je, da bi kakršna koli sodna odločba temeljila na mnenju izvedenca, ki celo javno izraža tako zelo negativ- tožilca Drobniča Protestna izjava Občinski odbor združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije v Metliki je na svoji razširjeni seji 15. junija 1998 razpravljal in ostro obsodil žaljive besede državnega tožilca Antona Drobniča, ki je brutalno napadel naš državni praznik 27. april kot dan upora proti okupatorju in ki partizane naziva z navadnimi kriminalci. Ne moremo verjeti, daje lahko še vedno na tako odgovornem položaju v naši republiki oseba, ki si je drznila napasti državni praznik in ki na tako grob in neutemeljen način javno blati pripadnike NOB, ki so se borili na življenje in smrt zoper tuje okupatorje ter proti domačim sodelavcem, med katerimi je bil tudi Anton Drobnič. Težko si bo Anton Drobnič opral svojo vest, saj je bil na strani najgnusnejših morilcev in krvnikov, kijih pomnijo narodi sveta dvajsetega stoletja. Zahtevamo, da tega nepopravljivega okupatorskega sodelavca čim prej odstranijo iz tega položaja ali pa mu svetujejo, da to stori sam. Njegove lažnjive izjave o naši preteklosti močno razdružujejo tudi skupna prizadevanja za spravo in za medsebojno sožitje, še posebej med našo neobremenjeno mlado generacijo. Zato trdimo, da Anton Drobnič kot tak tudi ni vreden, da bi še naprej opravljal tako odgovorne naloge v Republiki Sloveniji, saj je naš pravični boj proti okupatorju popolnoma poteptal. Sprašujemo se, če tega brezumnega človeka ni prav nič sram pred slovenskim narodom, proti kateremu seje kot zvest pripadnik kolaboracije tako vneto boril in še danes vztraja na tem. Takih grobih in umazanih napadov na številna medvojna odporniška gibanja proti nacizmu širom Evrope ne poznajo v nobeni demokratični državi. Nasprotno, naš partizanski boj je bil in je še vedno deležen podpore in priznanja vseh Zavezniških sil. Združenje borcev in udeležencev NOB Slovenije Občinski odbor Metlika na osebna stališča do ene od strank v sporu. Glede na to, da imajo ta njegova stališča že zgodovino (da ne omenjamo njegovega preteklega sodelovanja s firmo znanega Milana Paniča, za katerega je znano, da ima velike interese v slovenski farmacevtski industriji), kot izvedenec v tem sodnem sporu dela sploh ne bi smel sprejeti in ga mora sodišče obvezno izločiti. S tem seveda ni dana nikakršna ocena o njegovem izvedenskem mnenju. Tega mnenja, tudi če bi bilo strokovno popolnoma pravilno, v nobenem primeru ni mogoče upoštevati. Dvom o njegovi nepristranosti je namreč več kot utemeljen. Pripomnim naj, da so sodišča v moji odvetniški praksi izločala izvedence že pri bistveno manj utemeljenih razlogih. V tej zvezi tudi izjava dr. Kobeta, “da mu zaradi interesov stroke vseeno ni žal, da je sprejel nehvaležno izvedensko delo”, kot kakršno koli opravičilo ni sprejemljiva. INGO PAŠ PESTRO V DRAGOMLJI VASI DRAGOMLJA VAS - Tamkajšnje gasilsko društvo pripravlja pestro popoldne s srečanjem pobratenih gasilskih društev Dragomlja vas -Vojnik, Jugorje - Nova Cerkev, Grabrovec - Teharje. Udeleženci se bodo pomerili v športnih tekmovanjih, prikazana bo mlačva ječmena, nastopilo bo več harmonikarjev. Zanimivo popoldne se bo zaključilo s Florjanovim večerom, na katerem bo za ples in dobro razpoloženje poskrbel trio Pogladič. OLIMPIADA NA DRSKI? NOVO MESTO - Odkar je bil ukinjen samoprispevek v našem mestu, so bile prej tako zelo aktivne krajevne skupnosti skorajda pozabljene. Prejšnji teden so prebivalci Cesarjeve in okoliških ulic presenečeni zagledali, kako je skupina delavcev začela čistiti opuščeno tekalno stezo okoli igrišča za otroškim vrtcem na Drski. Še bolj so se začudili, ko so delavci podjetja Trata pred dnevi popravili raztrgano žično ograjo, zabetonirali stojalo za košarko, postavili dve igrali, več klopic in malih smetnjakov ter urejali tudi tekališko progo. Razveseljive novice in pogleda na zdaj urejeni skupni prostor so se domačini razveselili. Žalosti jih samo ravnanje treh pasjeljubccv, ki so na to igrišče doslej vodili svoje štirinožce, da so se tu iztrebljali. Resno jim svetujejo, naj za take higienske potrebe svoje pse vodijo na sprehode v mestno okolico. Obnovljeno igrišče je namenjeno otrokom in športnikom! In čemu tak “izzivalen” naslov te drobne novice? Domačini so prav s temi besedami hudomušno pozdravljali opravljena dela na doslej zapuščenem igrišču. K. B. • Pri moškem so lasje druga stvar, ki gre rakom žvižgat. (Štolfa) • V očeh zavistneža je goba palma. (Ruski pregovor) GLASBENA SKRINJA Prvenec Tanje Ribič Tanja Ribič je postala vsem poznano ime na slovenski zabavnoglasbeni sceni, ko je leta 1997 s pesmijo Zbudi se zastopala Slovenijo na Popevki evrovizije. Seveda so jo obiskovalci gledaliških predstav že prej dobro poznali kot za petje nadarjeno gledališko igralko, pozornost pa je zbudila tudi s svojimi nastopi v televizijskem Teatru paradižnik. Leto dni po njeni evrovizijski uspešnici prihaja med ljubitelje popularne glasbe njen prvi album. Pri Helidonu so ga nedolgo tega izdali na kaseti in zgoščenki pod naslovom “Ko vse utihne...”. Na njem so posnetki desetih melodij, med njimi je seveda evrovizijska Zbudi se, pa naslovna Ko vse utihne..., Moja mala dlan, Julija in druge prijetne melodije. Omembe vredno je, da je Tanjina zgoščenka prva kompaktna plošča v celoti izdelana v Sloveniji. Avsenik in Gašperji Narodnozabavni ansambel Gašperji, ki igra doma in na tujem že osmo leto, je pri glasbenem založništvu Panika Records pred kratkim izdal nov album. Na zgoščenki in kaseti z naslovom “Kjer naša pesem je doma” igra 12 valčkov in polk, katerih avtor je legenda slovenske narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik. Aranžmaje je napisal njegov sin Slavko, večino besedil pa pevka Gašperjev Vera Šolinc. Gre za nove skladbe, ki jim je dodana že ponarodela Avsenikova polka Na Golici. Tildi angeli se jočejo Glasbena založba Mandarina je izdala novo zgoščenko in kaseto priljubljenega ansambla Ptujskih 5 z naslovom Tudi angeli se jočejo. To je že njihova šesta kaseta in tretja zgoščenka. Vsebuje pet narodnozabavnih melodij, tri je napisal in aranžiral B. J. Vunjak, dve pa sta priredbi tujih skladb. Avtor štirih narodnozabavnih melodij je I. Podpečan, eno pa je podpisal J. Teran. Med melodijami je nekaj takih (Mama, Baby, Kje sem jaz), ki so se že priljubile poslušalcem tovrstne glasbe, druge pa tudi gredo hitro v uho. IZ POLETNE DEJAVNOSTI TOPLIŠKIH UPOKOJENCEV DOLENJSKE TOPLICE - V četrtek, 18. junija, se je avtobus topliških upokojencev odpeljal na enodnevni izlet na vseslovensko srečanje upokojencev, kije bilo tega dne v Celju. Udeležencev tega zbora je bilo več tisoč in sta jim govorila predsednik slovenskih upokojencev in predsednik države Milan Kučan. Ogledali so si več zanimivosti in tudi razstavo “Za zdravo življenje”. Ustavili so se v več krajih naše prelepe domovine, saj so nekateri prvič videli slikovito štajersko pokrajino. Vsa pohvala sekciji za rekreacijo, ki ima za svoje člane za celo leto v planu “za vsakega nekaj”. 5. julija se bodo topliški upokojenci srečali na znameniti “Jasi” v Dolenjskih Toplicah, kjer se dogajajo razne razvedrilne dejavnosti v topliški dolini. T. V. ZAHVALA Rdečemu križu iz Šentjerneja se v imenu vseh udeležencev iskreno zahvaljujem za kulturno prireditev in pogostitev 14. junija na našem srečanju. REZKA JAKŠE BOGATA BERA LIKOVNIH DEL - Jeseni bodo v likovni galebi Posavskega muzeja v Brežicah razstavili bogat izbor likovnih del, nastati na delovnem srečanju Čatež ob Savi 98. Pet dni so ustvarjali Vida Slivi1' kar, France Slana, Klavdijj Palčič, Tomo Vran, Rudi Škočir, Adel SeyO$ in fotograf Mirko Bijuklič, pridružil pa se jim je tudi domačin, gostim slikarski samouk Franci Les. Selektorica kolonije je bila umetnosti zgodovinarka Nelida Nemec, ki bo pripravila katalog za razstavo izbran* del s predstavitvijo avtorjev. Na sliki: pod kozolcem pri Lesovi zidanici, W so se slikarji največ zadrževali, sta ob slikarki Vidi Slivnikar pokrovim kolonije, lastnik Alufinala iz Krškega Dušan Peterkovič in gostitelj FranO Les. (Foto: M. Vesel) t TISOČ MARK VREDNA PALICA - Ribiška družina Kočevje je 13. jul* 1 ja organizirala ribiško tekmovanje v muharjenju na Kolpi. Med 20 tekni' valci je prvo mesto osvojil Andrej Hrovatin iz Kočevja ( na posnetku dni z leve), ki je ujel lipana, dolgega 41,3 cm. Za nagrado je prejel tisoč rrton ^ vredno ribiško palico, ki jo je prispeval radodarni pokrovitelj tekmoval)1] . Flyftshing Brinkhoff. Drugi je bil Igor Mestek z lipanom, dolgim 35,7 C1] ^ in tretji Jure Kravanja, ki je ujel lipana, dolgega 32,1 cm. (M. L.-S.) I PO TREH POTEH OD OSILNICE DO METLIKE - Med številne razlik i turistične ponudbe sodi tudi rečni turizem. Tega projekta so se lotili* * * * v * P f. Idi jetju K2M iz Dolenjskih Toplic, saj jim je ob pomoči občin Metlika, Čmonjt' ^ Kočevje in Osilnica, Turistične zveze Slovenije ter ministrstva za drob1 gospodarstvo in turizem uspelo povezati turistične posebnosti vzdolž RP Kolpe od Osilnice do Metlike. V soboto so na trgu v Osilnici predsto'’ obkolpske poti: kolesarsko, veslaško in peš pot, po kateri lahko obiskovt \ iz vse Slovenije skozi vse leto spoznavajo naselja, samotne vasi, prijazne IPl di, turistične in kulturne posebnosti. Ob odprtju poti je vodja marketing^ podjetju KIMJože Majes povedal, da bodo poti oživile vasi ob Kolpi, tl‘rl( \ naj bi bili celoletni in ne sezonski gostje, saj je Kolpa vabljiva od jantMFl. do decembra. Postojanke bodo označene ob poteh, v njih pa bodo udeležeA. jr prejeli žig. Zaključna prireditev, na kateri bodo razglasili najbolj zvestely potnike, bo septembra. Posnetek je z otvoritve obkolpskih poti v Ošili (Sela), kjer se začenjajo vse tri poti. (Foto: M. Glavonjič) * agens*. ZDRAVILIŠČE RADENCI ' Imamo POLETJE, SONQE. obilo VODNIH POVRŠIN in ENKRATEN PkOC&ŽMv ZA AKTIVNE DRUŽINSKl?^ČlTNICE / ^ ' 'J*. Dodatne ugodnosti: • 10% POPUST za DRUŽINE • OTROCI do 12. let« imajo v sobi s starši letovanje ZASTONJ • 20. jnlij - 20. avgo®i 10% POPUST za UPOKOJENCEM BOGATA DODATNA PONUDBA! NOVA teniška! DVORANA! informacije IN REZERVACIJE: Zdravilišče Radenci tel.: 069/65-331 faks: 069/66-604 Javni protest Kakor špičasl škorenj *° noje misli Ogledam tvoj obraz Omislim da ie Halo" Antona Podbevška 100 Nadnaravnih let - manifesta-Clja, ki je skušala preseči ozke ■tonalne okvire, je na poti ‘Svojemu naravnemu koncu (zažigu avantgardnega pesnica, enega redkih res kulturno Pomembnih Novomešča-n°v), trčila ob tipično ignoranco in razpihnjeno samo-'jubje. Organizatorji (neod-hsna študentska umetniška pupina) izražamo javen pro-,est: zaradi proklamirane kolesarske dirke, ki se zdi J^m institucijam in službam P'stveno pomembnejša od ^hunske kulturne prire-dlfve, in zaradi ignorance ^stojnih služb, s katerimi so 6|li predhodno sklenjeni vsi ®ogoči potrebni (in nepolni) dogovori za korektno Saporo prometa, naše prire-ait\e, ki je gostila nekatere eminentne strokovnjake in jetnike iz cele Slovenije, ni D*'o mogoče izvesti na estet-s*° in scensko zadovoljivi ravni. Kolesarske ograje odstranjevali in postavljali cest-ne zapore smo kar organizaciji in nastopajoči sami v ‘asu, ko naj bi potekala generalna vaja. Kljub nemogočim Pogojem smo godbo v valo-P*1 (Himna o carju mavričnih 5*®) na Glavnem trgu izved-J * glede na okoliščine - zadovoljivo. Ne moremo in ne Sruemo pa pozabiti tega, kar zgodilo. , ,‘Vsi na kolo - za zdravo telo« . ‘V zdravem telesu - zdrav duh” , V prihodnjem tisočletju *«mo vsem, ki ga krvavo posujejo, čimveč zdravega Quha. Marijan Dovič, Tomaž Koncilija, Branko Jordan, Borut Peterlin, Klemen Dvornik Lovci za posočje Jjtrojo solidarnost s prebivalci s^Ja. ki ga je prizadejal kata-j ?*alen potres, so izkazali tudi pujski lovci. Na zasedanju \v, ega odbora Lovske zveze )J0 mesto, ki mu predseduje JJaž Plazar, so sklenili, da bo .‘Jovec, član lovske družine, ki jj.v|d]učena v Zvezo lovskih dru-ol .. ov° mesto, teh pa je 21 z J?'! 1100 člani, za prizadete na-t CjP01-000tolarjev. Ponaved-j y ® Janeza Bulca, predsednika Javnega odbora ZLD Novo dolenjski lovci svojo po-kj namenjajo stanovskim kole-L?>.ki so bili po mnenju tam-Jntjih lovcev najbolj prizadeti v r*vni nesreči. B. A. Pomurci ustanovili svoje društvo Društvo Pomurcev iz Novega mesta združuje poleg Prekmurcev, Prlekov in Štajercev tudi simpatizerje pokrajine in ljudi ob Muri - Vabilo k sodelovanju 16. maja je bilo v Novem mestu ustanovljeno Društvo Pomurcev. Zakaj je prišlo do ustanovitve, je več razlogov. Vsi, ki smo se preselili iz severovzhodne Slovenije na Dolenjsko, smo se naenkrat srečali z mnogimi težavami, srečali smo se z drugo kulturo, drugimi navadami ljudi in drugo govorico, pri čemer pa nismo bili deležni pomoči od nikogar razen seveda svojih družin. Čustvena navezanost na pokrajino ob Muri nas je silila, da smo zelo pogosto obiskovali svoje kraje. Leta so neusmiljeno tekla, začeli smo izgubljati svoje domače, to je ljudi, zaradi katerih nismo mogli in nismo pozabili svojih korenin. Da bi preprečili pozabo naših navad in kulture, smo ustanovili omenjeno društvo. Pri tem se seveda popolnoma zavedamo, da naši potomci, ki živijo na Dolenjskem in v Beli krajini, ne bodo ostali ali celo postali Prekmurci, Prleki ali Štajerci. Oni so Dolenjci in Belokranjci. Toda prav je, da se zavedo svojih korenin, da vedo, od kod prihajajo njihovi predniki, da spoznajo njihovo kulturo, navade in jezik. Društvo ni bilo ustanovljeno izključno za nekdanje prebivalce SV Slovenije, ampak je član društva lahko vsak, ki ima v Pomurju svoje korenine, ali celo tisti, ki je samo simpatizer pokrajine in ljudi ob Muri. Prvi namen društva je srečevanje članov in njihovih družin. Do enega takšnih srečanj je že prišlo na tradicionalnem sejmu obrti in podjetništva v Novem mestu, kije potekal od 21. do 24. maja. Dolenjcem se je predstavil tudi pomurski turizem. Predstavitev je organizirala Pomurska turistična zveza. Na tiskovni konferenci so sodelovali tudi predstavniki Društva Pomurcev v 6. POPOTOVANJE VALVASORJEVE KONJENICE ŠMARTNO PRI LITIJI -Od včeraj do sobote, od 24. do 27. junija, poteka šesti pohod Valvasorjeve konjenice po Sloveniji, prireditev v počastitev našega velikega polihistorja barona Janeza Vajkarda Valvasorja. Gre za kulturni pohod s konji, tako kot je on sam prepotoval slovensko deželo. Predvidenih je 35 jezdecev, pot pa jih vodi iz gradu Bogen-šperk preko Primskovega na Dolenjskem, Mokronoga, Sevnice, Krškega, skozi Brežice do gradu Mokrice, skozi Kostanjevico na Krki, Šentjernej, Čatež, Gabrovko in Litijo nazaj na grad Bogenšperk. TU bo zadnji dan ob 18.30 svečan zaključek in krst konjenikov. Novem mestu. Predstavitev Pomurja je bila res odlična, česar smo bili posebno veseli in ponosni Pomurci, ki živimo na Dolenjskem. Letos namerava društvo organizirati še družinsko spoznavno srečanje, obisk Pomurja in v zimskem času kakšen kulinaričen vikend s kolinami in domačo glasbo. Društvo je še mlado in zato še zelo nebogljeno, trenutno šteje 37 članov. Vsi, ki se nam želijo pridružiti ali jih zanimajo podrobnejše informacije o društvu, jih dobijo na sedežu društva na Košenicah 53 v Novem mestu. K sodelovanju vabimo tudi vsa druga društva kot tudi ZNOVA GUMBARUA DOLENJSKE TOPLICE - V vrtcu Gumbek je ob zaključku šolskega leta in v pozdrav poletju potekala tradicionalna gumbarija. Otroci so s svojimi izdelki pripomogli k oblikovanju delavnic, v katerih so gumbi rdeča nit. Na prireditvi so otroci s starši aktivno sodelovali, zatem pa so svojo srečo preizkušali z žrebanjem nagrad. Program so popestrili plesalci plesne šole Studia M, katere tečaj poteka v našem vrtcu. S čarobnimi gumbi smo kupovali sladoled, sadje in napitke. Za bogatejši srečelov se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali dobitke. Tega sveta si nisem sam izbral, sprejemal sem, kar mi je svet dajal, zdaj pravite, da bil je svet zmešnjave. S sabenščine sem se na pot podal, v pravičnost sem preprosto veroval. Mar niso to najvrednejše postave? Sprejemal sem obljubljano za prav, da vsak dobil bo, kar bo zmogel dal. Zdaj pravite, da nisem bil ta prave! Pomahal sem mu včasih v pozdrav, zdaj pravite, kako je bil krvav. So moje roke mar zato krvave? Nikomur nisem misli vsiljeval. Če kdo je koga silil, kaj jemal, o tem z menoj ne vodite razprave. Od pridnih rok od nekdaj svet je stal. To malo, kar imam, sem prigaral, nikdar za tujem ni bilo skušnjave. Kdor je iskreno živel in snoval, soseda, sočloveka spoštoval, so mu odveč vsiljevane sprave. Ko enoumni svet se je zmajal, dopustil, da prav vsak ima svoj prav, ponujate obsedene razprave. Z$ vami, vedite, bo svet obstal, pravični čas bo vse zaznamoval: doseženo bo meril, ne razprave! JANEZ JESTOVSK1 druge gospodarske in negospodarske formacije na Dolenjskem ter seveda tudi Mestno občino Novo mesto in njenega župana Francija Koncilijo, ki je društvu že na začetku izkazal spoštovanje, ko se je udeležil in primerno spodbudil nadaljnje delo društva na ustanovni skupščini, za kar se mu še posebej zahvaljujemo. Predsednik društva MIRKO SOČIČ Predsednik NO JULE ŠTERN r-....................... ■ v 1 I Četrtina jam ! • na Dolenjskem ; ! že onesnaženih ! i ____________________ i | Akcija Jamarskega J ■ kluba Železničar v ■ ! Babji jami ! , v TREBNJE-Jamarski klub ■ i Železničar iz Ljubljane je na i i podlagi razpisa za dodelitev i i sredstev iz Sklada za ohra- • i njanje slovenskih voda prido- * ' bil dotacijo za čiščenje Bab- 1 1 je jame pri Rdečem Kalu v 1 1 Suhi krajini. Ustanovitelja 1 1 sklada sta Helios, d.d., Dom- 1 1 Žale in Ministrstvo za okolje 1 1 in prostor. Jamarji so se dela 1 1 lotili preteklo soboto, izved- J 1 bo projekta pa sta podprla še J J trebanjska občina in Komu- f nala Trebnje. V 13 metrov , ( globoki Babji jami so jamarji , , našli in potegnili na piano za , , okrog 8 m3 raznih, predvsem , , gospodinjskih odpadkov, ■ i bilo pa je tudi nekaj kadav- ■ i rov. i i “Ocenjujemo, daje na Do- i i lenjskem onesnažena približ- i i no četrtina jam. Ugotavlja- < ■ mo, da so onesnaženi skoraj ■ ■ vsi objekti v bližini vasi ali ob 1 • V trebanjski občini leži 70 kraških jam oz. brezen, najgloblja je globoka 70, najdaljša pa je dolga 191 m. Po obeh kriterijih je to Mala Vratnica pri Rdečem Kalu. Jama je opredeljena kot votlina naravnega nastanka. kolovozih in cestah. Kljub , vsemu pa opogumlja, da se ( brezglavo onesnaževanje ■ nekoliko umirja. Naše delo ■ ima namen predvsem ozave- i ščati širšo javnost o tem i škodljivem in nedopustnem 1 ravnanju,” je povedal pod- 1 predsednik JK Železničar, 1 Igor Perpar, dipl. inž. geo- J dezije, sicer doma iz Svetinj. , P. P. , L.........................J NOVA BRIZGALNA G D URŠNA SELA - Na slovesnosti v soboto je Gasilsko društvo Uršna sela prevzelo novo visokotlačno brizgalno. Skupaj s prikolico je veljala okoli 2,3 milijona tolarjev, nabavili pa so jo s pomočjo darovalcev. To je največja pridobitev društva po dveh letih, ko so kupili novo gasilsko vozilo. Društvo bo naslednje leto praznovalo 70 let obstoja, šteje pa 230 članov iz KS Uršna sela. Na njihovem območju je malo požarov po zaslugi dobre preventivne dejavnosti gasilcev. Slovesnosti ob predaji nove črpalke so se udeležili gasilci iz vseh društev sektorja Dolenjske Toplice, sledila pa je seveda gasilska veselica. (Foto: A. B.) JK . j' wk ■H* pl TEKMOVANJE NA REBRI - Na Rebri pri Žužemberku so se gasilska društva in sektorja Žužemberk pomerila v suhi vaji z motorno brizgalno in vajo z vozli. Največ znanja\ in izkušenosti so pokazale ekipe iz Rebri 2, iz Rebri 1 in iz Šmihela pri Žužemberku. Sledile so ekipe z Dvora, iz Hinj, Žužemberka, Ajdovca in Križev. Najboljšim trem je pokale podelil poveljnik G Z Novo mesto Tine Filip. Na tekmovanju so sodelovale tudi dekleta z Rebri. Vaja in tekmovanje je pokazalo odlično pripravljenost suhokranj-skih gasilcev pred nedeljskim avtorelijem, ki bo to nedeljo in bo potekal v Suhi krajini z zaključkom v Žužemberku. Na sliki: zmagovalni ekipi Kebri, ki sta bili najboljši, hkrati pa je PGD Reber dobila tudi prehodni pokal v trajno last. (Foto: S. Mirtič) ŠE VEDNO UPORABNA - Gre za eno treh ročnih gasilskih brizgaln, ki jih hranijo in vzdržujejo potoški gasilci in so pravi muzejski eksponati, Ta na sliki je last PGD Retje. Kdaj je bila izdelana se ne ve, najstarejši vaščani pa se spominjajo, kako je večkrat pomagala ukrotiti številne požare. To in še preostala stara orodja gasilci po društvih polepšujejo, ker jih bodo pokazali na paradi ob 100-letnici gasilstva v Loškem Potoku, ki bo sredi tega leta. (Foto: A. Košmerl) ikjol Rustja ! Zadnja proge Trebnje - Sevnica 5 \ Zaradi nesoglasij med ministrom za ™ promet in ministrom za gradnjo v II Beogradu je dvojna namembnost K~dla. Delegaciji prizadetih krajanov iz in Boštanja je zadnji trenutek uspe-b Beogradu izposlovati še most (brv) za ki so ga zgradili na desni strani (iz k.1! Sevnica) in je bil v veliko korist za na-y!Boštanj in Šmarje. Posebnost tega mo-tT’ da je edini med železniškimi mostovi k*'eno konstrukcijo v Sloveniji ostal med svetovno vojno nepoškodovan. Pos-kjj1 obremenitev mosta z dvema lokomo-serije 06 (skupna teža 320 ton) je bila ^ovembra 1938, pri tem jc maksimalni yrsjeklene konstrukcije dosegel 20 mm, ir bilo le polovico dopustnega poveša, k^topek za pridobivanje zemljišč je po-l v dveh fazah. Za prvih 11 km proge je Vj Komisija na terenu od 29. do 31. julija temu je sledila odločba banovinske y*ve o razlastitvi 21. avgusta 1936. Osta-Ijb&se je komisija obdelala v času od 23. C' ilv8usla 1937, odločba banske uprave k^lastitev tega delaje bila izdana 18. ja-> 1938. Likovna komisija je 3. februarja 1937 v C'ei dokončno določila obseg rekon-hpije železniške postaje Sevnica zaradi Uufka novozgrajene proge. Prvotno je ilcrcdviden na postaji Sevnica trikot, ki bi CH°fal direkten uvoz na novo progo iz VSnieri, to je iz smeri Dobova in Zidani !^j • Do tedaj je postaja Sevnica imela se 'te, zato je bilo potrebno zgraditi vsaj še tri postajne tire, pevečati vodno postajo, zgraditi kurilniško remizo za dve lokomotivi, čistilne jarke, deponijo za premog, okretni-co in prostore za kurilniško osebje. Postaja je imela le čakalnico III. razreda, zato so predvidevali še čakalnico I. in II. razreda. Ker blokovna varnostna naprava ni omogočala razširitve, so za Sevnico predvideli novo, dotedanjo pa premestili v Breg. Velika ovira pri načrtovanju rekonstrukcije železniške postaje Sevnica je bila vojaška birokracija, saj so v Sevnici načrtovali zelo veliko vojaško postajo. Gradbišče proge je bilo razdeljeno na tri odseke. Licitacija za prevzem gradnje prvih dveh odsekov je bila 29. septembra 1935. Med trinajstimi ponudbami je bila izbrana ponudba gradbenega podjetja Dukič in tovariši iz Ljubljane. To podjetje je na izhodiščno ceno 12,280.000 din ponudilo 30 odst. popusta in sprejelo obvezo, da licitirani del proge zgradi do 26. maja 1937. Licitacijo so 26. novembra 1935 potrdili v Beogradu. Zadnji, 2.800 m dolgi odsek med Boštanjem in Sevnico je na licitaciji 12. avgusta 1936 prevzelo gradbeno podjetje Jelšingrad. S ponovnimi posnetki terena in količenjem trase so pričeli 7. decembra 1935. S prvimi gradbenimi deli pa so pričeli v začetku januarja 1936, ker je prej snežilo. V začetku februarja je bilo na gradbišču le 250 domačih delavcev in nekaj minerjev iz Like, ki so se zagrizli v predore. Meseca julija pa je bilo na gradbišču 750 domačih delavcev in 150 minerjev iz Like. V času najbolj in- tenzivne gradnje je bilo na gradbišču 1.200 delavcev. Razmeroma velik popust, s katerim je gradbeno podjetje Dukič in tovariši uspelo pridobiti delo, je nazadnje prizadel delavce, saj so bili slabo plačani. Zato nas ne čudi, da so junija 1936 teden dni stavkali zaradi prenizkih plač in s tem dosegli majhno izboljšanje. Urnino nekvalificiranih delavcev so dvignili od 2,5 na 3 din, kvalificiranim delavcem pa so priznali urnino v višini 5 din. Delali so po 10 ur dnevno. Na gradbišču so imeli lastno kuhinjo, kjer so za tri dnevne obroke hrane plačali 6 do 8 din in en dinar' za prenočišče. Ker so morali sami plačevati bolniško blagajno, jim je od dnevnega zaslužka ostalo 17 do 35 din (manj nekvalificiranim, več kvalificiranim). Z gradnjo so pričeli v TVžišču in nadaljevali proti Sevnici. Zgornji ustroj proge (gramozna greda, paragi, tirnice, kretnice) od Tržišča do Save je vgradila Sekcija za vzdrževanje prog iz Novega mesta, od Savskega mosta do Sevnice in tire na postaji Sevnica pa Sekcija za vzdrževanje prog iz Zidanega mosta. Nadzorni ing. investitorja je bil Alojz Poljanšek, tehnični vodja pri podjetju Dukič pa nadinžinir Oton Alfeld. Sekcija za gradnjo proge je zelo ignorirala strokovne zahteve Direkcije v Ljubljani in ni upoštevala upravičenih zahtev glede kakovosti. Po otvortitvi prometa je ostalo mnogo nedokončanega. Tako so tire v Sevnici zgradili šele spomladi leta 1939. Uidi varnostnih naprav niso izvedli do otvoritve, ampak so opravili mnogo improvizacij. Okreinico za obračanje parnih lokomotiv v Sevnici so dogradili šele leta 1941. Okretni-ca s premerom 23 m in nosilnostjo 150 ton je ostala v uporabi do leta 1988, ko so jo izgradili in montirali v Novi Gorici. Gradbena dela so bila slabo opravljena, konstruk- cije stavb so bile po beograjskih načrtih in neprilagojene krajevnim razmeram (kovinska in betonska okna, strešni žlebovi niso viseli na kljukah, ogrevanje prostorov z malimi kovinskimi pečicami itd). Odškodninske zahteve so reševali polovičarsko, zato je mnogo zadev ostalo nedokončanih (mejniki, nadomestne poti, nadomestne gradnje, odvodnjavanje, signalizacija itd.). Ker električni daljnovod napetosti 20.000 V Sevnica-Krmelj še ni bil dograjen, je električno energijo za delo v predorih dajala rudniška termoelektrarna v Krmelju. Material za nasipe in deloma za gramozno gredo so kopali v gramoznici pred postajališčem Boštanj, v gramoznico je bil speljan industrijski tir. Kljub političnemu pritisku, da bi bila otvoritev 1. decembra, na državni praznik zedinjenja, gradbinci niso mogli izvesti. Odlok o otvoritvi proge je minister za promet izdal 26. novembra 1938. Tehnični pregled proge (nedokončane) je bil v dneh od 25. do 28. novembra 1938. Tir v Sevnici je bil spojen 1. decembra, poskusni vlak pa je peljal v petek, 2. decembra, in prispel iz Sevnice v Tržišče ob 15.38, od tam je odpeljal nazaj v Sevnico ob 17. uri. Otvoritveni vlak št. 9403 je odpeljal iz Sevnice v četrtek, 8. decembra 1938, ob 15.40, iz Tržišča nazaj v Sevnico pa je odpeljal ob 17.25. Za otvoritvenim vlakom, s katerim se je peljal ministrski predsednik dr. Stojadinovič je vozil še poseben vlak občinstvo. Po otvoritvi proge so med Sevnico in Trebnjem ter Tržiščem in Krmeljem vozili mešani vlaki, ki so imeli le vagone III. razreda. V obratu sta bili dve garnituri z enim službenim in enim ali dvema potniškima vagonoma (Df in Cs vagoni). Po posredovanju bivših lastnikov zemljišča za progo Tržišče-Sevnica in katastrske službe v Krš- kem je leta 1954 ponovno stekel postopek za spremembo lastništva v zemljiški knjigi, saj so nekateri nekdanji lastniki še plačevali davek od zemljišča, po katerem teče proga. Predlogi za spremembo v zemljiški knjigi so bili vloženi februarja 1941 na okrajnem sodišču v Mokronogu in Radečah, vendar je izvedbo preprečila vojna, dokumentacija pa se je zgubila (uničila). Po mnenju zemljiškoknjižnega eksperta sekretariata za pravosodje Slovenije so to izvedli na osnovi odpisnih dovoljenj dotedanjih lastnikov. Tako je bil postopek končan šele leta 1956, to je 18 let po dograditvi proge. Proga Tržišče-Sevnica je tako z že leta 1908 zgrajeno progo Trebnje-Tržišče-Krmelj neposredno povezala dolenjsko železniško omrežje z zasavsko progo. Druga svetovna vojna in obnova Zaradi negotovih političnih in vojaških razmer v Evropi in zloveščega približevanja svetovnega požara so intenzivne obrambne priprave začeli na železnici že leta 1939. Za območje vsake večje postaje so bile izdelane “Osnove pasivne protizračne obrambe”, v katerih je bil zajet sistem obveščanja, reševanja, zaklonišč, način zatemnitve, nadzora in drugih ukrepov v primeru napada. Tako je bilo tudi na postaji Trebnje in Sevnica vse točno določeno. Vendar so dveletne intenzivne priprave železnice na vojno izzvenele v prazno, saj ob napadu vojska ni pokazala večjega odpora. Tako je že 11. aprila 1941 ob 10. uri Mirnsko dolino bombardiralo deset skupin nemških bombnikov. Istega dne so Nemci prišli do Mirne, 13. aprila pa do Trebnjega. Iz Sevnice so v Trebnje in dalje proti Novemu mestu Nemci vozili dolge vojaške transporte, vendar so se 15. in 16. aprila vrnili nazaj, ker je 17. aprila prišla v Trebnje italijanska železniška milica. MAŽORETE SO NEPOGREŠLJIVE - Mažorete so v Kočevju že 15 let nepogrešljiv del vsakega sprevoda in vseh večjih nastopov godbe, vedno toplo sprejeti pa so tudi njihovi nastopi na različnih otvoritvah in drugih prireditvah (Foto: M. L.-S.) Mažoretke pod vedrim nebom? Kočevske mažorete v jeseni čaka evropsko prvenstvo, vendar pa še ne vedo, kje se bodo nanj lahko pripravljale KOČEVJE - Kočevske mažorete so na nedavnem državnem prvenstvu za kvalifikacije za evropsko prvenstvo osvojile dve prvi mesti in si tako izborile nastop na evropskem prvenstvu, ki bo 13. septembra v Ljubljani. Ker pa naj bi se delavska godba, v okviru katere delujejo tudi mažorete, zaradi začetka prenove stavbe za potrebe gimnazije Kočevje že v kratkem preselila iz sedanjih prostorov v stavbi stare gimnazije v prostore glasbene šole, se utegne zgoditi, da bodo tik pred samim prvenstvom mažorete ostale brez prepotrebnih prostorov za vadbo. Kočevske mažorete letos praznujejo 15 let delovanja. Združujejo okoli 50 deklet v starosti od 4 do 21 let. Glede na sposobnosti in znanje so dekleta razvrščena v tri skupine, od katerih ima vsaka vaje po 2-krat na teden. Starejša skupina najbolj izkušenih deklet se je izkazala že lani na prvem državnem prvenstvu. Prvo mesto v skupini B jim je ušlo le za las in, čeprav so prepričane o svojih sposobnostih, so že letos razmišljale, da bi nastopile v najzahtevnejši A kategoriji, vendar so se slednjič odločile, da se bodo najprej potrdile v B. To pa je uspelo tako juniorkam kot se-niorkam, ki se bodo zato prihodnje leto v skupini A potegovale za naslov državnih prvakinj. Že letos pa dekleta čaka evropsko prvenstvo, zato še toliko več intenzivnejših priprav. Poleg denarnih težav (te imajo v vseh 13 mažoretnih skupinah, kolikor jih je združenih v pred dvema letoma ustanovljeni slovenski zvezi društev mažoret), pa kočevske mažorete v teh dneh, ko že razmišljajo o pripravah na evropsko prvenstvo, pestijo tudi prostorske težave. Zaenkrat prostor za vadbo sicer še imajo, bojijo pa se, da ga utegnejo zgubiti, ravno ko ga bodo najbolj potrebovale. M. LESKOVŠEK-SVETE SHEN QI ŠOLA V NOVEM MESTU - Prejšnji petek je bila otvoritev Shen qi šole kitajske mojstrice Aiping Wang tudi v Novem mestu, v poslovni hiši v Bršljinu oz. v bivši Pionirjevi poslovni stavbi. Veronika Drab, ena izmed naslednic učenja Wangove, je v Novo mesto povabila več gostov, ki so obiskovalcem povedali svoje izkušnje, odkar živijo Shen qi. Najprej je spregovorila o svojih izkušnjah Jane iz ZDA, ki je imela hudo migreno, potem Damir iz okolice Brežic, ki je bil zasvojen z mamili, imel težave z nespečnostjo in depresijami, Nataša iz Ljubljane, ki je imela po porodu težave z nespečnostjo, in Haris iz Zagreba, ki je imel težave z govorom. Vsi so povedali, da so njihove težave minile, odkar živijo Shen qi. (Foto: J. Domiž) SREČANJE STAROSTNIKOV - Krajevna organizacija Rdečega križa Bršljin je minulo soboto na bršljinski osnovni šoli pripravila že tradicionalno srečanje starostnikov, ki se ga je udeležilo 120 krajanov, starejših od 70 let. V kulturnem programu so nastopili učenci bršljinske osnovne šole in MPZ novomeškega društva upokojencev pod vodstvom Sonje Pirc. Udeležence sta pozdravila tudi predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec in predsednik bršljinske krajevne skupnosti Marko Picek. Po pogostili je za zabavo poskrbel prof. Tone Fink, imeli so tudi srečelov, njegov izkupiček, 67.000 tolarjev, pa so namenili za pomoč po potresu v Posočju. Spomnili so se tudi najstarejših: 80-letne Pavle Gantar, 87-letnega Viktorju Poljanška in Miha Grabrijana ter jim čestitali za visoki jubilej. (Foto: J. Dorniž) Priznanja najboljšim dijakom Strokovne zdravstvene in poklicne ter tehniške kemijske šole • 49 odličnjakov NOVO MESTO - Na Strokovni zdravstveni in poklicni ter tehniški kemijski šoli na novomeškem Šolskem centru so prejšnji petek podelili priznanja dijakom, ki so dosegli odličen uspeh, in vsem tistim, ki so osvojili najboljša mesta na tekmovanjih iz znanja ter na literarnem, likovnem in tudi športnem področju. Podelitve se je udeležil tudi dr. Miha Japelj iz novomeške Krke, ki je poudaril, da je vesel njihovega uspeha. Na koncu jim je položil na srce, naj nikoli ne pozabijo, da so Slovenci, saj bodo to še kako potrebovali v boju proti vse nasilnejšemu in brezobzirnemu tujemu kapitalu. Od 576 dijakov, kolikor jih šteje šola, je letnike zaključilo z odličnim uspehom kar 49 dijakov. Med vsemi oddelki na Šolskem centru pa je bila najboljša 3. a kemije. Letos je zaključila šolanje prva generacija dijakov kemijske šole, odkar je ta šola v Novem mestu matična šola. Vsa ta leta se je vpis povečeval, ravnateljica Zvonka Krištof pa je povedala, da sodijo po uspehih, ki jih njihovi dijaki dosegajo na raznih tekmovanjih, med najboljše srednje šole v Sloveniji. K temu pa prav gotovo prispeva tudi zagnani in prizadevni učiteljski zbor. Ker smo o vseh večjih rezultatih dijakov tako zdravstvene kot kemijske šole poročali že med letom, dodajmo le še rezultate, ki so jih dijaki dosegli pred kratkim. Na državnem tekmovanju iz znanja kemije za Preglove plakete so bronasto Preglovo plaketo osvojili: Martin Gašper, Lidija Kovačič, Anton Kočevar, Jože Moškon. Na srečanju Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladfni, sta bili podeljeni za znanje iz kemije z raziskovalno nalogo dve zlati Pre- MAR1JINIH90LET- Marija Vidrih z Lešnice pri Otočcu je v četrtek praznovala 90 let. Za svoja leta je še izredno trdna in polna energije. Zase skrbi sama ob pomoči sosedov in sorodnikov. Obiskali so jo tudi člani KO RK Otočec in OZRK Novo mesto in jo razveselili z drobnimi pozornostmi. Peter Juvan Petnajstega junija letos jevumrl Peter Juvan, upokojenec iz Šalke vasi. Rodil se je 26. junija 1919 v Mozlju. Že v rani mladosti je iz okolja, kjer je živel, črpal smisel za humanost, pravičnost in zlasti zvestobo in pripadnost slovenskemu narodu. Pod vplivom naprednih Slovencev, s katerimi je živel, se je izoblikoval v osebnost, ki se je v prvih dneh okupacije naše domovine uprla okupatorjevemu terorju. V maju 1942 se je povezal z organizacijo Osvobodilne fronte, kjer je deloval v kočevskem rajonskem odboru in pozneje notranjsko ribniškemu okrožnem odboru. Bil je poveljnik zaščitne enote. Postal je stotnik vojaških enot in prejel dve odlikovanji. Pot ga je vodila na razne delovne dolžnosti, ki jih je prizadevno in zavzeto opravljal. Nekaj časa je bil tudi upravnik pri glasilu Kočevske novice. -vd glovi plaketi - prejela jo je tudi njihova dijakinja Lidija Kovačič - in ZLATA PRIZNANJA IZ ZNANJA ZGODOVINE LJUBLJANA - Zavod Republike Slovenije za šolstvo je prejšnji teden v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani pripravil slovesen sprejem in podelil zlata priznanja in nagrade najboljšim osnovnošolcem, ki so sodelovali v maju na državnem tekmovanju v znanju zgodovine. Tema letošnjega tekmovanja je bila “Stari Grki in njihova mitologija”. Zlato priznanje je osvojilo 45 učenk in učencev iz 30 osnovnih šol, med njimi so bili tudi učenci iz Dolenjske in Bele krajine, in sicer: Tjaša Pureber iz OŠ Bršljin, Marta Križan iz OŠ Loka - Črnomelj, Katarina Goršin iz OŠ Stopiče in Andreja Udovč iz OŠ Šentrupert. šest srebrnih, prejel jo je tudi njihov dijak Andrej Klobčar. Lidija Kovačič in Andrej Klobčar sta izdelala raziskovalno nalogo, z naslovom Ločevanje in identifikacija Herbion čaja za želodec in črevesje. Njuna mentorica je bila mag. Zora Torbica. Na 3. državnem tekmovanju kemijskih tehnikov je Slavko Klobčar dosegel 1. mesto, Andrej Klobčar 2., Lidija Kovačič 5. in Peter Barbič 7. Toni Kočevar je dosegel na držav- • Jože Moškon seje na mednarodnem tekmovanju Grand prix chi-mique 97 uvrstil na 8. mesto, ekipno pa seje Slovenija uvrstila na L mesto. nem tekmovanju iz fizike 3. mesto, Andrej Klobčar pa je dobil pohvalo. Mitja Remih je na likovnem natečaju, ki gaje razpisala Evropska hiša Maribor med srednješolci, prejel 1. nagrado. Lidija Kovačič, Anton Kočevar in Martin Gašper so dobili za nagrado udeležbo v poletni šoli kemije konec avgusta in enotedensko bivanje na Otočcu. J. D. NAJUSPEŠNEJŠI DIJAKI - Strokovna zdravstvena in poklicna ter tehniška kemijska šola je ob koncu šolskega leta podelila priznanja tudi najuspešnejšim dijakom na tekmovanjih v znanju, na literarnem, likovnem in športnem področju. Na fotografiji so skupaj s svojimi mentorji. (Foto: J. D) URŠK1NI DIPLOMANTI - V četrtek je v bistroju Lunca na Nami v Kočevju potekal zaključni nastop udeležencev plesne šole Urška, ki jih plesnih veščin že peto leto zapored uči plesni učitelj iz Novega mesta Boris Janičijevič. Od lani Janičijeviču pri organizaciji tečajev latinskoameriških in standardnih plesov pomaga Ljudka univerza Kočevje, še ne tako dolgo nazaj pa so po selitvi iz kina in hotela Valentin v bistroju Lunca tudi končno našli primeren prostor za nemoteno delo. Po osnovnem programu, ki traja dve leti, je letos Urškine diplome prejelo 12 tečajnikov, vsi diplomanti pa bodo imeli v jeseni priložnost nadaljevati učenje na višji stopnji. (M. L.-S.) France Fifolt Pepca Kresal V soboto, 24. junija, smo se na soteškem pokopališču zadnjič V petek, 29. maja, smo se na poslovili od Franceta Fifolta iz Dr Jrenja pri Dolenjskih Toplicah, ki je umrl v devetinpetdesetem letu starosti. Zapustil je nas tako rekoč sredi dela in brez slovesa. Dan pred smrtjo je še pomagal svojemu sinu pri gradnji hiše, ponoči pa se mu je ustavilo srce. trebanjskem pokopališču poslovili od pokojne Pepce Kresal, pevke, France Fifolt je bil otrok iz druge svetovne vojne, ki je svojega očeta komajda poznal, saj je kot partizan padel v nemški ofenzivi. Mati pa je od žalosti, težkega dela in skrbi na kmetiji zbolela. Otroci so bili že majhni vpreženi v delo in niso poznali iger, njihove igrače so bila razna orodja. France je bil dolga leta gozdni delavec, prf delu priden in vesten. Upoko-lenska le jenska leta je daroval svojim otrokom, da bi jim pomagal do prijaznejše mladosti, kot jo je imel on. Najvišji Smoter njegovega življenja sta bila delo in tudi cilj, ki gaje bil izpolnjeval do zadnje ure. Naj mirno počiva v domači zemlji. T. V. spe ki je s svojim giasom zaznamovala zborovsko in solo petje. Rodila se je leta 1915 v številni Kekovi družini v Studencu pri Trebnjem. Že kot mlado dekle je bila zelo delavna, veliko je vezla in pletla, in starši so ji omočili, da se je po končani osnovni šoli izučila za pletiljo v Ljubljani. S pomočjo domačih so v Trebnjem zgradili hišo, kjer sta živeli s sestro, zdaj že pokojno Francko. Veliko deklet je izučila pletilstva in gospodinjstva, bila jim je dobra mentorica in prava mati. Pepca se je poročila s sedaj pokojnim Slavkom Kresalom iz Velike Sevnice. Ker nista imela otrok, sta posvojila Toneta in ga vzgojila v vzornega in predvsem skrbnega moža. Rad je priskočil na pomoč pokojnemu očetu pri vodenju vinske kleti KZ Metlika, sedaj pa ima tam trgovino. Z ženo Ido imata tri otroke, kijih je Pepca rada vzgajala in skrbela za gospodinjstvo, r. M. MODNI KOTIČEK Poletna pričeska H Močni sončni žarki, povit)] 4t ne temperature ozračja, vr* suh zrak ali pa nevzdržna vb ‘S ga. Kjerkoli boste preživlja5 it poletne mesece, povsod j1 boste morali učinkovito boji' % vati proti vročinskim tegobam Le-te pa vam v veliki meri It*' ^ ko olajša tudi pravilna oblili % pričeske. jjj Modne smernice pričeski1 vedno sledijo znanju o razlfi “ n ih tipih las, njihovi debeli'» barvi in dožini. Tako ne obst)' te ja skupna formula, kaj je11 Sj urejena, modna ali za po))' 3 meznika učinkovita pričeska pr pač pa mora vsakdo slediC ti smernicam in nasvetom * Ul svojo skupino. v° Poleg igre z različnimi bat' Jo vami - svetlimi, rdečimi b 'ti drugimi barvnimi prelivi, trf SP' barvnimi prameni - ustvarjaj pn ci letošnjih kolecij poudarjaj? lji| “divje"pričeske vseh dolžin i' oblik. Nekatere so skodrane,1 t rahlimi trajnami na majhni srednje in velike navijalcf druge ravne,stopničasto strizi . ne, vse pa omogočajo svobod' 19, no gibanje las in zahtevaj) ta minimalno skrb zanje - le red' Q( no pranje in zaščito pred vti le menskimi vplivi. Privoščite si torej polet?) til pričesko, s katero boste zač?' Jo tili, da ste ponovno naredit “o nekaj za svoje dopustnih Ut razpoloženje. Spremenite bat' tjj vo las s preparati, ki bodo la* j-e zaščitili, in odstranite poško |0{ dovane. Naj bo videz mlado sten in zanimiv, torej poletel Po< Skrajšane in stopničaste oblik1 Vrt vam omogočajo urejen vida1, h( JERCA LEOAl^ Anton Okori1 Spet se je utrnilo življenje s** Poj ga, spoštovanega Metličan"] tta petek, 12. junija, smo izgubi^ letnega Antona Okorna. Nepf, ^ kovano, saj je bil videti zdrav’., ^ no delaven, živahen, veder "V hovit. Tudi potem, ko se je pt( kojil v tovari Beti. t Ifei Pokojni Toni, tako so ga vS'| ^ cali, se je že v mladosti mnp^ uveljavil. Bilje med prvim'} čarji v Metliki, član nogome^J * društva, telovadec pri soKjJU1 Kot partizanski borec je sr?J P preživel vojno, se zaposlil, b™?1 H tež pa se spet vključil .j P v javno življenje. Tako ga sreč Rj kot amaterskega igralca pp L Jk skoprosvetnem društvu, bil K ms ustanovnimi člani Belokranjk muzejskega društva in uvelj"' . je med telovadci TVD Partl.i Delaven je bil pri Društvu ' | kojencev in pogrebnem dr% izkazal pa seje tudi kot krvO° lec. Prav občutek humano5^ hkrati dolžnosti, da pomaga njemu v vsakršni nesreči, L privedla v vrste gasilcev. Ver pol stoletja je bil član dom?1, gasilskega društva, prehodil od preprostega gasilca do P° jjl nika društva in podpovelJ občinske zveze. Anton Okorn je do krajaljl q no izpolnil dolžnosti, ki s' 0 ' sam naložil. Zato nam bo o* / lepem, hvaležnem spomin11' DOLENJSKI LIST St. 25 (1548), 26. junija [to NEDELJSKO PROSLAVO V PRILOZJU Rešena življenja - vez prijateljstva '/1 a vru^jt: iri itrcuvo siure " slovanske vojske. Od avgusta j ji do marca 1942 je aktivno j a‘ v organizacijskih pripravah i. Trikov. Bilje v prvi skupini paril jj#10** ie 10. marca 1942ponoči . Jipferneja pod vodstvom Fran-. Vfkoviča-Čorta s 16 puškami in F 7b°mbami odšla v Prvi dolenjski t Clion' D° septembra 1943 se je u v Gorjanskem bataljonu, ** 'trn delal v komandi mesta Ko- 'i liHiev‘ca ‘n se P° decembru ■J. ^SPet bord v Cankarjevi briga- J*3 njegovem domu v Šentjer-jr JU se pogovarjava o nedeljskem i“anju z medvojnimi zavezniki. Ivahen pogled mu kar žari. Čelij [jav mora zadnje mesece zdravi-Jrce» je takoj ves svež in skoraj posten. Ničesar ni pozabil iz ,r. Mh dni. Povprašam ga, kakšni jf |e z^aj njegovi stiki s kanadskim Je Pred leti poslal Joe Maloney, Lrut rešeni strojničar iz zrušene u® trdnjave. V njem berem, da f. so liberatorji v noči na 2. april 1944 bombardirali vojaške tovarne pri avstrijskem mestu Steyer. Vojni dopisnik Nevvbold Noyas ml. je v časniku Washington Star kasneje poroča, da "... Mary ni imela sreče in je izginila iz vračajoče se formacije bombnikov...” Srečanje s Kanadčanom po 50 letih Stanko Kušljan 2. aprila 1944 ni vedel, koga vse so tisti dan rešili njegovi soborci in terenski aktivisti Podgorja. Bil pa je takrat soudeleženec dogodka, za katerega je točneje izvedel šele po sko-raj_50 letih. Še prej tale podatek: tudi o tem srečnem pristanku 10 zavezniških letalcev je poročal znani partizanski fotograf in publicist Edi Šel-haus v svoji knjigi STOTINKA SREČE, ki jo je leta 1980 izdala Založba Borec v Ljubljani. V poglavju “Vodnjak na vasi - zborno mesto zavezniških letalcev” je opisal, kako sta Stanko Erjavec, partizan in obveščevalec komande mesta Novo mesto, ki je bil tisto dopoldne na Dolenji Pristavi, in sekretar rajonskega odbora OF za Podgrad Alojž Murn natanko predstavila akcijo reševanja letalcev. Že 4. aprila 1944 so se z lojtrnikom, ki gaje priskrbel Jože Klobučar, gospodarski referent pri OF, iz Podgrada odpeljali v Belo krajino: letalska poročnika VVilliam F. Birchgeld in Clark Fet- terman, narednik Clarence R. Jensen, John T. Reilly, Arthur C. Fleming, William M. Kollar in Edvvard E. 0’Connor ter strojni-čarja George E. Morel in Joseph L. Maloney. Slednjega, ki je po vrnitvi v Italijo dobil v ZDA 30 dni izrednega dopusta in ga potem niso več poslali na evropska bojišča, je med vojno in vsa desetletja po njej Upokojeni gradbenik Joe Maloney z ženo Floro Ano Menser: imata tri otroke in zdaj živita v Novi Scotii pri kanadskem Yarmouthu. nenehno vznemirjalo vprašanje, kje je s tovariši po zrušitvi njihovega bombnika, ki so mu ljubkovalno pravili “Mary”, pristal in kje so mu pogumni partizani in prijazni Y 'I ^"1 Vurniouth 'W' "T" The Vanguard Varmouth. N.S Tur%da>. Iteremhrr 2. IW V kanadskem lokalnem časniku The Vanguard (predstraža, predhodnica) je Joe Maloney 2. decembra 1997 opisal svoje medvojno srečanje s kanadskim majorjem W. Jonesom, ki je do marca 1944 usklajeval delo vseh zahodnih častnikov za zvezo v Sloveniji. sfa® &ROPA JE ZRASLA IZ ANTIFAŠIZMA Zavezniki pri “kriminalcih” Y nedeljo se bodo v Beli krajini znova srečali nekdanji zavezniki, °]ni veterani in zmagovalci druge svetovne vojne. Snidenje, bo tokrat j penjeno samo sodelovanju slovenske partizanske vojske z zavezniki. M jjnim tovarišem se ne bo treba predstavljati, dovolj dobro se pozna-° ^za vojnih let in skupnih bitk. Čudno pa bodo gostje pogledali črn bhk na poletnem nebu, ki ga je nad Slovence poslal generalni državni zjflec A. Drobnič. Nekdanji sodelavec okupatorja, ki je Slovence °i!Sodil na iztrebljenje, zmerja borce NOV s kriminalci in tatovi. Veščevalnost bivših okupatorjevih kolaborantov ne pozna več meja. a vse načine zanikajo slovenski upor proti nacifaštistom, razvrednoti hočejo verodostojnost NOB. Zavezniki so že med vojno svarili delavce okupatorja pred pogubnostjo njihovega početja. Nikakor ni č)Za “taktično kolaboriranje "domobrancev z nacisti, temveč za nji-,°v načrtni skupni boj proti svetovni antihitlerjevski združbi. Kaže, se tega zdaj zaveda celo poslanska skupina SKD, ki “zavrača l°splošeno izjavo, da so bili partizani kriminalci". Seveda, v jeseni jdo volitve. Neglede na vse sovraštvo, žolčno nestrpnost in dosledno !fno zoprvanje sožitju različno mislečih, ki ga prek A. Drobniča mP*ilja v svet vodstvo Nove zaveze, zaveznikom ne bo težko preprosto ^KP^edati: med vojno so se Drobnič in njegovi zapriseženo skupaj z BrcW/ bojevali proti demokratičnemu svetu. Danes zopet pljuvajo na 1 domovino. Žalijo jo pred Evropo in ji, čeprav so bili partizani I foženi del mednarodno prizane NOB in zvest zaveznik koalicije j! KH(0nca v°jne< vsiljujejo svojo zavržno zgodovino preteklega polsto- ^ TONEGOŠNIK domačini pred Nemci rešili življenje. In spet se je zgodil skoraj neverjeten slučaj. Marca 1990 je bil Joe Maloney z ženo na letni zabavi sv. Patrika v domačem mestu Yarmouthu, kjer je srečal gospo Ano Brodarec iz Zagreba. Njen sinje zdravnik v tem kanadskem kraju in s pomočjo prevajalca so se pogovarjali tudi o partizanih in medvojnih letih. Beseda je dala besedo in naneslo je, da se je Joe Maloney pred 4 leti odločil obiskati Slovenijo. V Ljubljani je dobil stik z Edijem Šelhausom in pot jih je privedla tudi na Dolenjsko. Poiskali so Stanka Kušljana in ugotovili, kako sta postala zaveznika usodnega 2. aprila 1944. Vojno tovarištvo je oživelo tisti hipec, ko je Kanadčan srečal enega izmed svojih rešiteljev. Stanko Kušljan je povabil goste, da so obiskali Gracarjev turn, kjer se je zrušila ameriška leteča trdnjava. Ogledali so si kraj, kjer so takrat zaradi benciskih rezervoarjev zgoreli kozolec “toplar” in hlevi graščaka Schoepla. Presenečenje je doseglo vrhunec, ko je Kanadčan v Zapužah po Kušljanovi zaslugi pri nekem kmetu dobil celo delček ene4zmed strojnic svojega letala. Zdaj ga ima doma na pisalni mizi. Odtlej sta Stanko in Joe dobra prijatelja. Vsako lesto si večkrat pišeta in voščita praznike. Malo-ney je Kušljanu lani poslal tudi stran časnika The Vanguard, v katerem je opisano, kako se je ■ Maloney pri nas pred vrnitvijo v letalsko bazo v južni Italiji srečal z znanim zavezniškim oficirjem, majorjem Williamom Jonesom, junakom I. in II. svetovne vojne. Taje skupini vračajočih se letalcev posebej naročil, naj ubogajo partizane, saj jih bodo zanesljivo rešili in jim pomagali domov. “Ljudje moje generacije smo zadnji, ki lahko povemo svetu zgodbe iz življenja majorja Jonesa. Če jih jaz ne bom povedal ■naprej, ne bo nihče vedel zanje...” piše Maloney v svojem domačem časniku. * * * Bila je trda in krvava vojna proti nacifašizmu. Mnogi izmed nekdanjih zaveznikov bodo to nedeljo spet segli v roke medvojnim tovarišem. Rešena življenja so najtrdnejši cement, ki ga ne moreta uničiti ne čas ne daljave. Leta, ki minevajo, jih povezujejo s prisrčnimi medčloveškimi vezmi. T. GOŠNIK Podatki za 304 rešene ameriške letalce V slovenskih arhivih so zbrani natančni podatki o vseh 304 med vojno rešenih ameriških letalcih in za 14 evakuiranih pripadnikov angleške letalske RAF. Zbrana so tudi imena in kraji bivanja za 372 osvobojenih britanskih vojnih ujetnikov, 94 Francozov in 29 pripadnikov drugih narodov, ki so med vojno pobegnili iz nemških transportov v Sloveniji ali iz nemških taborišč. Vsi ti so bili prek Baze 212, ki je delovala pri Glavnem štabu Slovenije blizu Semiča, skozi sprejemališče za zavezniške pobegle vojne ujetnike in rešene letalce prepeljani v Italijo. VEČ KOT ZNANCI - V Zapužah blizu Tolstega Vrha pred 4 leti (od leve proti desni): partizanski fotograf in publicist Edo Šelhaus, rešeni kanadski letalec Joe Maloney, ki ima v rokah najdeni košček letalske strojnice iz “svoje” leteče trdnjave, kise je tu zrušila 2. aprila 1944, in domačin Stanko Kušljan. (Foto: Ray Zinck iz Yarmoutha) Rešenih 2.070 naših ranjencev in nad 2.000 nemočnih civilistov Tople človeške pmoči je bilo deležnih tudi 2.070 težkih ranjencev in hudih bolnikov, ki so jih z letališč Nadlesk, Otok in Krasinec iz partizanskih bolnišnic in z osvobojenega ozemlja zavezniki od poletja 1944 do maja 1945 prepeljali z letali v južno Italijo. - Predzadnjimi sklepnimi boji v Beli krajini in na Kočevskem so zavezniki pred Nemci in domobranci v marcu 1945 rešili tudi nekaj nad 2.000 otrok, starcev in nosečnic v že osvobojeno severno Dalmacijo. Od leteče trdnjave do partizanske žlice Letečo ameriško trdnjavo B-24 s številko 451 BG so nemški lovci hudo poškodovali na motorjih ob zadetku nad Agusburgom. Težko ranjena se je februarja 1945 privlekla vse do partizanskega letališča Krasinec v Beli krajini. Njena 12-članska posadka se je v celoti rešila in je ena izmed 81 ameriških latalskih posadk, ki so bile prek Semiča odpeljane v Italijo. Tako težko letalo na Kra-sincu, tudi če bi ga popravili, ne bi moglo vzleteti. S privolitvijo zaveznikov so ga popolnoma razrezali in v slovenskih partizanskih delavnicah posamezne dele pretopili ali predelali v razne uporabne predmete -med drugim tudi v znane partizanske žlice. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj DR. ŠUŠTAR BLAGOSLOVIL ZVON-Sv. Vid, prosi za nas, naše družine in imetje piše na novem, 676 kilogramov težkem, zvonu, katerega pesem je od tega konca tedna mogoče slišati v gribeljskipodružnični cerkvi sv. Vida. Naredil ga je Feniks Žalec iz Celja. Krajani so te pridobitve veseli, saj glavni zvon manjka od prve svetovne vojne. Leta 1916 ga je odpeljala vojska, ostal je le 21 kilogramov težak navček iz leta 1641, ki je eden najstarejših zvonov v Beli krajini. V pol leta so krajani s prostovoljnimi prispevki in s pomočjo črnomaljske občine (prispevela desetino sredstev) poskrbeli tudi za obnovo cerkve sv. Vida, kar je skupaj zneslo 3,5 milijona tolarjev in kot sta zadovoljna povedala predsednik gradbenega odbora Anton Filak ter podzemeljski župnik Alojzij Brce, med ljudmi še vlada sloga in občutek pripadnosti. Zvon so v soboto, 20. junija, v svečani povorki s konji, v kateri ni manjkalo narodnih noš in harmonike, iz župnije Podzemelj prepeljali v Griblje, naslednji dan pa ga je slovesno blagoslovil dr. Alojzij Šuštar. Gribeljčani pa so te dni proslavili tudi 70-letnico obstoja tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Pripravili so svečano sejo z gosti, v nedeljo, 21. junija, pa gasilsko parado in razvitje novega praporja. Za častnega botra so poprosili kar kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. (Foto: L. M.) SPAČKIADA VKLUNOVIH TOPLICAH - V prijetnem okolju edinih zasebnih toplic v Sloveniji so se pretekli konec tedna zbrali člani kluba ljubiteljev vozil Citroen iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Šlo je za enega od tradicionalnih letnih družabnih srečanj, na katerem ni manjkalo zabave in dobre volje, med kakimi stotimi vozili pa so prevladovali seveda (še vedno) priljubljeni spački. Najstarejši med njimi vozi po naših in hrvaških cestah že dvaintrideset let, a je kljub temu za polovico mlajši od najstarejšega voznika na srečanju. (Foto: E. Sečen) METULJČKI IZ VRTCA BIBA NA IZLETU - Prišel je konec šolskega leta, zato smo se v vrtcu Biba odločili, da bomo z našimi “metuljčki" in njihovimi starši obiskali živalski vrt. Ker pa je bil to finančno velik zalogaj, nam je na pomoč priskočila krajevna skupnost Ločna - Mačkovec. Otroci, starši, Lučka in Darinka se jim za pomoč najlepše zahvaljujemo. Na fotografiji: mali izletniki skupaj s starši in vzgojiteljicami. Jedi s pivom v Rogu Bogata ponudba DOLENJSKE TOPLICE -Od srede do nedelje potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi piva in jedi, pripravljene s pivom. Kot je ob kulinaričnih dnevih v gostilni Rog v navadi, sta tudi za to priložnost vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice Peter Kotar in glavna kuharica v Rogu Berta Grmek pripravila bogato in pestro ponudbo. Za hladne predjedi ponujajo bavarsko solato, pikantna jajca s pivovo omako, solato iz morskih sadežev z dodatkom piva. Od toplih predjedi sta na jedilniku tudi ribji file v pivovem testu in pečen šinjek v testu z gobovo omako. Najbogatejša je ponudba glavnih jedi: od junečje pečenke s pivom, golaža črni baron, muen-chenske telečje krače do polnjenih' piščančjih beder na način gostilne Rog. To je prav posebna specialiteta. Nadev pripravijo iz slanine, piščančjih jeter, kuhanih jajc, nastrganega sira, v mleko namočenih žemelj idr. Bedra pečejo na maslu, proti koncu pečenja pa polijejo z mešanico medu in piva. Pivsko klobaso v predelavi mesa KZ Krka na Grabnu pripravljajo po receptu glavne kuharice Berte Grmek. Seveda v tej ponudbi ne manjka hrustljavo pečeni in s pivom zalivani odojek. Seveda bo na voljo tudi popolna ponudba piva pivovarne Union, teče tudi bogat program, nastopila bo novomeška godba na pihala, brazilska folklorna skupina, ob večerih je plesna glasba, žreb pa bo srečnežem naklonil lepe nagrade. A. B. JEDI S PIVOM - Berta Grmek in Peter Kotar ob bogato obloženi mizi. Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! PETER, 26. VI. SLOVENIJA 1 7.15-2.15 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MEDVEDOV GODRNJAVČEK 9.40 PLESNA AKCIJA 10.10 TEDI 10.45 RESNIČNA RESNIČNOST 11.304x4 11.55 NA VRTU 12.20 VREMENSKA PANORAMA 13.00 POROČILA 13.20 MARC CHAGALL, ponov. 14.20 VOLPONE, SNG 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 LAHKIH NOG NAOKROG 18.20 IZGUBUENE CIVILIZACIJE, amer. serija, 1/10 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 KO ZAPREM OČI, TV film 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.25 POLNOČNI KLUB 23.40 POPOLNO PARTNERSTVO SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.35 Saint Tropez, franc, naniz. -12.30 Tovariši poletja, amer. film -14.15 Euronews -15.05 Pasje življenje, amer. naniz., 10/22 -15.30 Čudežni otrok, amer. naniz., 3/22 - 15.50 Nogomet -19.35 Kolo sreče - 20.05 Nenadoma Susan, amer. naniz. - 20.35 Nogomet KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi. naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Nemogoče, naniz. -0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.00 Najspot - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.35 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.20 New York (serija) -14.05 Z namenom in razlogom -15.10 Pol ure za kulturo -15.45 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Velebit v Andih (dok. oddaja) - 20.50 Lepa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.35 Tednik - 23.40 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (hum. serija); V tujem telesu (amer. film); Sedmi element; Detektivi; David Copperfield; Koncert; Podmornica (nem. film) HTV 2 14.40 Tv koledar -15.35 Odprto -16.25 Otroški program -17.05 Živinorejec (serija) -17.55 Iz sveta znanosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon L.A. (serija, 5/44) - 21.15 Nenadoma Susan (hum. serija) - 21.45 Smrt po delih (amer. film) - 23.20 Velike skrivnosti 20. stol. (serija, 14/26) SOBOTA, 27. VI. SLOVENIJA 1 7.40- 1.35 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 8.55 MODRO POLETJE, Špan. naniz, 2/37 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 KO ZAPREM OČI, tv film 11.30 PROMENADNI KONCERT 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.30 TEDENSKI IZBOR PRISLUHNIMO TIŠINI 14.00 POLNOČNI KLUB 15.10SLOVENSKA POPEVKA LETA98 17.00 OBZORNIK 17.15 TIBETANSKI UMETNIKI 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 ČRNA SKRINJICA angl. dok. serija, 3/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 RESJE! 21.55 ODDAJA O TURIZMU 22.15 TRETJE OKO, dok. serija, 5/10 23.00 POROČILA, ŠPORT 23.35 HUEVOS DE ORO, Špan. film SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.55 Euronews -12.25 Motociklizem - 13.25 Teniški magazin - 15.30 Nogomet-18.00 Atletika-19.00 Videoring-20.00 V vrtincu - 20.30 Nogomet - 23.00 Sobotna noč DOLENJSKI LIST KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Happy Days, naniz. -12.00 Thun-der Rock, film -13.30 Pot do zmage -14.00 Zaliv delfinov, nadalj. -15.00 MacGyver, naniz. - 16.00 Nemogoče, naniz. -17.00 Nimaš pojma, naniz. -17.30 Ta čudna znanost, nadalj. -18.00 Atlantis, ponov. -19.00 Protiudarec, naniz. - 20.00 Morilski poljub, film - 21.45 Babilon 5, naniz. - 22.30 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.00 Petek trinajstega, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -18.35 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Poročila - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Poljedelski svetovalec - 13.00 Moj prijatelj “šeik” (amer. film) -15.00 Briljanten -15.45 Televizija o televiziji -16.15 Dok. serija - 16.50 Dr. Quinn - žena vrač (serija)- 17.30 Pogovor s sencami-19.03 Vzačetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Družinska zadeva (serija) - 21.05 Smešno imetje (amer. film) - 22.50 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: Nema priča; Ruby Wax predstavlja,.; Glasbeni »how; “The Force” (amer. film); Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz HTV* 11.15 Tv koledar -11.25 Veliki trenutek (amer. film) -12.40 Dosjeji X (serija) -13.25 Črno belo v barvi -16.30 Internet -17.00 Svetovni vidiki -18.00 Kipar Ante Starčevič -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Kulturna krajina - 21.00 Melodije Istre in Kvarnerja -22150 Čudovita bodočnost (serija) - 23.45 Oprah shovv NEDELJA, 28. VI. TOREK, 50. VI. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 7.40-0.40 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV RISANKA 8.25 CILKIN KOTIČEK, risanka 8.35 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE IGRAČ, lut. naniz. 8.50 ZVEZDICA lut. naniz. 9.15 TELERIME 9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 17/24 9.50 OZARE 9.55 VELIKI RUSKI GLASBENIKI 11.00 SVET OPIC, dok. serija, 11/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.50 RESJE! 15.25 OGENJ SV. JANEZA, 2. del franc, filma 17.00 OBZORNIK 17.15 NAŠA PESEM, zaključi koncert 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ŽOOM 21.35 OTVORITEV LJUBLJANSKEGA FESTIVALA 22.25 POROČILA, ŠPORT 22.45 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 11/20 23.15 BRAMWELLII, angl. nadalj., 4/8 SLOVENIJA 2 9.25 Teater paradižnik -10.20 V vrtincu -11.00 NOB in zavezniki, prenos iz Bele krajine -12.00 Pot v svobodo ali reševanje letalcev -13.50 Poredna Frida, norv. film -15.30 Smučarski skoki, posn. iz Velenja -16.00 Nogomet -18.30 Atletika -19.30 Videoring - 20.00 Brezno, dok. oddaja - 20.30 Nogomet - 23.00 Šport v nedeljo - 23.30 Korakaj ali umri, amer. film KANALA 8.30 Kaličopko - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Davy Crockett, mlad. film -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Lepotička, film -14.00 Oče Dowling, naniz. -15.00 Drzni in lepi, ponov. -16.45 Bravo mestro, ponov. -17.00 Lepota telesa -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Ura morilca, film - 21.30 Odklop - 22.00 Film za gledalca, pogovor o slovenskem filmu - 22.45 MacGyver, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Presenečenje z... - 17.00 Posnetek dogodka -18.20 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako ostati zdrav in zmagovati - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi 7.15-1.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 ČASOVNI POPOTNIKI, amer. naniz., 3/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 25/34 13.00 POROČILA 14.20 TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV 16.00 BREZ MEJE: MOJA VAS 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, dok. naniz. 17.45 WAYNOVE DOGODIVŠČINE, avst-ral. naniz., 6/26 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 26/26 21.05 POGOVOR S PRVAKOM OPOZICIJE 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 ZAKONSKA POSTELJA, kan. drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Na vasi, dan. naniz., 2/44 -10.25 Pacific Drive, avstral. naniz,, 2/130 - 10.50 Izpolnjene obljube, brazd, nadalj. -11.40 Euronevvs -15.00 Tenis -16.20 Nogomet -18.30 Dom, angl. nadalj., 1/3 -19.35 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 15/22 - 20.30 Nogomet - 23.00 Tenis - 0.30 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Orah show -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. - 16.00 Nora hiša, naniz. - 16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20,00 Odklop - 21.00 Najboljši med najboljšimi, film - 22.30 MacGyver, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.10 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogalerija-19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Pri Vidi, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 RADOVEDNI TAČEK 17.45 ČASOVNI POPOTNIKI, naniz, 3/13 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj, 25/34 21.05 ODSTIRANJA 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Na vasi, dan. naniz, 1/44 -10.25 Pacific Drive, avstral naniz, 1/130-10.50 Pasje življenje, naniz, 10/22-11.15 Čudežni otrok, amer. naniz, 3/22 -11.40 Šport -16.20 Nogomet -16.35 Izpolnjene obljube, brazd, nadalj, 9/9 -19.30 Lingo - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz, 14/22 - 20.30 Nogomet - 23.00 Brane Rončel izza odra SREDA, 1. VII. KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Kako sva si različna, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. -22.30 Vsi županovi možje, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. - 1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 V deželi senc II, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV SLOVENIJA 1 7.15-1.25 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR WAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj, 6/26 9.55 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 10.15 BESEDE 11.10 POGOVOR S PRVAKOM OPOZICIJE 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj, 26/26 13.00 POROČILA 14.30 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz, 11/20 14.25 KRESOVI, 2. del. franc, filma 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MLADA EVROPA POJE, 2. oddaja 17.40 MODRO POLETJE, Špan. naniz, 3/37 18.20 SVET NARAVE, angl. serija, 2/2 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G, amer. naniz, 7/22 21.05 TO ŽIVLJENJE, angl. nadalj, 1/11 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 18/22 23.20 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, 9/22 Dolenjsko čvekalo nagrajuje!] Srečni izžrebanci nagrad so: 1. nagradno vprašanje PCP Pureber. Odgovor: c) BTC, Ljubljanska 27 (preprog*) Nagrado prejme: Špela Šinkovec, OŠ Šmihel, 7.c 2. nagradno vprašanje trgovine Dolenjka. Odgovor: b) 360 (bonboni). Nagrado pff me: Hosta Helena, OŠ Šentjernej, 6.a 3. nagradno vprašanje AVTOHIŠA Dana. Odgovori: b) da; c) P-106 (praktični # gradi). Nagradi prejmeta: Dejan Zaman, OŠ Dragotin Kette, 7. raz. in Sandi & poreč OŠ Vavta vas, 4.a 4. nagradno vprašanje Radio Sraka. Odgovor: c) sraka (praktične nagrade^Nagf** | prejmejo: Antonija Mikša, OŠ Dolenjske Toplice,l.b: Sabina Kregar, OŠ Šmih“ | 2.c; Blaž Medle, OŠ Brusnice, 6. raz.; Mladen Volčič, OŠ Center, 7.a; Simon Gore« OŠ Center, 4.b 5. nagradno vprašanje podjetja Bor, Dolenjske Toplice. Odgovor: c) pinus (vredno# bon). Nagrado prejme: Mitja Križe, OŠ Dragotin Kette, 7.a 6. Nagradno vprašanje DKV. Odgovor: b) popravila dežnikov, izdelava ključev, p’ pravilo vodovoda. Nagrado prejme: Anja Klobučar, OŠ Mirna Peč, 3.b 7. nagradno vprašanje Elektronika Matjaž. Odgovor: TV, video, radio, itd. (vrednost* bon). Nagrado prejme: Sebastjan Mlekuž, OŠ Bršljin, 7.d 8. nagradno vprašanje Kino dom kulture, Novo mesto. Odgovor: c) Na svoji ze®f Nagradi prejmeta: Jakob Grahek, OŠ Center, 5.b, in Nejc Zupevec, OŠ Bršljin,*' 9. nagradno vprašanje PIZZERIA TRATNIK. Odgovor: b) na Glavnem trgu. Nagra* ^ prejme: Jernej Gabrijel, OŠ Trebnje, 7.d 10. nagradno vprašanje Labod Novo mesto. Odgovor: a) žensko, moško konfeW “ in otroške srajce. Nagrado prejme: Toni Mikša, OŠ Dolenjske Toplice, l.b Nagradno vprašanje COMPUTRONIC Odgovor: 1.) 650 Mb (praktične nagradi Nagrado prejmejo: Dušan Jurečič, OŠ Šentjernej; Gregor Štajdohar, OŠ Vavta v*1 8.b: Miha Zadnik, OŠ Bršljin, 6.b Nagradna križanka št. 2. Nagrado prejme: Dejan Novak, OŠ Birčna vas, 4.a Vsem nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo do 30. junija 1998 v Grafiki Novo mest1 d.o.o., Glavni trg 24, ali pa nas pokličejo na tel.: 068/323-611- Uredništvo Čvekal1 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Na vasi, dan. naniz., 3/44 -10.25 Pacific Drive, avstra. naniz., 23/130 - 10.50 Dom, angl. nadalj., 1/3 -11.45 Euronews -12.40 Poredna Frida, norv. film -13.55 Tenis -17.55 Družinski zdravnik, Špan. nadalj. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nenadoma Susan, amer. film, 16/22 -20.30 Tenis - 22.00 Lov za zakladom, franc, kviz 2 h k KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde - 14.00 Oprah show -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Šampanjski Charlie, film - 22.00 Lepota telesa - 23.00 Ellen, naniz. - 23.30 MacGyver, naniz, - 0.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 Pri Vidi, film -18.30 Turizem in mi -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu DESET DOMAČIH k Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dod1 nagrado Anici Jakša iz Črešnjevca 5 pri Semiču. Nagrajenki čestitamo! 1 Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sreda!11 V polnoči), je ta teden takšna: 1. (3) Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka (5) Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška (1) Lojtrnik - ansambel Vrisk (7) Objem v planinah - Tkio Pavleta Malnariča (2) Po domače - ansambel Henček (4) Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka (9) Beli krajini - ansambel Šum (6) Zlati dečki - Beneški fantje (-) Lastkovke - ansambel Litijski odmev (8) Poročni venec - Trio Frančič 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Predlog za prihodnji teden: Umrle so sanje - ansambel Mavrica §€-■ .A s KUPON ŠT. 25 Glasujem za: Moj naslov: JPi Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo nies*11 K PONEDELJEK, 29. VI. SLOVENIJA 1 7.15-0.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR LAHKIH NOG NAOKROG 10.15 IZGUBUENE CIVILIZACIJE, serija, 1/10 11,10 ČRNA SKRINJICA, dok. oddaja 3/6 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.15 UUDJE IN ZEMUA 14.45 ZOOM NAGRADI V KOČEVJE IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 23. nagradne križanke izbral Toneta Kovačiča iz Kočevja in Terezijo Dragoš iz Lokev pri Črnomlju. Kovačiču je pripadla denarna nagrada, Dragoševa pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 25". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 23. KRIŽANKE Pravilna rešitev 23. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STATIKA, KOLEDAR, ANATEMA, SUVA, EG, RAKA, ONO, ABENRA, URIN, PETAK, ALANI, ALA, ALUMNAT, RIMA, AL, ANIMOSO, TANATOS. NAGRADNA KRIŽANKA 25 /RSTA SVILENI TKANINE AVTOR: JOŽE UDIR NEKVAŠEN KRUH PRESTOL- NICA ITALIJE LATINSKI PESNIK (293-169 pr.n.š., "ANALI*) PREMOŽENJE, KI GA PRINESE ŽEN/ V ZAKON ŠODOBNI AM PLESALEC IN KOREOGRAF (GERALD, •1928) STARA POVRŠ MERA TROPSKA VRSTA MRAVELJ DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST POSODA ZA PRIPRAVLJANJE ČAJA KAR OSTANE PO IZTISNJENJU TEKOČINE IZ PLODOV MINERALNA MAST BANKOVEC . 1' ZA lOOO DENARNIH ENOT DEJSTVO, DA KAJ V RESNICI JE, OBSTAJA STRANICA PRAVO- KOTNEGA TRIKOTNIKA GOROVJE V BURMI VRSTA PAPIGE KRILO RIM. LEGIJE DNJAČA, TRAVNAT DOLEC LEVI PRITOK RENA ROMUNSKO MESTO DES. PRITOK DONAVE ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMO- BILOV IZREDNA LEPOTA VOZILO ZA DVIGANJE IN PRENAŠANJE BREMEN KEM. SIMBOL ZA GERMANIJ VREDNOSTNI PAPIR DOMAČE ŽENSKO IME REDKEJŠE ŽENSKO IME RA^ av* Sl UlC -Razvojnoizobraževalni center sprejema prijave za vpis v izobraževalne programe za leto 1998/99 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE 6., 7. in 8. razred, brezplačno Ohszce za prijave dobite v RIC Novo mesto. POKLICNE IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE b ? t; D 0 ti GOTOVINSKI POPUSTI P: Možnost plačila v 6 obrokih. Gotovinsko plačilo ali plačilo s kartico MAGNA cena 40,20 SIT/liter ob nakupu nad 2.000 litrov S cena 40,70 SIT/liter ob nakupu nad 1.000 litrov Obročno odplačilo pri nakunu nad 1000 litrov cena 41,80 SIT/liter plačilo v 3 obrokih cena 42,80 SIT/liter plačilo v 6 obrokih BREZPLAČEN PREVOZ si pridobite z nakupom nad tisoč litrov kurilnega olja. PRAKTIČNO DARILO Senčnik za avtomobilsko vetrobransko steklo podarimo vsem, ki boste kupili za več kot 50 tisoč tolarjev kurilnega olja. I elefonska naročila sprejemamo na številkah: 0608/61-188. 068/56-070. 061/851-461. 068/323-814. 068/323-830 PETROL 20 DOLENJSKI LIST Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Oddelek za okolje in prostor Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 NOVO MESTO ^avna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, objavlja ^kladu s 4. odstavkom 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. HS. št. 32/93 in 1/96) OBVESTILO pSstitorki KRKI, tovarni zdravil, d.d., Novo mesto, je izdal pristojni TOvni organ lokacijsko dovoljenje za gradnjo novega tabletnega oddelka NOTOL s pripadajočo infrastrukturo in za zunanjo ureditev Ločni na pare. št. 989/1, 991,992/8 in 1134/2, k.o, Bršljin, pod *• 351-03-337/97 z dne 22.06.1998. JjsMadu z 2. odstavkom 59. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. J! št. 32/93 in 1/96) je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Ta varstvo narave, Ljubljana, Vojkova 1 b, izdalo okoljevarstveno klasje pod št. 354-05-28/98 z dne 17.06.1998. Obrazložitev: fjostitorka, Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, je vložila ^tevek pri pristojnem upravnem organu Upravne enote Novo J1 ®sto za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo novega 'kletnega oddelka NOTOL s pripadajočo infrastrukturo in za ynanjo ureditev v Ločni. skladu z 2. odstavkom 60. člena Zakona o varstvu okolja je •Pravni organ z javnim naznanilom z dne 7.5.1998 pozval krajane •rajevne skupnosti Ločna Mačkovec, da podajo pismene Opombe in da se dne 28.5.1998 udeležijo javne obravnave in pisanja nosilca posega v okolje. času javnega naznanila upravni organ ni prejel pismenih pripomb j" Predlogov. !! Poteka javne obravnave se je ugotovilo, da so bile s strani pianov dane predvsem pripombe na obstoječe stanje emisij. rSritevana pojasnila in predlog za izboljšanje obstoječega stanja “Po krajanom posredovali predstavniki Krke, tovarne zdravil, d.d., JJro mesto. Na osnutek lokacijskega dovoljenja in na poročilo o y»ih na okolje ni bilo danih konkretnih pripomb. Pravni organ je ugotovil, da je investitor predložil vso predpisano °kumentacijo in da je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, Iato je na podlagi 1. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij , drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/95 rJ Ur. I. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) izdal lokacijsko °' Upravna enota Novo mesto POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE j^opold Oklešen l?Roku 26, Novo mesto ® 068/323-193 °bitel: 0609/625-585 0609/615-239 "ovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša teta MARIJA PIŽMOHT iz Brezovice 3 pri Mirni hsrčna hvala sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam rszili sožalje, darovali cvetje, sveče ter sv. maše. Toplo se .^Valjujemo ge. Mari za poslovilne besede, pevskemu zboru, -°rnu starejših občanov Črnomelj ter Pogrebni službi i.lrlešen. Hvala g. dekanu za lepo opravljen obred in vsem, 1 s*e pokojno spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem ”4v lepa hvala! Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN na BARBARO POZEK iz Adlešičev 29 \ , Tačetku julija bo minilo 9 let, odkar nas je zapustila naša taga mama in šla k Bogu. Žalujoči otroci Trgovina talnih oblog PCP Pureber Novo mesto takoj zaposli trgovca, za določen čas. Inf. na tel. 068/316-120. • Socialistična družbena ureditev je najbolj ustrezala viziji krščanstva. (Grmič) • Lahko je umreti, če veš, zakaj. (Štolfa) ZAHVALA Nepričakovano nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi JANEZ DRAGAN iz Bogneče vasi 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane vence, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in Pogrebnemu zavodu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nenadna bolezen je premagala močno voljo do življenja našega ata JOŽETA NOVAKA s Čateža pod Zaplazom Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam izrazili sožalje in nam širokosrčno ponudili pomoč, atu pa darovali cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej pa njegovim prijateljem čebelarjem in upokojencem, g. Požesu in g. Pirnovarju za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste mu v njegovo življenje vnašali iskrice zadovoljstva, mu v trenutkih bolezni nudili pomoč, in vsem, ki ga boste ohranili v spominu! Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti se je ustavila življenjska pot dobrega in skrbnega očeta in starega očeta FRANCA MALIČA upokojenega čevljarskega mojstra iz Vinice pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam nudili pomoč, nam izrazili pisna in ustna sožalja, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebno zahvalo smo dolžni Lovski družini Vinica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vinica, pogrebnim storitvam Franc Hiti, s.p., Sela pri Otovcu,za vzorno organizacijo pogreba in zadnje pozdrave, govornikoma g. Rudiju Trempusu in g. Jožetu Štegnetu za občutene besede slovesa, pevskemu zboru Lovske zveze Bela krajina za zapete pesmi, g. Jerini za odigrano skladbo, g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste pokojnika spremljali na zadnji poti, se poklonili njegovemu spominu in mu izkazali spoštovanje. Žalujoče hčerke: Marta, Zdenka in Metka v imenu vsega sorodstva ZAHVALA V 71. letu starosti nas je po kratkotrajni, a hudi bolezni nepričakovano zapustil naš dragi oče in stari oče ADOLF PIRKOVIČ s Sel pri Šentjerneju 13 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Iskre PIO, Hipot P & EMS, Avtocentru Krašna, Transportom Lovšina in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali, nam stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala osebju Pljučne bolnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, Šentjernejskemu oktetu za zapete pesmi, gostilni Zagorc iz Stare vasi in Pogrebni službi Oklešen. Vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Adi, Marjan, Štefka, Marjeta z družinami, brat Gustelj, sestri Karolina in Tinca ZAHVALA V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi ANTON OKORN iz Metlike Prisrčna zahvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo GD Metlika in Občinski gasilski zvezi, zdravstvenemu osebju ZD Metlika, članom ZB, Muzejskemu društvu, Društvu upokojencev, članom kolektivov Revoz in VGP Novo mesto, g. župniku, pevskemu zboru in govornikom za poslovilne besede. Zahvaljujemo se pogrebnemu društvu za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, sin, hčerka z družino, sestra in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 70. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek STANE BLATNIK st. Prevole 3, Hinje Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Dularjevi in patronažni sestri Vidi, nekdanjim sodelavcem OŠ Prevole, podjetju Stelem, d.o.o., General štabu SV, g. župniku Murnu za lepo opravljen obred, pevcem Prime, g. Hribarju za tople besede ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Helena, hči Jožica in sin Stane z družino ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra, stara mama, prababica, sestrična, teta in tašča FRANČIŠKA KUMP v roj. Zupančič z Rožič Vrha 6, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče ali bili kako drugače povezani z nami. Posebno se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, dr. Toplišku, zdravnikom in sestram. Hvala govornikom g. Adolfu Planincu, ge. Marti Gašperič in g. Matiji Romu za lepe poslovilne besede kakor tudi ostalim članom PGD Talčji Vrh, PGD Rožič Vrh, PGD Maverlen, UORK Stražnji Vrh, KO ZZB Stražnji Vrh. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za molitve, tolažilne besede, poslovilno mašo, pevkam iz Otovca in Pogrebnim storitvam Franci Hiti, s.p.. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Rožič Vrh, 21.6.1998 ZAHVALA V 57. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, bratranec in nečak STANKO PLUT Zelena pot 23, Črnomelj Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujeva se vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga s poštovanjem pospremili na zadnji poti, ribiški družini Črnomelj, tovarni Komet Metlika, še posebej pa vsem govornikom za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi! Žena Sabina in sin Roman -> TA TE0EIM ¥Ai ZA tedenski koledar M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - A-A POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAL GROSUPLJE: 26.6. (ob 20. uri) ameriška drama Amistad. Petek, 26. junija - Stojan Sobota, 27. junija - Ema Nedelja, 28. junija - Hotimir Ponedeljek, 29. junija - Peter, Pavel Torek, 30. junija - Emiljja Sreda, 1. julija - Bogoslav LUNINE MENE 1. julija ob 20.43 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 26. do 28.6. (ob 18.30) komedija Nič ni izgubljeno. Od 26. do 29.6. (ob 20.30) drama Velika pričakovanja. 1.7. (ob 20.30) komedija Dr. Magoo. ČRNOMELJ: 26. in 27.6. (ob 21. uri) komedija Dobri Will Hunting. 28.6. (ob 19. in 21. uri) akcijski film Boksar. DOBREPOLJE: 28.6. (ob 15. uri in 20.30) ameriška drama Amistad. • MERKUR/EV SRD, psihološki triler (Mercury Ris ing, 1998, ZDA, 110 minut, režija: Harold Becker) Nič novega in posebno intri-gantnega ne ponuja tale Srd, ne jeze ne Mercurja. Sploh pa je bil Mercur, vsaj kar se Rimljanov tiče, trgovec oziroma njihov zaščitnik. Tukaj je Mercury Rising ali Merkurjeva zora ime za tajno kodo, sistem, ki ščiti tisoče ameriških vohunov po vsem planetu. Na neki način spet nekaj s trgovino. Težava nastopi, ko to tajno šifro, ki je ne more v celem svojem operativnem obdobju razvozlati niti super računalnik v ljubljanskem inštitutu Jožef Štefan, mimogrede, kot bi tri orehe, stre 9-letni mulo. Okej, mulo je res nekaj posebnega, avtist, saj veste, kot Dustin Hoffman v Rain Manu. Z avtisti so v grobem dve možnosti, ali nimajo prav nobenih možganskih kapacitet ali pa so Einsteini, v vsakem primeru pa so sila neprilagojeni in zato močno zmedeni, če padejo iz svojega malega, natančno določenega in ustaljenega sveta. No, naš mali prebere šifro v neki ugankarski reviji. Zveni smešno, toda NSA, National Security Agency. Agencija, ki je ni, svoje multimilijonske kripto-grame nastavlja v neke leve revije le zato, da bi preverila, če morda kje tam zunaj, z verjetnostjo tisoče decimalke na promilu, preverja, če obstaja še kdo, ki je tako pameten kot Mercury Rising, pa ni stal 50 milijonov dolarjev. Čista neumnost. Toda scenarij se tudi v nadaljevnaju še nekajkrat ponudi kot hvaležen material za kritiko. Recimo, zakaj hoče NSA malega pihniti, če pa bi ga lahko zaposlila? Zakaj mali čez noč postane največja grožnja ameriške nacionalne varnosti, sovražnik št. 1? Naključno pade v igro Bruce Willis, zelo načelni in herojski FBI-jev agent za posebne naloge. Seveda je samec in seveda je prepričan, da v ameriškem obveščevalnem sistemu nekaj močno smrdi. Malega vzame pod pazduho jn v beg za njima pa se požene šef NSA, hladnokrvni jet-set birokrat Alec Baldwin. Panika, kaos, pogrom. Bruce, zdaj nekakšen nadomestni ata in osamljeni borec za demokracijo, vzame zadevo skrajno osebno in končno pihne človeka, ki je ogovoren za ameriške vohune. Mimo, zaverovan v svoj prav, zaščitniški do mulca in pravice do posameznikovega preživetja pred pravico države, da po njemu steže. In temu večno mačističnemu in šaljivemu kavboju na koncu seveda kapne solzica. Hej, saj je imel otroka! TOMAŽ BRATOŽ •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TEN0E •KOM ARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DEU ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fa»: 068/341-673 PVC „ STAVBNO POHIŠTVO • OKNA • VRATA • VSEH OBLIK • na zalogi v 6 barvnih odtenkih r D@BM82 WŽ. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava vsega časopisnega stavka, prelom barvnih strani in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelotn in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. DOLENJSKI LIST KOSTANJEVICA: 27.6. (ob 20. uri) akcijski film Ognjeno obzorje. 28.6. (ob 20. uri) film Zlomljen glas. KRŠKO: 26. in 27.6. (ob 20. uri) ter 28.6. (ob 18. uri) akcijski film odštekano življenje. 30.6. (ob 18. in 20. uri) komedija Gospod Magoo. METLIKA: 26.6. (ob 21. uri) akcijski film Boksar. 28.6. (ob 19. in 21. uri) romantična komedija Dobri WiH Hunting. NOVO MESTO: Od 26.6. do 1.7. (ob 19. uri) komedija Nič ni izgubljeno. Od 26.6. do 1.7. (ob 21. uri) drama G.I. Jane. BELA TEHNIKA 2 ZAMRZOVALNI OMARI, hladilnik in peč Kuppersbusch ugodno prodam. IT (068)24-834. 2544 ELEKTRONIKA BARVNI TELEVIZOR Fischer, odlično ohranjen, ugodno prodam. B (068)341-513. 2524 KMETIJSKI STROJI RIBNICA: 27.6. (ob 22. uri) ameriška drama Amistad. ŠENTJERNEJ: 26.6. (ob 18. uri) film Zlomljen glas. 26.6. (ob 20. uri) akcijski film Ognjeno obzoije. VELIKE LAŠČE: 27.6. (ob 20. uri) ameriška drama Amistad. ŽITNI KOMBAJN Fahr M 88 in nakladalko Fahr, 27 m3, prodam. B (041)733-015. TRAKTOR PASOUALI, 21 KM, odlično ohranjen, prodam. V (041)697-858. 2531 BRANE z ježki prodam. B (068)45-448. 2541 MOTORNA VOZILA GOLF 1.8 GTI16 V, letnik 1986, registriran do 4/99, bogata dodatna oprema (športno podvozje, športni izpuh kpl., športni zračni filter, daljinsko CZ, široki odbijači, električna temna stekla, (alu platišča po dogovoru), prodam.B(068)323-035 ali (041)685-835. 2273 OPEL TIGRA 1.416 V, letnik 1995, briljantno rdeča, prvi lastnik, 2 x airbag, servo volan, CZ, lepo ohranjeno, prodam ali menjam. V (0609)628-851. 2473 UNO TD, letnik 1988, registriran do 12/98, ohranjen, prodam ali zamenjam. B (068)25-302. 2507 PASSAT KARAVAN, letnik 1993, 130.000 km, dodatna oprema, prodam za 1.600.000 S1T.TT (041)673-454. 2537 R 19, letnik 1989, registriran do 3/99, dobro ohranjen, 118.000 km, prodam, tt (068)49-390, dopoldan, (041)726-667, popoldan. OPEL OMEGO, letnik 1989, prodam. B (068)27-818. 2559 JUGO 45, letnik 1990, prodam. B (068)25-826. 2560 PONY 1.5 GLS, letnik 12/90, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam. tT (068)88-013. FIAT REGATO 1000 i.e, letnik 1988, prodam. B(068)73-662. 2583 VW POLO 55, letnik 1995, registriran do 5.4.1999, za 1.367.000 SIT, VW Jetto JX, letnik 1987,132.000 km, registriran do 16.10. 1998, za 452.000 SIT, in lado samaro 1300, letnik 1995, za 519.000 SIT prodam B (068)51-770. 2585 126 P, letnik 2/90, registriran za eno leto, prodam. B (068)79-618. 2588 126 P, letnik 1988, prodam. B (068)85-777. R 4 GTL, letnik 1984, lepo ohranjen, 87.000 km, ugodno prodam. B (068)89-708. 2512 GOLF D JX, letnik 1980, registriran do 11/ 98,150.000 km, prodam. B (068)21-638. Z 101 skala 55, letnik 1988, prodam. B (068)89-458. 2532 R 4 GTL, letniki 984, registriran do 3/99, prvi lastnik, in avtomobilsko prikolico prodam. B(068)26-188. 2535 R TRAFIC1200 D, letnik 1988/89, s sedeži, prodam. B (068)326-039. 2590 AX 1.1, letnik 1989, lepo ohranjen, 5V, deljiva zadnja klop, radio, prodam. B (068)79-831. 2570 R 5 CAMPUS, letnik 1991,5V, rdeč, ohranjen, prodam. B (068)341-536. 2587 VW 1200, registriran do konca leta, lepo ohranjen, prodam. B (068)85-509. 2538 CLIO 1.4 RT,letnik 1994,60.000 km,prodam. B (068)22-533. 2563 AKCIJA SUZUKI GRAND Izjemno ugodna cena za izbrane modele '98 ALTO GRAND že od 1.100.000 SIT SWIFT GRAND že od 1.400.000 SIT BALENO GRAND že od 1.700.000 SIT SAMURAI GRAND že od 2.000.000 SIT VITARA GRAND že od 2.800.000 SIT • bogata oprema • 3-letna garancija • ugoden kredit 1 - 5 let TOM + 6% • ugoden leasing s preostankom vrednosti Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo meeto Tl 068/24-791 od 8. do 16. ure DOLENJSKA BANKA FIKSNE OBRESTNE MERE za vezavo tolarskih in deviznih sredstev TOLARSKI DEPOZITI DOBA VEZAVE OBRESTNA MERA •od 31 do 90 dni od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.000 SIT TOM + 2,10 % TOM + 2,30% TOM + 2,50 % DEVIZNI DEPOZITI (v DEM) znesek vezave nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 1.000 3,12 % 3,26 % 3,30 % nad 10.000 3,13 % 3,27 % 3,32 % nad 100.000 3,14 % 3,28 % 3,32 % nad 1.000.000 3,15 % 3,29 % 3,33 % Obrestne mere veljajo do 30.6.1998 GOLF CL 1.3 B, letnik 1991, kovinsko zelen, prodam. B (068)81-294. 2543 GOLF GLD, letnik 1992, prvi lastnik, 83.000 km, prodam. B (068)76-088. 2572 R 5 CAMPUS, letnik 12/89, rdeč, prva barva, prodam. B (068)73-069. 2564 IZOLA, apartmaji za 3 do 5 oseb, nad Simonovim zalivom, mirna lega, vrta, TV, parkirišče. Le še nekaj prostih mest! B (066)64-64-02. 2526 GARSONJERO ali enosobno stanovat1/ okolici Šentjerneja ali Novega mesta tjj mem.B (041)692-641, po 15. uri. ® BELIM, pleskam stanovanja, barvam okna, vrata po ugodni ceni. B (041)738-397. 2530 ŽIVALI 126 P, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. B(068)49-774. 2513 T1PO 1.6 DGT, letnik 1991, registriran do 8/ 98, prodam. B (068)324-793. 2567 KADETT 1.3 S, letnik 1989, 97.000 km, moder, 5V, 5 prestav, obratomer, zelo ohranjen, prodam. B (068)42-764 ali 323-285. 2581 POSEST SANACIJA DIMNIKOV, vstavljanje lnox cevi v dimnike, vrtanje dimnikov opravljamo! B(068)24-577 ali(041)726-589. 2546 POPRAVLJAM ŠKROPILNICE, izdelujem peči za CK in cisterne za kurilno olje. © (0608)89-099. 2547 VARSTVO v Črnomlju za 15-mesečna dvojčka od julija dalje iščem. © (068)52-634. 2517 V CENTRU Novega mesta oddam trgovino, 30 m2. ©(068)23-982. 2545 PARCELO, 1200 m2, s staro hišo v Gaberju pri Soteski prodamo za 6.500.000 SIT. © (061)771-404. 2518 STAREJŠO kmečko hišo z vodovodom in CK prodam. © (068)89-109. 2523 SLUŽBO DOBI VALILNICA NA SENOVEM obveši»J njene kupce, da sprejemamo naročila 0^ vrste enodnevnih in večjih piščance*' . informacije dobite na B (0608)71-375' MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rja*&j pred nesnostjo, opravljena vsa cepW prodajamo po ugodni ceni. Naročila sp" majo in dajejo vse informacije: Jože Z#r. čič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-®^ Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B (™i 67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokro«0«, (068)49-711. ‘ LEGLO brandel brak odličnih st*!’i prodam. B (066)580-065, zvečer. PREKLICI JANEZ KASTELIC, Plemberk 4, prepovedujem vsako vožnjo čez moje parcele v Kopaščah in Brezniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 2566 PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! B (063)451-082. POHORSKI KAMEN škriljavec, različnih barv, prodajamo in polagamo. Možna dostava. B (063)762433. 2135 UGODNO PRODAM stroje za izdelavo vložkov za nagrobne sveče. B (065)136470 ali (0609)642-122. 2509 SMREKOVO OBLOGO, po želji lahko brušeno, ladijski pod, bruna, zaključne letve, prodajamo po 490 SIT. Družinska vas, B (068)73-587. 2510 2 STREŠNI OKNI in trajno žarečo peč prodam. B (068)24-373. 2550 POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različnih barv in debelin prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! Bin fax: (063)754- 003 ali (041)621-478. 2554 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. SALONITNE PLOŠČE, 100x 124,190 kom., nove, prodam. B (0608)81-975. 2589 KNJIGE za 5. in 6. razred, lepo ohranjene, prodam. B (068)89-786 ali 322-768, po 20. uri. 2528 POKLICNEGA VOZNIKA C- IN E- kategorije, po možnosti s prakso, za prevoz avtomobilov, zaposlimo. B (068)323-323, zvečer. 2514 JO-POP, JOŽE POČERVINA, KLJUČAVNIČARSTVO, Jurka vas 24, zaposli ključav-ničarja za nedoločen čas. 2540 ČE STE ambiciozni in ljubite dinamičnost in delo z ljudmi, pokličite in se dogovorite za neobvezujoč razgovor! B (068)22-686 ali (061)713-552. 2553 NUJNO zaposlim šoferja C- in E- kategorije nujno zaposlim. B (068)75-319 ali (0609) 639-370. 2561 BELE PIŠČANCE za meso bomo pr<^j na sejmišču v Šentjerneju 27. junija. Nad* sprejemamo na B (067)88-058 ali (0*1! 114. 4 KRAVE simentalke prodam. B 087. H 19- TEDENSKE rjave jarkice ter piščance prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9,"?, jernej, B (068)42-524. ' BELI PIŠČANCI, kilogramski, b°? prodaji 20. junija, jarkice, stare 4 mese£ ■ prodajamo vsak dan. Jože Jeršin, Raij£)j Trebnje, B (068)44-389 ali (041)708-°° ZARADI povečanja proizvodnje in širitve programa nudimo pogodbeno terensko delo za prodajo senčil (rolet, žaluzij, markiz). B (061)651-014. 2568 NATAKARICO z izkušnjami zaposlimo v okolici Novega mesta. B (068)322-952. V UREJENEM LOKALU v centru Novega mesta zaposlimo enega kuharja(-ico), enega kuharja pripravnika in enega natakarja(-ico). B(068)322-223. 2580 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo delavca na CNC lesnoobdclovalnem centru z znanjem programiranja. Stimulativen OD. Prijave na naslov: Jakles, d.o.o., Dvor 11, B (068)87-058. 2582 SIVO TELIČKO, staro 14 dni, prod«* (068)87412. * 1 LETO staro teličko in 20 m buko*1^ prodam. B (068)85-694. PURANE, bele, težke, za zakol, prod«*! B(068)49-113. * 20 OVAC z mladiči prodam ali me")*!’! govedo ali konje. B (0608)87-457, pop0*! TELIČKA, starega 1 teden, in balir^f oglate bale prodam. B (068)78-086. 14 DNI starega bikca, kravo za zakol iJL žametno črnino prodam. B (068)89-5!,, KUHARJA (-ICO) z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. B (041 )637-352. 2591 PODJETJA vabimo k sodelovanju pri distribuciji proizvoda, ki je od 1. maja zakonsko obvezen za vsa tovorna vozila. B (061)168-47-43,(041)703-730,(041)712-317. 2593 ČRNE čistokrvne pudlje prodam. ®'! 24-550. * - «•' STANOVANJA 127 NOVIH salonitnih plošč, 100 x 125, 6-valnih, ugodno prodam. B (068)324-440, po 18. uri. 2508 500 LITROV kvalitetnega cvička in žganja za namakanje borovnic prodam po 550 SIT. B(068)42-253. 2520 KVALITETNO VINO cviček ugodno prodam. B(068)42-135. 2519 BELO VINO cviček, žganje in kosilnico za Univerzal prodam. B (068)42-097. 2551 KORUZO V ZRNJU in stilna hrastova vrata, širine 90 cm, prodam. B (068)73-413. NOVA vhodna hrastova masivna vrata prodam. B (068)73-220, Šmarjeta. 2529 VINO ŠMARNICO in žganje prodam. B (068)48-789. 2574 GARSONJERO, delno opremljeno, oddam v najem. Predplačilo 6 do 12 mesecev. B (068)341-552. 2450 V KRŠKEM prodam dvosobno stanovanje, 55 m2, pritličje, CK, KATV. B (064)714-618. 2511 V ČRNOMLJU prodam dvosobno pritlično stanovanje, 65 m!. B (068)51-964, popoldan. so<' z%„ * ^ * Q- Oj A 7 Vev n- •s 068/324-377 V NOVEM MESTU oddam enosobno opremljeno stanovanje. B (068)27-134. 2542 MLAD PAR najame stanovanje (enoinpolsobno ali dvosobno) za dobo enega leta B (041)621-635. 2565 RAZNO V NAJLM oddam 4-sobno stanovanje. © (068)325-035, po 19. uri. 2575 ŠTUDLNTKI aii študentu oddam v Ljubljani opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. © (068)323-104. 2578 ČISTOKRVNE pudlje ugodno ft0&$ (068)26-370. ^ BELE težke kokoši in bele kilske prodajamo na farmi na Gor. Lazab ninarstvo Humek, B (068)67-108. ^ 3 KOZE srnastc pasme prodam. B (*®i$ 663. A BIFE s teraso v bližini Dolenjskih Toplic oddamovnajem.B(068)65-682. 2525 GARSONJERO ali enosobno stanovanjc v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. B (068)373-992, do 15. ure. 2595 PLEMENSKEGA KOZLA, Stare«* * t pol, ter več kozličkov za zakol pr0”* (068)28-316. 4 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, (068)50-034. Št. 25 (2548), 26. junija * I h m m AVTOKLINIKA S“ 068/323-035 AKCIJA • AKCIJA • AKCIJA Brezplačna menjava pri nas kupljenega olja in oljnih filtrov: VALVOLINE TURBO V - liter 698 tolarjev ^ALVOLINE SINT GARD - liter 899 tolarjev VASTROL GTX 3 - liter 1.199 tolarejv E3 JNJEX fbach------------^ ▼MOMROET amortizerji >■ • -' \QV±/ 03.0 MHZ MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. ^ mizarski delavnici takoj žžBoslimo mizarja ali lesnega 'ehnika. 068/22-893 'X* So OGNJIŠČE ji p RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 RADIO MAX §8,90 MHZ 89,70 M HZ UPRAVA DOLENJSKIH PEKARN, d.d. Novo mesto, Ločna 2 IŠČE VEČ ENOSOBNIH STANOVANJ ali GARSONJER na področju občine METLIKA ali NOVO MESTO za nove sodelavce. Možnost odkupa ali najema. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov do 30.6.1998. Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na četrto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da je dežurni novinar na voljo bralcem Dolenjske-; ga lista vsak četrtek med 20. in 21. uro. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Darinka Golob z Rateža 33 pri Brusnicah, za knjigo (/. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Roman Ravbar iz Črmošnjic 8 b pri Novem mestu. Medrednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Franc Gne-dič iz Lukovca 22 pri Boš-tanju. Izpolnite pravilno peti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 30. junija, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad, in sicer dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. NAGRADNI KUPON št. 5 Vprašanje: Kako se glasi naslov glasbene lestvice Dolenjskega lista in Studia D? Odgovor: Moj naslov: Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. £a vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Jš------------------------t—±-----------------,---\---1 Naročilnica za DOLENJSKI LIST ^ to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: in priimek:___________________._____________’ ^aslov (kraj, ulica, hišna številka):________________ Upokojenec: Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo jjaročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Datum: Podpis: Praznovanje v Kovinotehni z°..o OBLETNICA PC Brežice ^ 27. junija čakajo kupce D nad 5.000 SIT PR \KTK'NA DARU \! ZANAJVECJI nakup dneva poklan jamo VELIKO NAGRADO! m Spali Set za kopalnico, 5 delni KS&iSsjj t 1 n:, "JI? Kljuke s ščitom, za ključ 1§3 || - . .■C..,; I Sl PERCEMA 779 Sii| m V inorocna hatpriia . MMMa SL PERCEMA 13.950 sit Sl PERCEMA 2.390 s,t m Sl PERCEMA 89.900 sit I M m I V torek, 30. junija priznavamo KOVINOTEHNA StSE KIS' popust do 10 %. _____ VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po U* 068/323-610 iili 0*41/623-116 DULh Jel J jivLlu Lij 1U GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 K 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. ANKARAN VABI Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci v času od junija do septembra. Informacije po V 061/271-471, 061/1232-122, int. 249 Kontaktna oseba: Vasja Gumilar, organizator v turistični agenciji DOM PLANINKA VAS PRIČAKUJE ZA PRAZNIKE IN VSAK DAN Prisrčno vabljeni na prijetne izlete, oddih, seminar, kosilo ali drug za vas pomemben dogodek. Pričakujemo vas s konkurenčno ponudbo, odlično hrano in prekrasno okolico! Popite, nas: 062/603-242; rezervacije: fr 061/271-471 LETOVANJE V KOPRU Dijaški dom Koper vas vabi na letovanje po zelo ugodnih cenah. Cena polnega peniziona je samo 3.500 SIT dnevno za osebo. Otroci do 12. leta starosti imajo 30 % popusta, dijakom in študentom pa nudimo 10 % popusta. Za. vse informacije in rezervacije nas pokličite na B 066/272-250. Pričakujemo vas! . -..- -.•- . ." - ..- - - .. .. - - .T*:-*.-" - ---r • C" —----*.-.---..—.- -- KUPIM ŠKODO. GREM NA POČITNICE PL - % - . . . »ŠL . N ■P* k--d'- Lepo je imeti dober, nov avto. In lepo si je Pri nakupu kateregakoli modela ŠKODE privoščiti nore, uživaške počitnice. Še lepše vam zato podarjamo 50.000 SIT za počitnice, pa se je z dobrim, novim avtomobilom Vi si le še izberete kraj počitnikovanja in odpraviti na nore, uživaške počitnice. začnete pripravljati kovčke. »AN-JAN d.o.o. SKi/VAr* SPC JANEZ MOLEK AVTOLINE KRŠKO d.o.o. E-ssasnimm ► Bohoričeva 10, Krško, k 25 (2548), 26. junija 1998 DOLENJSKI UST PORTRET TECjA TE