Razvoj našega mesta
ne bo zastal
Naše mesto šcer sestavlja pet občin, vendar v njemu vrsto zadev urejamo enotno. Ne glede na to, kje stanujemo ali delamo, smo vsi Ljubljančani in si žeEmo, da bi se v našem mestu dobro počutii, pa tudi to, da bi se vsa njegova območja razvijala enako hitro. V želji, da bi naš tokratni novoletni pogovor »mestno« obarvai, smo zanj za-prosii predsednika izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljanc Hr-voja Draškoviča. Ljubeznivo se je odzval povabilu uredništev Ijub-Ijanskih občinskih glasil in v obširnem poguvoru z uredniki in novi-narji nanizal najbolj aktualne probleme našega mesta, orisal delo izvršnega sveta, spregovoril o usklajevanju potreb med obeinami in še o marsičem drugem. Snovi za zapis je bilo totiko, da je bilo v pri-spevku mogoče zajeti le del vsega povedanega. S Hrvojtm Draško-vičem (na stiki desno) so se pogovarjaii Janja Domitrovič, Niko Isa-jevič, Slavko Gerica. Vida Petrovčič in Darja Juvan, ki je pogover tudi pripravila za objavo.
Vprašanje: Že pol leta ste predsednik izvršnega sveta skupšdne mesta Ljubljane. Ta čas ste že utegnifi spoznati mesto in njegovo problematiko. Kateri so po vašem mnenju tisti osnovni problemi, ki tarejo Ljiibljano?
Ce poskušamo izpostaviti nekaj najpomembnejših pro-blemov našega mesta. je treba izhajati iz tega, kar smo zapisali v Ljubljani 2000 in v srednje-ročnem načrtu mesta. To je treba vzeti za osnovo zato, ker sta skupščina mesta in izvršni svet zavezana, isto velja seveda tudi za občine, da zapisano tudi uresničujeta. Iz teh dokumen-tov in iz tega. kar se je dogajalo letos, vidimo, da smo glavne probleme pravilno ocenili. se jih ustrezno Iotevali in tudi na-kazali možnosti. kako iziti iz njih. Razumljivo pa je, da imamo v praksi težave, gospo-darsko in družbeno življenje je živ organizem in stvari se med-sebojno prepletajo in povezu-jejo. kako vse tisto. kar smo se dogovorili. tudi uresničiti.
• Ena najpomembnejših nalog: pospešiti razvoj Ijubljanskega gospodarstva
Ena najpomembnejših nalog Ljubljane je kako se lotiti tako imenovanega prestrukturiranja proizvodnje, kako ustvariti ma-terialne možnosti za razvoj ozdov in s tem tudi našega mesta. gre torej za to, kako ustvariti v gospodarstvu doho-dek za družbene dejavnosti, stanovanjsko gradnjo, komu-nalne zadeve... Ves čas se pravzaprav vrtimo okoli vpra-šanja, koliko denarja nameniti za zdravstvo. šolstvo, kulturo, premalo pa se pogovarjamo kaj narediti. da bi ga ustvariJi več.
Vprašanje: Je torej pričako-vati, da bo naš gospndarski ra-zvoj v prihodnjih letih smelcjši? Katere naložbe načrtujemo v Ljubljani?
V primerjavi s Slovenijo imamo v Ljubljani relativno šc kar dosti investicijskih sred-stev. Zadi.ji dve leti smo imeli več naložb kot poprej. Vendar pa sr razni vzroki. mislim pa da predvsem tekoča ekonomska politika. če namreč nisi imel trajnih ohratnih sredstev. nisi
smel investirati, pospešili pro-ces, ki smo ga prej kritizirali. to je razdrobljenost investicij. Tako imamo zdaj v Ljubl jani le malo naložb, ki so predračun-ske vrednosti nad 500 milijo-nov dinarjev, nad tnilijardo di-narjev pa so vredne le naložbe v Litostroju, Velani, Avtomon-
taži in Unis TOS. To pa mislim. da ni dobro. Večina drugih programov iz dogovora o teme-Ijih planov, z izjemo sozda Ke-, mije, Leka in Litostroja. je še v fazi predprojektov. tako da se je bati. da ne bodo uresničeni.
• Brez strokovnjakov ne bo napredka
V izvršnem svetu smo pre-pričani. da napredka v gospo-darstvu ne morcmo zagotoviti le z boljšo organiziranostjo in učinkovitostjo dela. Potrebu-jemo investicije v opremo in v kadre. Cokla našega razvoja je velikokrat omenjena neugodna struktura kadrov, ki bi poma-gali pospešiti naš razvcj; pa še tisti kadri, ki jih imamo. veči-noma niso v gospodarskih or-ganizacijah. Prav zato naspro-tujemo neselektivnemu zmanj-ševanju sredstev za izobraže-vanje. Brez večjih vlaganj na to področje. v tem trenutku še ne vem, kakšen bo dogovor v re-publiki, ne moremo priti do ka-drov.
Vprašanje: Delež Ijubljan-skega gospodarstva v sloven-skem izvozu je precejšen. Ven-dar smn lclos izvozili za 4 od-stotke manj kot lani.
V Ljubljani smo za izvoz do-slcj veliko napravili, vendar ne lani in ne letos plana nismo uspeli uresničiti. Zavedamo se. da smo ga postavili preveč am-biciozno. čeprav so bila opozo-rila iz združenega dela. Poglej-te: v petih letih smo v Ljubljani podvojili konvertibilni izvoz iz 200 milijonov dolarjev na 400 milijonov. Če pogledamo Ie-tošnje podatke vidimo. da je industrija na konvertibilni trg prodala več kot lani, prav tako trgovina. do zastoja pa je prišlo v kmetijstvu. transportu. grad-beništvu in poslovno tehničnih storitvah.
Vprašanje: Kakšne pa so iz-gube v ljubljanskem go§podar-stvu?
V  Ljubljani izgub, če odšte-jemo tiste. ki so sezonskega značaja v turizmu in prometu.
in tiste. ki so posJedica tekoče ekonomske politikc, kot na primer v Žitu. skorajda ni. Mi-slim, da je to dejstvo celo slabo. Če Ima delovna organizacija večjo izgubo. se v njej sami. ob-čini in mestu, stvari poskušajo reševati. Tako pa imamo v Ljubljani v devetih mesecih tega leta 86 ozdov, v katerih je zaposlenih okoK 19.000 delav-cev. ki so imeli povprečno me-sečno izplačilo pod 90.000 di-narjev. Med njimi so kolektivi. ki niso najemali posojil. so izvozno uspešni. večina od njih nikoli ni imela nikakršnih privi-legijev. kot na primer Rašica. Pletenina. Maximarket. Ango-ra, Modna hiša. Dekorativna in drugi. Zaenkrat se v občinah še ne pogovarjamo o tem. kaj na-rediti. da bi te delovne organi-zacije prigospodarile večje osebne dohodke.
Drugi, poleg prestrukturira-nja gospodarstva in kadrov. večji problem Ljubljane pa je celotna infrastruktura mesta. To tudi najbolj žuli občane, saj imajo tu življenjske interese.
• Drugi večjji problem Ljubljane je njena infrastruktura
Vprašanje: v zvezi s tem Ljubljančar.e fa čav živo zanima. kakc se bomo lutili problcmov, ki smo jih hoteli reševati s sa-moprispevkom.
Računali smo. da bomo pri-bližno četrtino denarja za ta program dobili s samoprispev-kom. Zdaj bomo tnorali napra-viti rebalanse planov vseh sisov. vendar sredstev, ki so iz-padla z neizglasovanjem samo-prispevka. ne bo mogoče na-domestiti. Izvršni svet bo trdno stal na stališču. da tega pri-manjkljaja ne bomo nadomeš-čali s poviševanjem prispevnih stopenj. Posebna delovna sku-pina bo naredila oceno. kakšne
so naše zdajšnje materialne možnosti, nato pa bomo pri-pravili strokovni predlog za spremembo planskih doku-mentov. V njemu bomo pred-
lagali prioritetni vrstni red in tudi ka j naj iz programa izpade. Ce sem konkreten. v izvršnem svetu smo se odločili. da bomo reševali najprej nekatere eko-loške objekte.
Prednost bo imela deponija na Barju. smo pa pred dilemo, kaj s centralno čistilno napravb v Zalogu in s čistilno napravo na Toplarni. Obe čistilni na-pravi sta izredno dragi, pro-jekta sta že v končnih fazah. Verjetno bo treba glede na raz-položljivi denar. tehnične in strokovne možnosti. narediti selekcijo. Če bo konec prihod-njega leta elektrogospodarstvo pričelo s prenovo kotlov v To-plarni Moste, moramo hkrati pričeti tudi z ekološko sanacijo Toplarne. Če pa pogledamo z denarncga vidika. vidimo. da ima Vsak sis svoj denar. vsak svoj prednostni vrstni red. mi pa se zdaj trudimo. kako za ta infrastrukturni ekološki pro-gram pripeljat denar v en ža-kelj. V izvršnem svetu bomo
storili vse. da bo o tem strokov-nem predlogu potekala najširša javna razprava. ki naj bi se predvidoma pričela marca drugo Ieto.
Vprašanje: Ali bo neuspel IV. samoprispevek vplival na boljše delo komunalnih služb. Je to pričakovati kakšne kon-kretne ukrepe?
Vsi se strinjamo, da je treba nadomestilo za izpadla sredstva iz samoprispevka najprej iskati v učinkovitejši porabi denarja, ki je na voljo. V skupščini in na izvršnem svetu smo razpravlja-li. da je treba zaostriti nadzor nad porabo denarja v komu-nalni skupnosti in drugih sisih. Usposobili naj bi komunalno skupnost, da bi sama sprem-Ijala izvajanje planov. bolj pa bo treba kontrolirati njeno delo, to je odvoz smeti, izvedbo investicij, skratka. popraviti stvari, ki jih občani upravičeno kritizirajo.
Vprašanje: Pripravlja se po-višanje cen komunalnim stori-
tvam. Je fo vkakšni zvezi z neu-spelim referendumom?
Ne glede na izid referen-duma bi v začetku prihodnjega leta prišlo do podražitev ko-munalnih storitev. To nikakor ni reakcija na neuspel referen-dum. marveč smo preprosto v položaju. da to moramo storiti.
• Promet, preskiba,
stanovanja
Vprašanje: Promet v Ljub-Ijani, tako v strogem središču kot v predmestju, sod' med najbolj pereča vpra.šanja kvali-tete življenja Ljubljančanov. Ali lahko pričakujcmo odloč-nejše premike v tej smeri?
Vemo, kakšen je prometni položaj v Ljubljani. Ceste so slabe, poseben problem je par-kiranje. O tem smo se pogovar-jali na seji skupščine 4. decem-bra. Predvideno je, da bi iz sredstev nadomestila za upo-rabo stavbnega zemljišča in s pomočjo izvajalcev del izpeljali program gradnje parkirnih hiš v ožjem središču mesta. Dru-gače problema ni mogoče rešiti. Poleg tega pa mislimo odločno vztrajati pri izvajanju vseh predpisov. Novi stanovanjski in poslovni objekti bodo morali
imeti tudi primerno število parkirnih mest Je pa razreše-vanje komunalnih zadev in s tem tudi prometa usodno pove-zano s plačevanjem prave cene za uporabo mestnega zemljiš-ča. Ce te ne bomo uveljavili, se bomo materialno onemogočili za urejanje teh najbolj vitalnih problemov našega mesta.
Vprašanje: Ljubljana je bila doslej med najbolje nskrblje-nimi mesti v Jugoslaviji. Kaj lahko pričakujemo v prihod-nje?
Preskrba Ljubljane bo tudi v prihodnje najmanj taka kot je bila doslej, to je dobra. Ta tre-nutek in tudi v perspektivi v preskrbi z energetskimi viri ni pričakovati težav. Rjavega premoga sicer ni. so pa na raz-polago druge vrste. Tudi mesa je. razen svinine morda. dovol i. Prek sisa za preskrbo. s kratko-ričnimi krediti nekaterim proi-zvajalcem. z vlaganjem v druž-bene farme. želimo denar. ki ga v Ljubljani združujemo za ta namen. najbolj smotrno pora-biti za zagotovitev dolgoročne oskrbe mesta.
Vprašanje: V Jugoslaviji se pripravlja akcija gradnje 30.000 stanovanj. Kako se bomo mi vključiii v to?
Stališče o tem je 1S povedal samo prek mojega ekspozeja na zadnji seji skupščine. Dej-stvo je. da v Ljubljani glcde na prejšnja obdobja gradimo zelo malo stanovanj. Na osnovi proizvodncga principa priprav-ljamo gradnjo tisoč stanovanj v Zupančičevi jami. To bo edina večja soseska. ki bozrasla v tem srednjeročnem obdobju. Od 30.000 stanovanj naj bi jih v Ljubljani zgradili 1100. Na skupščini sem povedal, da gradnji za trg ne nasprotujemo. vendar naj se za to zagotovijo boljši pogoji.
• Oa bi si bolj zaupali
Vprašanje: Ker je to novo-letni pogovor, kaj bi zaželeli Ljubljančanom v prihodnjem letu?
Predvsem bi želel, da bi s skupnimi močmi uspešneje re-ševali vse to. kar nas tare. pri tem pa upoštevali čas in pro-stor. v katerem živimo. Tudi veliko majhnih premikov na številnih točkah bistveno pri-pomore k boljšemu počutju v našem mestu. Predvsem mo-ramo utrditi medsebojno zau-¦ panje. Želim si tudi. da bi jav-nost s konstruktivnimi predlo-gi. ne samo s kritikami. oprav-ljala pritisk na upravne organe in vse tistc službe. ki so odgo-vorne za naše mesto. Prepričan sem. da kljubtežkim časom. za-sto ja v razvoju L jubljane ne bo.