Posamezna številka 30 vinarjev* Slev. 61. li, v peiek, dne ii marca na Velja po pošti: u oelo lato naprej » en mesec „ sa inozemstvo • • »i • > H k 60 -5-30 70- V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K S8-— sa sa meseo „ .. K Svil spravi prajanan neutno „ 4-50 as Sobotna izdaja: a Za oeio leto.....K 10-— sa Inosemstvo..... 15 — Leto XLM Encstolpna petltvrata (59 mm llrok« in 3 mm visoka aU n|« proator) sa takrat .... p« 50* sa dva- ln večkrat . „ 45 „ Ob sobotah dvojni Uril Enostolpna petltvrata K V— isliaja vsak dan Isvsemši po« nedeljek ln dan po prazniku, ob S. url zjutraj. MT* Uredništvo Je v Kopitarjevi allol štev. 6/UL Sokoplai se ae vrečajo; nelrsmktmna pisma ae ne sprejemajo. Teleioaa štev. 50. Političen list za slovenski naroi 1. Uprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račnn poštna hran. ljubljanske št. 653 za naročnino tn št. 349 za oglase, av8tr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563. Kal oliSfci in pravoslavni Jugoslovani. RAZGOVOR »SLOVENČEVEGA« UREDNIKA Z GOSPODOM DR. JANJIČEM, PROFESORJEM PRAVOSLAVNE TEOLOGIJE. Politične meje, ki so nas ločile od srb-ekih bratov, so padle, in pred nami je ekupna bodočnost, Bo li dobra ali slaba, to j« v veliki meri odvisno od nas. Vsi pa čutimo potrebo medsebojnega spoznavanja in razumevanja razmer, v katerih se je ta ali oni del našega naroda razvijal, in v njih morda še živi. Na ta način padejo predsodki, ki so morda še tupatam, in zbližanie se vrši veliko hitreje in radikalneje. In to velja tudi o verskem zbližanju. Prva stvar je, da se spoznamo, drug drugega razumemo, drugo pride pozneje. Ta namen jc vodil našega urednika, ko je v torek zvečer naprosil profesorja pravoslavne teologije dr, Janjiča za razgovor, Gospod doktor je bil takoj pripravljen in je našega urednika sprejel najiskre-neje, ter izjavil, da je bila njegova želja, da tem potom Slovencem pove svoje misli. Duhovit mož, vsestransko in globoko izobražen, temperamenten, vesel, govori o glasbi, teologiji, politiki, o kolonizaciji — povsod je doma. Nekaj Krekovega je v njem. Prikupi se ti na prvi pogled. Ne čaka, da bi začel. Brez konvenci-jonalnosti je začel govoriti z menoj o Slovencih. »Slovenci bodete rešili Jugoslavijo! Mi Srbi stavimo v vas največje nade, ker vi ste narod, ki je rojen, da organizira. Vi »te hladneji od nas, a vaša moč je v organizaciji. Mi in Hrvati smo pesniki in juna-Jci, vi ste sicer tudi junaki, a hladni misleci in. organizatorji. Pri vas je doma disciplina.« »Gospod profesor, dovolite, da Vas prekinem. Toda v Slovencih je trdno prepričanje in vera, da je Srbin človek, ki je trezen, soliden in ima vse lastnosti discipliniranega naroda, s katerim skupaj delati nam jc veselje in sreča,« »Srbi ljubimo Slovcnce, ki so naši naj-milejši bratje. Ljubimo vas predvsem zato, ker v vas vidimo organizacijo ideje. Organizacija je vaša moč in te mi nimamo. Videl in slišal sem danes koncert vaše Glasbene Matice, Sam sem glasbenik, sam sem prirejal v Londonu jugoslovanske koncerte, toda povem vam, tako organiziranega zbora, tako popolnega prednaša-nja in petja ne najdete nc v Parizu, ne v Rimu in ne v Londonu! Smisel Slovcncev ga organizacijo se zrcali v pevskem zboru Glasbene Matice.« P. S.! Ogrsbi Slovenci. (Konec.) Po odloki cesarja Karla so bili protestanti v enakem p -ložajtt, kakor sto let prej katoličani. Imeli niso niti cerkva niti duhovnikov. Okoli Velike noči so imeli navado potovali v Avbo na spoved in -božjo večerjo* (obhajilo). Mnogo sc jih je tudi izšel, o v Somodsko župani jo, ko sc je kraj Surd uvfJlU med »artikularna mesta« in se je tam smela graditi »uteranska ccrkev. Leta 1718. je Marija Magdalena Na-dasdy, vdova ijota Diaškoviča, no prošnjo štirih mož (Mibacl bognar, Blaž Rapoša, Ivan Rapoša in Martin Drole) podarila izseljencem pu^to Liso. Še isto leto ic odpotovalo 14 sloveiskib rodbin iz Železne sto-lice in se nassji'lo v novem domovju. Kmalu so sledile še druge, ker so grofi Feste-tics v Aurgo radi prepustili svoja piazr>a, neobdelana zemljišča novim koionom. Tako so nastale v šomodski županiji (So-tnogymogye) slovenske vasi: Mthaly, Liszo, Sv, Peter, Bukkosd, Szt. Pal, Po-krog, Pat, Szcnt Kiraly, Vese, Bcrčny, ki so pripadale protestantski občini Šurd. Za »fararje« so imeli izprva madjarske Kalvine. Prvi slovenski župnik jc bil Adam »Mi smo katoličani in vi pravoslavni. Jeli ni vsled tega med Vašim narodom kakega nezaupanja proti nam, ki smo katoliki?« »O tem ni govora! Rečem vam, da naš narod in naše svečanstvo radi tega ne goji najmanjšega nezaupanja do Slovencev, Pomnite, da smo mi Srbi iz kraljevine najtolcranlncji narod v Evropi. Dokaz iemu je, da Srbija nikdar ni poznala verskih bojev. Znana vam bo naša narodna prislovica: »Brat je mio, koje vere bio!« In tega se mi dosledno držimo, iz prepričanja!« »Kaj pa tedaj sodite, gospod profesor, o problemu zedinjenja pravoslavne cerkve s katoliško?« »To vprašanje ni enostavno. Prva stvar v Jugoslaviji bodi, da se katoliki in pravoslavni spoznamo med seboj. Srbija je bila v zvezi z brezbožno Japonsko ter mnogobožno Kitajsko in Tibetom. Bila bi sramota, ko bi si mi, ki smo bratje, ostali tuji. Postopati pa je treba polagoma. Po mojem mnenju bo potreben ožji stik med obema cerkvama, entente cordiale, v obrambo temeljnih krščanskih principov.« »Morda tako, kakor nemški katoličani danes sodelujejo z iuteranci v obrambo krščanskega principa?« »Pri nas je stvar ložja. Mi sc zlagamo z vami v 95 točkah in lc v štirih si nasprotujemo. Govorimo o onih 96 točkah in na njih utemeljimo svoje sodelovanje, entente cordiale! Pozneje se lotimo onih točk, ki nas razdvajajo. Ne bodite v skrbeh radi nas. Kakor sem vam že povedal, pri nas je toleranca doma.« »Menim, da bo staroslovenski jezik v katoliški liturgiji ter srbski jezik v pravoslavnih obredih, za kar se pri Vas kaže tendenca, to rešitev še olajšal.« »Gotovo! Glagolica bo veliko pripomogla k zbližanju, o tem ni dvoma. In povem vam še, da ga ni pri nas, ki bi ne bil za sporazum s katoliki, za slogo s katoliško cerkvijo. To velja i o našem seljaku i o našem najbolj konservativnem popu. linam pa v mislih tu.Srbijance, Srbe iz kraljevine, Drugi Srbi so morda malo bolj šoveni, kar je razumljivo z ozirom na razmere, v katerih so živeli. Vendar pa,« je nadaljeval gospod profesor obrnivši razgovor na narodno politično stran, »vsi Srbi brez izjeme smatramo ujedinjenjc SHS za dovršen fakt. Za veleizdajo smatramo prav tako misel Velike Srbijo, kakor Velike Hrvatske ali Velike Slovenije, Naš obstoj je najbolje zasiguran v našem združenju. In vi, katoliški Slovnci, vadi nas pravoslavnih nc imejte skrbi! Mi hočemo lc vzajemno in složno delo, Povedal sem vam žc, da Srbija verskih bojev ne pozna.* Berke. Prava duša te slovenske kolonije pa je bil glasoviti Štefan Kiizmics, ki jim je župnikoval od leta 1755, do 1779, in spisal več nabožnih knjig (vidi literaturo). Še mnogo bolj kakor v Csobo, so zdaj slovenski luterani Železne stolice o Veliki noči potovali v Šurd, da slišijo slovensko pridigo, prejmejo vesoljno odvezo in obhajilo, Pri tej priliki so obiskali tudi svoje znance v bližnjih slovenskih vaseh in sc pogodili z veleposestniki za košnjo, žetev in mlačvo v letnih mescih. Za Kiizmičem ni bilo več slovenskih župnikov. Madjarski predikanti so na izrecno zahtevo ljudem šc včasih čitali s prižnice nekatere slovenske molitve, a kmalu je tudi to izostalo. Vedno občevanje z Madjari in madjari in madjarske šole so tekom 19. stoletja pogoltnile ta najvzhodnejši slovenski jezikovni otok. Dandanes le šc slovenska imena (kakor: Smodič, Berke, Kramar, Lipič, Novak, Flisar, Kuhar, Krečmar, Lončar), in m ' ^ri ljudski običaji spominjajo na prvoi pokoljenje prebivalstva. Veliko manj, kakor med Slovenci Železne županije, se je prolestantstvo udomačilo pri njihovih južnih sosedih v ko-mitalu Zala. Tu sta bili Stara ali Spodnja Lendova in Turnišče glavni župniji, obe podložnivi lendovskim grofom Bantyjem ali Baničem, ki so jim bili patroni. Pokrajina ob dolenji Muri se jc prištevala k jVicdjimurju in bila v cerkvenih stvareh podložna zagrebškemu škofu. Zato so bili »Čc pa je vendarle kako nezaupanje proti katoličanstvu med srbskim narodom, je temu vzrok nemško-avstrijska politika, ki je govorila o katoliški kulturi na Balkanu, mislila in vršila pa germanizacijo. Ta vzrok nezaupanja je sedaj odpadel.« »Da, sedaj ni nikogar več, ki bi imel svoj politični interes na tem, da smo razdvojeni. Ko se je Bizanc spri z Rimom, je ta spor potegnil za seboj nas Jugoslovane. Ko že Bizanca davno več ni bilo, smo se mi še vedno bili med seboj. Prišla je Avstrija in ta naš razkol pospeševala in s tem ustvarjala nasprotja med nami. Dokler jc bila Rusija, se je borila proti združenju Jugoslovanov, češ, da bo srbsko pravo-slavje v nevarnosti pred katoliškimi Slovenci in Hrvati. Sedaj pa se »katoliška« Italija boji, da pravoslavni živelj uniči katoliškega. Naj nas puste pri miru! Mi sami si bomo zna li urediti svojo hišo.« Medtem je stopil v sobo minister dr. Alaupovič, s katerim se je razvil ži-vahein razgovor o Trstu, Gorici in našem Primorju. Minister je ogorčeno obsojal postopanje Italijanov. »Trdno bodimo uver-jeni,« je dejal koncem razgovora, »da jc to nasilje, ki ga nameravajo izvršiti nad nami, le začasno! Ujedinjenje je za nas dovršeno dejstvo. In temu se ne odrečemo aiikdar!« »Kako ti mislite, gospod profesor, prakt čno delo za ccrkveno zedinjenje?« je vprašal dalje naš urednik dr. Janjiča, ko sia bila sama. »Tako, kakor naši seljaki! H katoliškemu episkopu Uccelliniju in k pravoslavnim popom so prišli seljaki in rekli: »Svečeniki so nas svoj čas razdvojili, vi svečeniki nas danes morate zopet zediniti.« Govoril sem o tem z Vašimi škofi Uccellini-jem, dr. Bauerjem, dr. Jegličem, Garičem, z več katoliškimi duhovniki v Zagrebu in povem vam, da nihče ne nasprotuje zedi-njenju. Tudi z vašim dr. Korošcem sva o tem mnogo govorila in se popolnoma skladava. Lahko vam povem tudi, da sem v tej zadevi bil v avdijenci tudi pri sv. Očetu Benediktu XV., in zedinila sva se o vseh spornih točkah, izvzemši ene,« »Katera je ta?« »Dogma o papeževem primatu!« »To je tedaj nepremostljiva ovira za vas?« »Gospod urednik! Tudi to sc mora premostiti! Temelj krščanstva je ljubezen. Kjer ie krščanska ljubezen, tam ni nepremostljivih ovir. In ravno zato sem mnenja, da sc da tudi to vprašanje veliko lažje rešiti z osebnim stikom, kakor pa od daleč in teoretično.« »Jc-li tedaj tudi vaš današnji obisk v Ljubljani služil temu namenu? Jc-li tudi io duhovniki, ki so prihajali pastirovat k Salajskim Slovenccm, skoraj sami Hrvati. Vpeljava nove vere je bila lu v zvezi z verskim prevratom v bližnjem Medjimurju, Pa kakor se jc tam že čez par desetletij obnovilo kaloličanstvo, tako je tudi na lendovskcm gospostvu kmalu zopet zavladala stara vera. V Medjimurju je vpeljal kalvinstvo Jurij III. Zrinjski, ki jc imel častno službo ogrskega »tavernika« in je bil hkrati veliki župan salajski. Od leta 1570. naprej sc je priznaval za očitnega privrženca nove vere in je po nasvetu luteranskega barona Nikola Mlakovačkoga Mallakoczy), ki je bil njegov zaupni prijatelj, dal s silo izti-rati vse katoliške duhovnike s svojih posestev. Cerkve so deloma razrušili, deloma porabili za svetne namene; Ic v samostanu sv, Helene kraj Čakovca so še pav-linski menihi nekaj časa vzdrževali katoliško božjo službo. Deset let pozneje je bila tudi ta zadnja katoliška postojanka porušena in menihi razkropljeni, — Dogodki v Medjimurju so vplivali ludi na prekmursko pokrajino. Nikolaj Banfy s Spodnje Lendo-ve je imel Jurijevo sestro za ženo, ki je bila enakega duha kakor njen brat. Zato se ni čuditi, da je tudi na Banfyjc\em gradu zavladalo kalvinstvo. Njegov dvorni pridigar je bil kalvinec Jurij Kulisar. V koliko je kriva vera prodrla med ljudstvo, se žal nc da ugotoviti. Konccm 16. stoletja sta se zatekla v Medjitnurje slovenska vprašanje bilo predmet razgovorom med Vami in našimi cerkvenimi knezi?« »Na to vprašanje sera odgovoril de« loma že prej. Govoril sem z vsemi škofi, ki so tu zbrani. Predlagati mislim, da bi katoliški svečeniki prihajali med nas, naši med vas, Jaz sam bi v Ljubljani rad imel govor, pravzaprav dva govora. Eden bi bil političen, drugi pa bi se tikal teh vprašanj. Zaprosil bom vašega škofa, če mi morda dovoli, da govorim tu v cerkvi o tem.« »To bo najbrže nekoliko težavno.« »Nič nc stori! Imam o tem lahko predavanje zunaj cerkve. Glavna stvar je, da o tem med seboj veliko razpravljamo.« Še eno vprašanje, gospod profesor! »Kakšen namen ima potovanje kardinala Bournc-ja po Jugoslaviji?« »Kardinal jc poslan od angleške vlade in sv. Očeta, da na licu mesta v Jugoslaviji vidi, bo-li Jugoslavija sposobna za življenje!« »O čem se je prepričal kardinal?« »Da ima Jugoslavija vse pogoje za zdrav razvoj. Kardinal je izrecno, izjavil, da je ljubljanski obisk eden najlepših dni njegovega življenja, ki ga nikdar ne bo pozabil. Popolnoma se je prepričal o pravicah Jugoslovanov in je izjavil, da bo vse storil za Jugoslovane, kar bo mogel. Vaši škofje so mu izročili prolest proti okupaciji jugoslovanske zemlje po Italijanih. To bo izvršil in osebno posredoval v Rimu, pri Wilsonu, Clcmenceau-ju, Lloyd Georgeju in Balfourju.« S tem je bi! razgovor končan. Iskreno sc }c poslovil g. dr. Janiič od našega urednika, poudarjajoč opetovano, da kmalu zopet pride med Slovence, ki jih visoko čisla. Pod naslovom »Dobra lekcija srbskim intelcktualccm« prinaša glasilo ministrskega predsednika Orlandn »L' Epoca« zanimiv dopis izpod peresa svojega pariškega dopisnika Polastrija, ki nudi malo vpo^ gleda v boj med jugoslovansko iu italijansko žurnalisliko v Parizu. Članek sa glasi: »Ko se bo pisala kronika te razbrzdane gonje Srbov, Hrvatov in Slovencov proti Italiji, ki je bila prostodušna dovolj, da jc doprinesla toliko žrtev, ko jo rešila uji-iiove narode in armade pred neposrednim poginom, bomo laliko iiucli jnsen pojem o njibovi perlidnosti.« Velika podlost leži predikanta Znojilšek in Fclicijan Trubar, a o njunem delovanju manjka poročil. Strogima luteranoma jc bilo tudi kalvinstvo, ki je tod vladalo, zelo neprijetno in ju je kmalu prepodilo. Zanimivo je, da sc jc tudi v slovenskih in hrvatskih pokrajinah na Ogrskem novoverska propaganda zlasti posluževala tiska in knjig za svoje namene. Prvi je osnoval protestantsko tiskarno leta 1536. Tomaž Nadašdy, ogrski palatin in ban hrvatski, na svojem posestvu Novi otok (Lij-Sziget) poleg Šarvara v Železni županiji; enako so imeli tiskarne Batthyanyi v Novem Gradu (Gussing) in Kiseku (Giins), kjer je deloval Janez Mandclc po svojem odhodu iz Ljubljane. Skupno sc omenja na Ogrskem v 16, stoletju okoli 30 potujočih tiskarjev, ki so bili hkrati slavci, tiskarji, korektorji, rezali in vlivali so črke, a bili so hkrati tudi knjigovezi in knjigotržci. Večinoma so izšle iz teh tiskarn madjarske in nemške knjige, Slovence in Hrvate ie preskrbovalo s knjigami Unguadovo tiskarsko podjetje. Kranjski trgovci in kramarji so na semnfih in po hišah pcnujali Tui-barjevc in Dalmatinove knjige. Ker liudslvo ni znalo citati, se tiskani prote-stanski nauki sicer riso tako hitro med ljudstvom razširiH, kakor bi bili želeli njih razširjevalci, vendar so tu in tam nastali krožki vernih poslušalcev, katerim so po-edini pismeni ljudje ob nedeljah ali ob delavnikih zvečer čitali U protestantskih v tej trditvi. Ko jo srbska srbska vojska pribežala razbita, utrujena, do skrajnosti iumučona in sestradana k morju, jo italijanska vlada pritisnila na srbsko vlado, naj pripozna njeno pravice na vzhodno adrijsko obal, ker bi lo pod tem pogojem poslala svoje ladjevje na pomoč. Srhi so ta nesramni pogoj odklonili in tisoči in tisoči moZ srbsko vojske jo med tem ča-eom poginilo na obali iz gladu, mraza in smrtno utrujenosti, dokler nista Anglija ln Francija prisilila Italijo, da je prepeljala srbsko vojsko na Krf. To je bila laška omoči »Vsak dan,« nadaljuje Italijan, »odkrivamo nove zahrbnosti in novo laži za očrnitev naše dežele. Danes n. pr. se govori o hrupni sconi, ki so je dogodila v nekem velikem pariškem hotelu, kjer Je igralo prvo vlogo nekaj visokih ,glav" jugoslovanstva (alcuni alti papaveri dello Jugoslavismo), O tem se sicer govori • še skrivaj, ker nalagajo gotovi obziri posebne pridržke, toda dan polne luči morda Ui več daleč. Za sedaj bo v pričakovanju bolj pikantnih odkritij zadostovalo, če sporočim o enem zadnjih junaštev .srbskih intelektualcev', ki so se premestili v Pariz in so postali cen t rum izžarevanja svojih atentatov in protiitalijanskih obrekovanj. Gruča teh namišljenih izobražencev, ki tukaj stolujejo, je imela pred par dnevi plemenito navdihnjenje, da jo naslovila, seve tajno, številnim francoskim- osebnostim politike, znanosti, umetnosti in časopisja oklic, z naslovom »Jugoslavija Jugoslovanom«, v kateri se nahajajo proti Italiji, razen obtožb splošnega značaja, sledeče trditve, ki jih navajamo v celoti: 1. Italija preganja Jugoslovane v zasedenem ozemlju in prepoveduje nositi njihove kokarde. 2. Avstrijski polom ob Plavi iu razpad avstro - ogrskega cesarstva je v prvi vrsti delo Jugoslovanov, ki je »ententi najbolj udan narod«. 3. Bivša avstro - ogrska mornarica je last nove jugoslovanske države. Knjižica teh oblastnih izobražencev jc bila poslana osebno nekaj tisočem oseb v samem Parizu in predvideva se, da je bila, prevedena ua angleški jezik, zelo razširjena tudi v Londonu. Ta nespodobna sleparija, ki je imela namen učinkovati na javno mnenje zavez-uiškega in prijateljskega naroda, je bila razkrita in takoj emo sklenili uspešno reakcijo. Sindikat italijanskih dopisnikov v Parizu jo zamogel dobiti v roke listo francoskih znamenitih oseb, ki so prejele srbsko blebetanje (sicl) in jim je poslal delce s par strani, popopran in prepričevalen cdgovor, ki jo bi! dobra lekcija »jugoslovanskemu pučut, in ki ss sedaj razširja med meščanstvo v mnogo tisočih izvodih. Odgovor italijanskih Zurnalistov srbski nadležnosti omenja, cla ima Italija za seboj 50 let narodnega življenja pravičnosti, čela in poštenja, 50 lot bojev za svo-jodo, pravico in demokracijo. Italija je edini zgled na svetu vse-vkupnega spoštovanja kultuirun in jezikovnih tradicij, kajti n. pr. v dolini Aosta, ki je del Italije od leta 1859. in ki je po je-ciku in kulturi francoska, se francoščina poučuje v šolab, francoski jezik jc uradni jezik iu duhovniki pridigajo v cerkvah francoski. (Kaj pa Slovenska Benečija, kjer *o Lahi pregnali slovenski jezik ne-le iz šol in iz uradov, ampak tudi iz cerkve in ubili v slovenskem ljudstvu vsako narodno zavest? Ali je to tudi vsevkupno spoštovanje kulturnih in jezikovnih tra-rlicij? — Op. ur.) Italija ni nikdar postavljala v nevarnost svetovni mir, pač pa je kategorično odbila leta 1013. vsako pomoč Nemčiji in Avstro-Ogrski v napadu, ki so ga nameravale ravno proti Srbiji. V dnevu poskušnjo jo zbrala svojo mesto in nadaljevala vojno kot vsi njeni zmagoslavni zavezniki do zmage, kljub pomanjkanju in trpljenju. Zavrnili smo obtožbo srbskih izobra? ženeov, da hočo Italija nadaljevati v svetu praski, avstro-ogrski in bolgarski imperializem. Če je prišlo do lokalnih dogodkov, jih je povzročila nestrpnost gotovih jugoslovanskih odborov, ki so se — pod grožnjo odpustitve — prenaglili v zaprisega-nju zvestobe novi jugoslovanski državi, ki ni Še pravno konstituirana. Nošenje jugoslovanske kokarde je bilo prepovedano, kor je služilo provokaciji neredov. Toda srbski intelektualci, pravi delce italijanskih žurnalistov, hočejo prepričati, da je bila jugoslovanska revolucija, ki je privedla Avstro-Ogrsko do kapitulacije, da je italijanska zmaga ob Piavi zasluga Jugoslovanov in da je dunajski Cezar padel po njihovi zaslugi. Nič bolj zvitega nego ta srbska la2. Vsi zavezniki so bili potrebni skupnemu zmagoslavju, vsi so dali svoje najboljše brezemejitev in brez obotavljenja; toda naših 500 tisoč bratov, ki spe za vedno ua Krasu in ob Piavi, drugih 500 tisoč pohabljencev, ki so v Italiji iu še drugih 50 tisoč, ki jih je Avstrija poslala v srnrl z boleznimi in z lakoto v svojih ujetniških taboriščih, bi se zamanj žrtvovali, če bi no protestirali proti obtožbi o brezuspeS-nosti njihovih naporov in proti poizkusu zateinniti njihovo slavo, ki je enaka oni vseh junakov, ki so se žrtvovali v veliki vojni. Resnica je, da je bila potrebna Srbija, potrebna Rusija, potrebna Italija, in poslednja posebno po odpadu Rusije, ker je cela avstro - ogrska armada stala proti nam; da sta bila potrebna lakota in trpljenju narodov zdaj zrušeno dvojne monarhije in da jo bila potrebna končno zmaga italijanskega orožja ob Piavi, ki j8 zdrobila cesarstvo Habsburžanov. Kako je mogoče torej na pošten način pripisovali »vso« zaslugo tega uspeha »jugoslovanski revoluciji«? Zgodovina teh štirih let ni še dovolj stara, da bi jo bilo mogoče ogoljufati. So dejstva, ki ostanejo, kot n. pr. razkačcriost, s katero so se hrvaški polki borili začetkom vojne proti Srbom, kot odpor slovanskih polkov proli italijanski armadi prej ob Soči in potem ob Piavi; kot n, pr. iiclovrafcnost slovanskih čet, ki so so borile proti francoskim četam generala Grazianija na italijanski fronti; kot koiiečno 30 tisoč italijanskih vojakov, ki so padli ob Piavi med zastavljeno bitko dne 24. oktobra 1918 proti avstro-ogrski armadi, o katera se zdaj trdi, da je bila že zrahljana po dozdevni jugoslovanski revoluciji. Odgovor protestira potem živahno proli zahtevi srbskih intelektualcev, ki reklamirajo bivše avstro-ogrsko brodovje za novo jugoslovansko državo. Sicer pa govora o lein nepristranska dejstva. Dne 30. oktobra 1913, je zaupal cesar Iyarl brodovje Jugoslovanskemu odboru. Dne 3. novembra 1918. so delegati avstrijskega glavnega stana podpisali pogoje premirja (o;'obrene v Versaillesu po svetu aliiran-cev), ki so določili izročitev avstro-ogrske-ga brodovja pomorskim oblastem zaveznikov. Cd teh dveh dejstev je le eno resnično: ali je bilo avstro-ogrsko brodovje izročeno Jugoslovanskemu odboru dne 30. oktobra in tedaj se avstrijska vlada ni mogla zavezati, da ga odda dne 3, novembra zavezniškim vladam; ali pa brodovje sploh ni bilo odano in tedaj: kako jo je mogel Jugoslovanski odbor zase reklamirati? Jasno jc torej, da se jc avstro-ogrska vlada v slabi veri k tej prevari, da poizkusi rešiti brodovje v upanju boljših dni in knjig. Zelo je pospeševalo razširjanje novih naukov tudi to, da so jih podajati pro-testsnski književniki v vezani besedi, v obliki himen in pesmi, ki si jih je ljudstvo tem lažjo zapomnilo, ker so se prepevale po starih znanih napevih. Na semnjih, ob cerkvenih slavnoslih, na ženitovanjih iri drugih ljudskih veselicah so se glasile protestantske pesmi. Ko je Ungnadovo knpživno podjetje na Virtembcrškem zamrlo, je Jurij Zrinjski ustanovil tiskarno v Nedelišču, kjer je na svoje stroške dal tiskati nekaj hrvatskih knjig, ki jih je napisal župnik Mihael Bu-čič. Skoraj ob istem času čujcnio o tiskarni v Spodnji Lcndovi, kjer je deloval tiskar Rudolf Hofhalter z Dunaja. Banfy-jeva tiskarna menda ni izdala nobenih slovenskih in hrvatskih kniig, pač pa jc natisnila par madjarskih del njegovega grajskega predikanta Jurija Kulisarja. Velik prevrat v korist katoliške cer-kve se je zgodil na Ogrskem, ko je Ferdinand II. leta 1619. dobil kraljevo krono in potolkel upor crdelskcga vojvoda Petlena. Zdaj so sc nsiodličncjši magnati in plemiči odrekli protestantstvu in prestopili na Ferdinandovo stran, o katerem so vedeli, da je odločen katoličan. Takrat je od/.vo-nil otudi kalvinstvu v Medjimurju. Jurij IV. Zriniski ic bil leta 1623. v samostanski cerkve sv, Helene slovesno sprejet v naročje katoliško cerkve in je takoj pokazal izpremembo svojega verskega naziranja s tem, da je ukazal vse protestantske pre-dikante s svojih posestev s silo iztirali. Ob istem času se jc morala izvršili izpremem-ba tudi pri Banl/jevi družini v Spodnji Lendavi, ker čitamo med cerkvami, ki so bile pod Jurijem IV. Zrinjskim protestantom odvzete, tu JI Tumičše kraj Mure. Zagrebški škof Benko Vinkovič (1637-1642) se je poicbno trudi! za izpreobrni-tev novoverccv v Medjumurju in posrečilo se mu je mnogo kalvincev izpreobrniti, V naslednjih dcsetletiih se še tu in tam pojavljajo predikanti. na primer v Tuinišču leta 1631, neki kalvinec Andrija Hide-gkuti, ki je imel za naslednika zopet lute-ranskega pridigarja. Vendar sc verska no-votarija tu nikdar m tako ukoreninila, kakor med Slovenk v Železni župani)i, in kmalu so bili zaJnii sudovi protestanstva na spodnjelendavskem gospostvu izbrisani, Lea 1829, so tu našteli 21 protestantov, ki se tudi najnovejši čas niso mnogo pomnožili. Ljudstvo je ; čudovito vstrajnostjo pretrpelo hude čase not ar,jih upcrrv, verskih bojev, turških navalov in ohranilo svoj prvotni katoli,\i in sl-v.-inrki značaj. v slabi veri delajo oni, ki so bili pripravljeni sodelovati pri tem Iopovstvu, Konečno je za Italijo adrijansko vprašanje — vprašanje obstoja. Italija je pričela leta 1915. vojno, ker jc bila njena obal od Benetk do Brindizia brez obrambe in je bila eksponirana vsem napadom sovražnika. Avstro-ogrsko brodovje, o katerem trde, da je imelo večino jugoslovanskega moštva, je med vojno večkrat izdatno obstreljevalo naša prosta mesta in ubijalo žene in nedolžne otroke. Kaka zmaga bi bila za Italijo, če bi v času, v katerem mora izkoristiti sadove svojih žrtev, videla nadomeščati s pomorskega stališča na vzhodnem bregu Adrije staro avstro-ogrsko državo? Bila bi izmenjava imen, toda stvar bi ostala absolutno ista. S tem bičajočim odgovorom so italijanski žurnalisti uspešno obvarovali francosko javno mnenje proti vsem napadom z lažmi, s katerimi hoče »Jugoslavija« di-skreditirati Italijo, njene aspiracije in zahteve. Protest je podpisan od vseh 16 italijanskih dopisnikov, ki večinoma že več let stanujejo v Parizu. Tako tV Epoca«. Iz vsega članka, ki je pravcati izbruh sovraštva in zaničevanja Jugoslovanov, zveni v zofistične fraze in zavijanja zavita želja, diskreditirati in osmešiti delovanje jugoslovanske delegacije v Parizu, ioda med vrstami zeva slabo zataiena bojazen pred našo novo državo ob Adriji, ki vstaja kljub italijanskemu zaničevanju in naporom, da bi jo udu-šili že prve dni njenega rojstva. In Italija naj si zapomni, da bomo vstali kljub vsemu in proti vsemu, da bomo prej ali slej gospodarji na svoji zemlji ob Adriji od be-beških gora pa do Spuža! žssi&te z® Belgrad, 10. marca. Srbsko žene. od nekdaj prepojeno z junaško ljubeznijo do domovine, so storile korak, ki kaže, da so s svojim plaine-nečim srcem objele že tudi vse nove dele, ki so se strnili s prejšnjo Srbijo v eno samo skupno domovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pred odhodom kardinala Bo-urnea iz Belgrada so mu izročile temeljito zamišljeno spomenico, v kateri ga prosijo, naj zastavi ves svoj vpliv, da ostane vse ozemlje SHS sklenjeno in neokrnjeno v svojih narodnih mejah, kar bo najzanesljivejši zid proti ponovnemu nemškemu »Drangu nach Osten« — pritisku na vzhod. Ta nemški pritisk, izvaja spomenica, jo vzdržavala in pospeševala tekom vekov ne-lo nemška politika, marveč tudi nemška znanost, nemško modroslovje, nemška kultura. V treh pravcih se je širil ta pritisk: 1. po donavski ravnini preko Sedmograško in Rumunije na Črno morje; 2. ob Donavi po moravski in var-darski dolini v Solun; 3. most od Berlina do Jadrana, ki ga jo bila Nemčija že dobro dogradila. Svetovna vojna je imela Nemčijo dovesti do njenega cilja: Egipt— Azija. V besnem navalu Germanov je ostal srbski narod kot vekovita straža na Balkanu zvest do poslednje žrtve. »Bogu je dopadlo, da je rešil srbski narod in njegovo zaveznike iz neskončno bede ter je podaril srbski in zavezniški vojski nesmrtno hrabrost in slavo, da je razbila zle germansko težnje in pomogla, da je zmagala kultura nad barbarstvom, pravica nad uzurpatorstvom. Objestno neomejene germanske oblastiželjnosti je posejala po svetu milijone grobov, ki zahtevajo danes pravice, mirnega kulturnega .razvoja za tisie, ki hodijo v črnini, a jih ožarja svit zmage in slave. Velika zastava in jamstvo za mil no bodočnost v Evropi bo nedvomno ureditev nove in močne naše jugoslovanske države. Le-ta bi morala dobiti neomejeno pomoč in ljubezen svojih zaveznikov, da se dvigne do visoke naloge, ki jo čaka v zgodovini. Ali je pa mogočo iti nasproti tej veliki nalogi, ako se od Jugoslavije odvzame najugodnejše ozemlje za germanske težnje? Italijanska okupacija krajev, po katerih teče direktna zveza Berlin—Gorica— Trst — Jadran, bi ustvarila zvezo z vsemi gospodarskimi nemškimi podjetji v Lombardiji ln bi obnovila zavojevalno germansko smer. Temu bi neizbežno sledila ogorčena borba naša in naših bratov Slovencev in Hrvatov in ponovilo bi se vse, kar smo že doživeli. Eminenca! Prosimo Vas v imenu vseh srbskih in jugoslovanskih žon, pomagajte Jugoslaviji, da se obvaruje novega gorja, kajti ako se naša slovenska zemlja in tradicionalno srbska Dalmacija ne osvobode italijansko okupacije, kateri bi neodoljivo sledil nemški pritisk, potem so moramo pripraviti ua novo kri in nove žrtve, ker so nam Nemci sami ob svojem umikanju iz naše izmučene dežele napovedovali, da je Nemčija nevarna tudi brez Viljema.« To so glavne misli spomenice, ki jo je podpisala predsednica ženskega društva gospa Jelena Lazarevič. Iz celega srca smo hvaležni domoljubnemu srbskemu ženstvu za ta nastop v obrambo našo zemlje. Ne bomo pozabili! (Posebno poročilo »Slovencu«). Dopoldanska seja. Belgrad, 13. marca. Današnja seja narodnega predstavništva se je začela ob pol 10. uri dopoldne. Tajnik dr. Novak je prebral zapisnik zadnje seje. Predsednik Pe-čič naznanja protest jugoslovanske muslimanske organizacije iz Tuzle proti izvolitvi delegatov v Bosni. Protest se odkažu verifikacijskemu odseku. Nato se je pričela glavna razprava o poročilu verifikacijskega odseka. V imenu manjšine verifikacijskega odseka je dr. Jo-so Sunarič predlagal, naj sc radi izrednega položaja opusti določena razprava. Vsa zbornica sc je pridružila temu predlugu. Za Istro jc priznan poslanec dr. Laginja, za Bosno Josa Šmitra, Predsednik je ugotovil, da je 258 mandatov uverovljenih. Nato je predsednik predlagal, da se predsedstvo zbornice izvoli prej, nego se uve-rovijo ostali mandati. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Nato jc bila seja odgodeua na 4. uro popoldne. Popoldanska seja. Belgrad, 13. marca. Seja se popoldne ni mogla pričeti ob 4. uri, ker je Narodni klub še razpravljal o obliki prisege poslancev. Zbornica je čakala celo uro. Ob 5. uri so prišli v dvorano Starčevičanci, Dr. Pavelič je izjavil, da smatra prisego odveč, vendar pa hoče priseči. Nato so se poslanci zaprisegli. Rimske katoličane je zaprisegel belgrajskj župnik Wagner, pravoslavne belgrajski parob, muslimane pa iman. Volitev predsedstva. Belgrad, 13. marca. Po prisegi se je vršila volitev predsednika in podpredsednikov. Glasovanje je bilo tajno. Za predsednika je bilo oddanih 184 glasovnic. Od teh je dobil dr. Dražo Pavlovič 177, sedem glasovnic jc bilo praznih. Predsednik se je zahvalil poslancem za zaupanje. V svojem govoru je naglasil heroično borbo Srbije za narodno svobodo. Avstro-ogrska je porabila vsa sredstva, da bi uničila Srbijo. Ko so sovražniki mislili, da je Srbija uničena, tedaj se je zopet dvignil srbski na» rod. Pri teh besedah so vsi poslanci vstali in prirejali ovacije Srbiji, srbski vojski in jugoslovanskim prostovoljcem. Koncem svojega govora je predsednik povdajil odločno voljo našega naroda, da po pravu narodne samoodločbe dobi vse svoje pzem-/je. Omenil je Gorico, Trst, Istro, Dalmacijo, Vis, Temešvar, Vid;n, Belocerkev, Celovec in Beljak. Poslanci so vstali raz sedeže in priredili velikansko manifesta cijo. Poslanci Jugoslovanskega kluba so klicali: Proč z londonskim paktom! Živijo jugoslovanski Vis! Proč z Italijo! Živel Wilson! Skupščina je bila v ognju navdušenja. Tudi galerija je prirejala burne manifestacije. V ložah so sedeli zastopniki Anglije, Francije, Amerike, Belgije in italijanski konzul. Predsednikov govor se natisne in plakatira po celi državi. Nato se je vršila volitev podpredsednikov, Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Hrvat dr. Ribar (JDS); dobil je 160 glasov; za drugega podpredsednike pa dr. Jankovič (VLS), ki je dobil 162 glnscv. Za dr, Laginjo je bil oddan 1 glas. Tajna seja v soboto. Belgrad, 13, marca. Jutri ob 9. uri dopoldne bo ministrski svet, ki bo sklenil, da se vrši v soboto konferenca v narodnem predstavništvu. Ta seja bo tajna. Ministrski predsednik Protič bo poročal o zunanjem položaju. Prihodnja seja. Belgrad, 13. marca. Prihodnja seia narodnega predstavništva bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Ob tej priliki se bo izvršila slovesna otvoritev parlamenta s prestolno besedo. Jugoslovanski poslanik na Dnnajn, LDU Dunaj, 13. marca. (ČTU) Kakor doznava Čehoslovaški tiskovni urad od dobro poučeno strani, jo novoimenovani poslanik na Dunaju Josip Pogačnik, ki je bil mhogo let podpredsednik avstro-ogrske poslanske zbornice ter je na Dunaju dobro znana oebnost, dospel v sredo dno 12. marca na Dunaj. V petek se mu bo predstavilo uradništvo sedaj razpuščene jugoslovansko konzularne ngenturc na Dunaju. G. Pogačnik jc sicer imenovan za poslanika, pa bo začasno vsled ncurojenib diplomatičnih razmer imel naslov. »Re-presentant de Hoyauino Serbo Croate-Slo-vene«. Začasno bo uradoval v bivšem bo-senskem ministrstvu v dunajskem I. okraju, Seilerstatto 30. LDU Dunaj, 13. marca. (ČTU) Novoimenovani poslanik kraljestva Srbov. Hr- vatov ln Slovencev Josip Pogačnik je danes posetil čelioslovaškega zastopnika Tu-earja. Boji na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 13. marca iz uradnega vira: Dne 12. marca ob dveh popoldne so naši oddelki zopet osvojili Soboto, ki so jo napadle nemško-koroške čete pri Drumljah in zapadno od Laboda so Nemci streljali s strojnicami na naše postojanke. Rab in Krk jugoslovanska? LDU. Split, 13. marca. (DKU.) Kako polagoma tone ladja italijanskih nad, dokazuje brzojavka, poslana iz Pulja imperialističnemu listu »Idea nazionale«. Brzojavka poroča, da je zelo vplivna politična oseba v Pulju prejela iz Pariza vest od dobro poučene osebe, da bosta otoka Rab in Krk pripadla Jugoslaviji. Tudi Italijani uvidevajo, da se bliža konec njihovi pohlepnosti. Italijanska nasilstva v Dalmaciji. LDU. Zader, 13. marca. (DKU.) 8. t. dopoldne po svečani izročitvi prapora, darovanega Zadru od nekaterih mest Italije, je del izprevoda, ki jc prišel iz gledališča, navalil na bogoslovno semenišče, Češ da se je čtilo iz semenišča žvižganje. Kjerkoli je šel italijanski izprevod, so ita-lijanaši posvali Jugoslovane z najgršimi besedami. Ko se jc končala svečanost predaje prapora, jc šel izprevod proti jugoslovanski čitalnici, kjer so izgredniki pobili vsa debela stekla čitalnicc ter poškodovali s kamenjem več kosov pohištva. Tudi so udrli v notranje prostore društva, v katerih je bilo okoli 20 članov. Začelo se je demollranjc, vendar gre hvala kapitanu Pelegriniju, rodom iz Zadra, ki sc jc energično ustavil nadalinjemu vandalizmu. LDU. Zader, 13. marca. (DKU.) Kljub vsemu pritisku se jc od 120 nameščencev finančne straže v zsdcrskcm okraju odzvalo zahtevi italijanske okupaciiskc oblasti samo 5 finančnih stražnikov, ki so vložili prošnjo za nadaljnje službovanje. Vsem, kf niso vložili prošnje, je bila s 1. t. m. vstavljena plača, a mnogi so bili že odpuščeni iz službe. LDU. Zader, 13. marca. (DKU.) Pri vojnem sodišču v Zadru ie bila 4. t. m. razprava proti Mati Luki, Marku Kučclinu in Anti Grazanovi radi petja jugoslovanskih pesmi. Obsojeni so bili na 8 mesecev temnice. Izmliljene vesti o nemirih na Hrvatskem. LDU. Zagreb, 13. marca. Z ozirom na brezžično vest iz Milana o hudih nemirih na Hrvatskem, ki so jih povzročili hrvatski separatisti proti srbskemu nadvladju, javlja novinski odsek: Milanska brezžična postaja razširja vest, da jc po vsej Hrvatski, zlasti pa v Zagrebu prišlo do velikih demonstracij in nemirov, ki so jih povzročile protisrbske stranke. Vse ie vesti, kakor tudi vest o vstaji delavcev in kmetov so popolnoma izmišljene. V vsej Hrvatski, sploh na vsem jugoslovanskem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije vladata mir in red. IZ OdnoSaj! med Ccško in Nemško Avstrijo niso prekinjeni. LDU Dunaj, 13. marca. (ČTU) O danes razširjeni vesti glede prekinjenja odnoša-Jev med Čehoslovaško republiko in Nemško Avstrijo piSo »Arbelter Zeitung«, da so tozadevna poročila napačna. Listi pripominjajo, da je čchoslovaški zastopnik Tusar pred dvema dnema izročil nemško-avstrijski vladi noto čehoslovaške vlado z znanimi obdolžitvami in od tega časa ni imela licmško-avstrijska vlada nobenega stika ž njim. Čehi ln NemcL LDU Dunaj, 13. marca. (ČTU) Iz krogov ententine misije, ki biva na Dunaju, se zagotavlja, da bo ententa zastavila veB svoj vpliv, da no pride do izbruha sovražnosti med NcmSko Avstrijo in Čehoslovaško republiko. Pričakovati je kmalu ugodnega uspeha tozadevnih posredovanj. LDU Eoterdam, 13. marca. (ČTU) »Times« poročajo, da jc kardinal Gibbons na irski konferenci v Filadelfiji izjavil, du obstoja med Angleško in Irsko vojno stanje, ki ga moro tamo mirovna konferenca s proglasitvijo neodvisnosti Irske odstraniti. Zahteve čeških socialnih demokratov. LDU. Praga, 13. marca. (ČTU.) Klub socialno demokratičnih poslancev v narodni skupščini jc sklenil nastopno resolucijo: Z ozirom na popolno odpoved meščanske vlade zahtevamo: 1, Da sc sprejme tekom 14 dni zakon, s katerim sc načelno izvrši razlastitev velikih veleposestev in da se letošnja žetev odda republiki v začasno upravo. Kolonizacija razlaščenih velikih veleposestev sc uredi I po posebnih kolonizacijskih zakonih, 2, Tekom 14 dni se ima sklicati anketa o razlastitvi rudnikov in fužin in anketa o razlastitvi monopolnih veleobratov. 3. Do 1. aprila 1919 sc mora uveljavili bolniški zakon glasom sklepa Zveze bolniških blagajn. 4. Takoj se naj izda postava, katera jamči nopolno svobodo zborovanja, časopisja in družb. 5. Takoj s« naj razpišejo občinske volitve, Ako bi posamezne stranke v narodni skupščini ne mogle prevzeli jamstva, nalagamo načelniku kluba, da izvršilnemu odseku naroči, da on sklene o nadaljnjem postopanju socialnih demokratov v narodni skuoščiri. Klub jc tudi sklenil, da se mora takoj izdelati volilni red za ustanovno narodno skupščino. Naj kasneje dva meseca po volitvah v občinsko predstavništvo morajo biti izvršene volitve v definitivni parlament republike. Ministrom Habermanu, dr. Soukupu in dr. Winterju je klub izrazil popolno zaupanje. Mirovni posvet, LDU. Pariz, 12. marca. (DKU.) Agence Havas poroča: Kornitej desetorice je sklenil, da bodo Belgiia, Grška, Poljska, Rumunska, Čehoslovaška in Srbija zastopane po finančni komisiji in Belgija, Portugalska, Brazilija, Kitujska, Poljska, Rumunska in Srbija v gospodarstveni komisiji. Velesile, ki imaio posebne interese, pridejo na vrsto, kadar se bo obravnavalo o teh, Amerika pripomogla do zma?c. LDU. Pariz, 13. marca. (Brezžično.) Pri slavnostnem obedu, katerega jc priredila mirovna konferenca v čast ameri-kanske delegacije, je med drugimi govorniki tudi maršal Foch proslavljal ameri-kansko armado ter pri tej priliki podal nastopni zanimivi historični razvoj vstopitve Amerike v svetovno vojno: 11. marca je bilo v Franciji 300.000 Amerikancev. Do takrat jih je vsaki mesec prišlo 30.000. Dne 21, marca so naskočili Nemci St. Ouentin, prispeli do Scarpe, korakali do Sommc in dosegli Oiso. Položaj je bil za nas zelo kritičen. Dne 2S. marca sta prišla k meni general Pershino in Bliss ter mi lojalno rekla nastopne besede: »Mi smo tukaj, da Vas ščitimo ali da poginemo z našimi četami,« Dne 25. aprila r,o se ali-iranc države obrnile do teh dveh generalov s prošnjo, da jim dasta na razpolago mesečno 12.000 mitraljez, Z milraljezami je prišlo 67.000 Amerikancev, aprila meseca 94.000, meseca junija jih je bilo vseh skupno 1,700.000 mož. Dne 2. junija je prosil najvišji vojni svet v Versaillesu predsednika Wilsona, da naj nadaljuje po-šiljatve in do spomladi 1919 pošlje še 100 novih divizij. Predsednik \Vilson je odgovoril, da bo poslal zahtevano število- Tako je stopila Amerika v nnše vrste, da nas ščili in pripomore do cilja. Stroški ameriške vojne mornarice. LDU. Roterdnrn, 13. marca. (ČTU.) Ameriški mornariški minister Daniels je poročal v senatu, da so znašali izdatki za vojno mornarico nad 1 milijardo 591 milijonov dolarjev in da so preračunani izdatki za leto 1920. na 2313 milijonov dolarjev. Zlato pero za Clcmenccsti-ja. LDU. Cmih, 13. marca. (ČTU.) Depu-tacija m!?.d:h deklet jc izročila Chmen-ceau-jtt zlat perunik z zlatim peresou ter mu čestitala k o/dravljenju. Govornici dc-pulacije je izrek.'a željo, naj bi Clemencea i podpisal s tem tu lesom mirovno pogodbo, ki naj bi ptin-ria vsemu svetu trajea ur.«\ Drag atentat. I DI J. Cmih, 13. marca. (ČTU) >Cri de Pariš« javlja, da jc pariški dopisnik lista »Times« povodom napada na nrn^irskega [,rcdsedn'ka Clemenceau-ja nuiac brzoja-vil svojemu listu o tem dogodku 8600 besed. Od drugih agentov so »Times« prejele o istem dogodku 15.000 besed brzojavlje-nih istega dne. Beseda velja nujno brzo-javljeni 75 centimov. Lahko se izračuna, kol;ko je veljal napadalec Contin londonske r Times*. Popis vrednostnih papirjev v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 13. marca. (ČTU.) Z ozirom na danes razglašeno izvršilno naredbo državnega urada se morajo naznaniti nastopna imet!u; Posest tuzemskih in inozemskih viednosinih papirjev, ki jih ima shranjene lastnik sam afi pa v tuzemskih zavodih, V svrho kontrole se bodo zaznamovali: Aktivni in pasivni prebitki iz tekočih računov ali žirovnih računov, vloge na vložne knjižice, računske knjige, vložn listi in podobno, posest tu- in inozemskih zlatih in srebrnih novcev, bančni in drž. bankovci, zasilni denar in nakaznice ter v svrho žigosanja predani bankovci, od 1. januarja 1914 v tuzemstvu se nahajajoče inozemske delnice, kakor tudi premoženje v inozemstvu, naloženo v omenjenih delnicah, nadalje menice, čeki in nakazila za inozemstvo, vsi v tuzemstvu nahajajoči se sefeji, ki so določeni za shrambo vrednostnih papirjev, morajo naznanili tekom 48 ur pri davčni oblasti prve instance. BoljScviška propaganda za Angleško in Indijo. LDU, Amsterdam, 12. marca. (Dun KU.) »Ncw York Herald« poroda iz Lon- dona: Angleška vlada je doznala, da nameravajo ruski boljševiki uprizorili revo-ucijo v Angleški in v Indiji. Indijski revo-' ucijonarji se baje šolajo v Moskvi v boljše-viSki propagandi ter razpolagajo z mnogim propagadnim gradivom. Poljaki in Nemci. LDU. Poznanj, 13. marca, (Dun KU. — Brezžično.) Komisija intereliirancev, ki se jc pogajala s poljskim narodnim komitejem in z nemško komisijo o podrobnostih gospodarskega dela dogovora o premirju, jc dosegla popolno soglasje. Kar sc tiče vojaških pogojev, mora Nemčija še dve točki sprejeti ,in siccr ono o osvoboditvi talcev in ono o preložitvi nemške artiljerije na razdaljo 20 kilometrov za demarkacijsko črto. Nemški vojaški člani komisije so se odpravili k Hindenburgu, da slišijo, katerega mnenja je on. Pričakujejo jih do naj-dalje torka nazaj. Ententa bo napravila red v Nemčiji, LDU. Curih, 13. marca. (ČTU.) Kakor poročajo «Times», bodo aliiranci v primeru. da sc bodo v Nemčiji nemiri nadaljevali, sami s svojimi armadami napravili stalen red in mir v Nemčiji. PofISlIrse novice. + Pomisleki proti svobodni trgovini. Poslanci Jugoslovanskega kluba in soc. demokratični zastopniki v državnem veču so se posvetovali o vladni naredbi glede svobodne trgovine; bati se je, da bodo trgovci novo stanje izkoristili v svoje namene in dvignili cene. Po dolgi, vsestranski razpravi, jc odšla deputacija k ministru dr. Petričiču, ki ima sedaj začasno portfelj ministra za prehrano. Minister je izjavil, da sc v omenjeni odločbi ministrskega sveta ne more nič izpremeniti. Usodni dnevi, O poteku pariške konference piše »Pravda« pod gornjim naslovom: »Tisti trenotek, ko so se zavezniki ločili od nas malih in koalirEili v skupino velesil, jc bilo za nas jasno, da co eni pooblaščeni, a mi podrejeni, da so njihovi interesi nepovredni, nad vsemi in da se jih nihče niti dotakniti ne more. Vse, kar se je potem zgodilo, jc dokazalo žalostno točnost tega stanja.« Dalje pravi: »Marčni dnevi pariške konference so usodni ne samo za nas male, marveč za celi svet. Tu ne gre samo za vprašanje obstoja ene države ali enega naroda, marveč za vprašanje, da se ali usivari nov režim ali pa podaljšajo dnevi dunajskega in berlinskega kongresa. — Od takega dela ne bo imela koristi ne sreče r.iti Italija, niti mi. miti zavezniki in nihče na svetu.« Članek zaključuje z naslednjimi narodnimi stihi: Vuk na ovcu svoje pravo irna, ka tirjanin na slaba čovjeka; al' tirjastvu stati nogom za vrat, dovesti ga k poznaniju prava, to je ljudska dužnost najsvetija! -j- Prod mrtvilu cci zgoraj. Tudi v Srbiji vzbuja mrtvilo, ki se razširja s centralnega mesta, čimdaije večjo neprijetnost. Tako piše »piavds» v uvodniku: Vlada še ni prišla do tega,, da bi organizirala državo. Toliko se je zakasnila v tem, da narod žalostno trpi. Upravni aparat ali sploh ne ob-tr.ja ali pa delnic leno. Navadno deluje pogresno, ker se iz središča protislovno ukazuje. Ne ncdal'uje se, kar je bilo doslej, novega sc ne ustvarja. Nevarnost je, da to leno delo vlade ne bi kompromitiralo centralističnega zistema. Zalo bi bilo potrebno, da vzame to vprašanje v roke parlament ter najde način, da ta leni del našega narocia — centralna vlada — dobi več življenja, pozitivnega dela, da se ji že s samo sestavo najboljših mož pripravijo ugodna tla, da vse državno-narodne potrebe oživotvori. To je nujna dolžnost parlamenta tudi zaradi zunanjih razmer. Ako bi bili te dni že organizirani in močni pred pariško konferenco, bi bil moral morda tok dogodkov iti boljšim potom. Nevarna znamenja. Zagrebški »Hrvat« se pod tam naslovom peča z zadnjimi demonstracijami v Zagrebu in pravi, da so segale preko okvira hrvatskih narodnih razmer in zavzele obeležje splošne svetovne revolucije duhov. Umljivo jc, da jc vse-učiliška mladina ogorčena na Radiča radi njegove politike, toda s takimi nasilnimi sredstvi, kakor so razbijanje lastnine in ogrožanje osebne vafnosti, se v današnjih dneh, ko so široke mase postale tako silno občutljive za vsako nasilje, nc smejo pobijati političnega mnenja. Za Radiča so sc potegnili in zanj demonstrirali socialno-demokratični delavci, ki so siccr veliki Radičevi nasprotniki. Ljudstvu je pač vsaka sila skrajno zoprna, tako da sc protivi tudi pametni stvari, ako se hoče izvesti s silo. Tudi Marko se ne bi poturčil za nič na svetu, razen »za inat« — iz kljubovanja. -f Besedo Ima narodno predstavništvo. Belgrajska »Pravda« se ua uvodnem mestu peča z najnovejšo izjavo italijanskega ministrskega predsednika Or-landa na Montecitoriju v Rimu, da ni le londonski rv1'* X polni veljavi, marveč da si bo znala Italija zagotoviti tudi Reko »talianissimo«. Pravi, da se mora sedaj proti rimskemu Montecitoriju oglasiti narodno predstavništvo z belgrajskih Tera-zij ter celemu svetu, a posebno onim v Parizu z gromkim glasom povedati, da narod Srbov, Hrvatov in Slovencev ne zahteva tujega, a svojega ne daje. Narodno predstavništvo ima besedo 1 -f- Dementi naše delegacije v Parizu, Milanski »Secolo je bil 21. februarja objavil pogovor L. Campolonga z neko bojda najmerodajnejšo osebnostjo naše delegacije v Parizu. Po izjavah te osebnosti na; bi obstojal nekak »načrt srbske misije«, ln siccr tak, da jc delegacija Kraljestva SHS opustila svoje zahteve, za katere je v naprej vedela, da so nesprejemljive, ter je žc pripravila svoj umik, odločena, da ne odstopi Italijanom razen Trsta tudi celo dolino Soče, celo Istro, Vis in nekaj drugih o+okov, marveč se hoče poravnati tudi v vprašanju Reke. Proti temu poročilu je ob,'avil Jugoslovanski odbor v pariškem listu ».lournal d« Debats« naslednji dementi: Delegacija Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da te navedbe v ničemer ne odgovarjajo resnici in da dosledno tudi niso mogle iziti od kake me-rodajne jugoslovanske osebnosti. -f Resnica o vlogi Italije ob umiku srbske voj'skc preko Albanije. Z ozirom ki naj bi jo bila izkazala Italija Srbiji ob na ponovno omenjanje velike »dobrote«, ki naj bi jo bila izkazala Italija Srbiji ob umiku srbske vojske preko Albanije, piše belgrajska »Pravda«: »Znano nam j.e, da ima vlada v rokah vse podatke in dokumente, ki kažejo vlogo Italije ob tej priliki v popolnoma drugačni luči. V našem interesu je, da pridejo sedaj vsi ti podatki v javnost. Razlogi, zaradi katerih jili srbska vlada preje ni mogla uporabiti, sedaj ne obstojajo več. Zahtevamo od vlade, da v čim krajšem času objavi plavo knjigo o diploma ličnem delu povodom našega bivanja v Albaniji in o vsem, kar je s tem v zvezi. Iz nje se bo šele videlo, kakšna jc bila vloga Italije ob tej priliki in zakaj sc jc tisti veliki in pošteni človek Nkolaj II. po prevozu naših čet rta Krf zahvalil za rešiicv vojske samo Franciji.« 4- Novi listi v Belgradu. Publicist Peter Petrovič bo začel v Belgradu izdajati listi »Istina«. Boža Savič bo pa začel namesto dosedanjega svojega lista »Malega Žurnala« izdajati neodvisen list »Polet«. 4- Aretacije v Sarajevu. »Pravda« poroča, da so v Sarajevu poleg Vancaša zaprli tudi dr. Mandiča. Tudi Sarkotiča da so zaprli, 4- SibEko-madjarska prijateljstvo. — Pod tem naslovom se peča sarajevska »Jugoslavija« s par članki Pašičeve »Samouprave«, v katerih govori o nekdanjem prijateljstvu med Srbi ia Madjari iu pravi, da se morajo sedaj med obema narodoma upostaviti prejšnji prisrčni odnošaji. »Jugoslavija« pravi, da kaže, »Samouprava« s takim pisanjem malo obzirnosti nasproti Hrvatom, ki so toliko časa in tako silno trpeli pod zločinsko rnadjarsko politiko. Zdi se, da hočejo tisti ljudje, ki so po milosti Madjarov in v prijateljstvu z njimi precej let vladali na Hrvatskem, uveljaviti to svojo politiko tudi v Belgradu. Razen tega so nedavno listi prinesli vest, da se med Jugoslavijo in Madjarsko pletejo dogovori za personalno unijo. To bi se reklo, iskati zaveznikov in prijateljev zunaj državnih meja — proti notranjim neza-dovoljnežem. A to so je že stari Avstriji slnbo obneslo. Najprej sloga med brati samimi, najprej varnoit na znotraj, potem pa mir na zunaj, da se zopet ne uresniči pregovor: »Kdor noče brata za brata, koče tujca za gospodarja.« Drse v ne novice. — Osemdesctlctnica. Župnik msgr. Bezenšek v Čadramljah in graščak Hertl v Konjicah sta te dni dopolnila po 80 let življenja. Bivši državni poslanec, kanon k dr. Grcgorec pri Novi cerkvi pa, upamo, da bo tudi letos slavil svojo osemdesetletnico. — Selgrnjoka vsouSiliška uprava naroča dijaštvu, naj no hodi v Belgrad, dokler se ne objavi topogledni poziv. — Oiicij za veliki teden. Vsled zapletenih vojnih razmer še danes ni izšel oficij za veliki teden. Pomanjkanje pa je veliko, posebno pri mlajših gospodih. Novega ofi-cija šc ni, starega pa ni dobiti več. Zato sem sestavil in dal z dovoljenjem preč. šk. ordinariala ekscerpt oficija za veliki teden litografirali pri Blazniku. Dogotovljcn bo še ta teden. Sestavljen pa je sledeče: Izpeljane so vse antifone po najnovejših (rimski Antiphonale, Liber usualis M. ei. oif. (1914] solemske izdaje) izdajah. Ravno tako tudi vsi psalmovi načini, ie^da niso celi psalmi ( v besedilu) izpeljani, marveč samo prvi verz. Jc pa označeno pri vsakem tonovem načinu, kje jc treba napraviti flekso, mediacijo ali finalo. Napravljeni so namreč akcenti iu s številkami zaznamovani pripravljalni zlogi, katere in kolikor jih zahteva psaimov način. Tako si bo vsakdo lahko pomaal s kako staro hebdo-mado ali brevirjem, samo da si bo prej podčrtal zloge za mediacijo in finale. La-inentacije so izpeljane vse s popolnim besedilom, ravuo tako »Christus iactus est«. Oblika je priročna, osminka v podgolovati obliki, tako da je lahko cel psalmov način na eni strani v eni vrsti zaradi preglednosti. Obsegal bo sešitek 44 strani. Koliko bo stal, še ne vem, ker ni še popolnoma dogotovljen in nisem dobil še računa. Naročenih je za enkrat 250 izvodov. Zato prosim, da, kdor bi želel ta izvleček dobiti, naj se takoj oglasi; ako bi se jih morda več oglasilo, bi se lahko še naročilo v tiskarni. Seveda par kron bo že stalo to, ker danes je papir v tiskarni precej drag. Kdor torej želi, da se mu izvleček pošlje, naj mi blagovoli sporočiti potom dopisnice z natančnim naslovom. —- Vinko Lovšin, Ljubljana, Rakovnik 6. — Ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih nastavljcncev na slovenskem ozemlju« se vrši v nedeljo, dne 16. marca 1919 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma. Tovariši in tovarišice! Nikdo od Vas naj ne stoji ob strani osamljen in brezmočen. Vsi v organizacijo! Pridite ter pristopite polnoštevilno, V slogi je moč! Vabijo se vsi nastavljenci trgovine, industrije in špedicije, — Pripravljalni odbor. — V kateri župniji je pokop in vojak 87. pešpolka Štefan Ko raz? 1. novembra se je, vračajoč se z bojišča, v Ljubljani vsedel na streho železniškega voza, 5n ker od takrat ni več sledu, je gotovo med Ljubljano Li Celjem ponesrečil. --Pojasnila prosi župr.i urad Stoprcc pri Rogatcu. — Razpi.* zdraraiike službe. Dcle'na vlada za Sloven.jo v I jubljani razpisuje w'užbo ordinariji i* internem oddelku pbče javne bolniSnce v Drežicali. S to službo je zvezana osnovna plača 2400 K s pravico do 5 petletnic po 200 K, stanarina letnih 600 K in vojna doklada letnih 720 K. Stanarina se ne ušteje v pokojnino. Po triletnem provizoričnem službovanju se nastavi prosilec definitivno z naslovom primarija. Prosilci imajo pravilno Ikolekovanim prošnjam priložiti krstni in Idomovinski list, diplom doktorjev vse-iga zdravilstva in dokazila o dosedanjem službovanju, oziroma o teoretični in praktični predizobrazbi. Prošnje je do 1. aprila 11919 vlagati pri zdravstvenem oddelku jdeželne vlade v Ljubljani. Zahteve poštnih oficijantov. Pod tem naslovom je bilo v ljubljanskih dnevnikih objavljeno poročilo občnega zbora mariborske podružnice osrednjega društva poštnih adjunktov, oficijantov in aspirantov z dne 23. svečana 1919. V ao-tičnem dopisu na dnevnike je izostala beseda »starejši« v stavku, da se naj pri razdelitvi poštarskih mest vpoštevajo v prvi vrsti starejši moški prosilci. Ta zahteva pa se je sploh samo zaradi tega stavila, ker se jc izrazilo, da se vsa po-štarska mesta pedele ženskam in ker je bivše avstrijsko poštno ravnateljstvo v Gradcu opetovano imenovalo znatno mlajše ženske moči za poštarice, kakor starejše moške, samo ker so bile Nemke. Toliko v pojasnilo, ker je nastal nehote nesporazum. Pri tej priliki odlečuo poudarjamo, da priznavamo popolno enakopravnost našim koleginjam in katero stališče zastopa osobito naše osrednje društvo v Ljubljani, — Podružnica osrednjega društva pošt. adj., oficj. in asp, za slov, Šta-jer v Mariboru. Avgust Špendl, predsednik, Ivo Jamnik, tajnik, — Iz Št. Vida nad Ljubljano. V nedeljo smo kratko poročali o nesreči, ki se je pripetila v soboto na Poljanah, kjer sta se splašila konja in jc gospodar Alojzij Brolin padel z voza in se malodane na mestu ubil. V nedeljo zjutraj je revež po groznih mukah preminul. Pokojni se je v ponedeljek 14 dni poročil. — Aprovizacija nam je pretekli teden delila v Šimnovi prodajalni na osebo po pol kilograma bele moke in po pol kilograma ješprenja, v Zorma-novi trgovini pa po 1 kg črne moke. Kako pa smo se zavzeli, ko smo se prepričali, da je bilo med 6 kg črne moke 2 kg otrobov, Prepričani smo, da tisti, ki so si ob demobilizaciji dali prepeljati iz Frnadove hiše polne vreče moke na svoje domove, niso jedli niti ješprenja in ne otrobov, — S predpustom so tudi pri nas prenehali razni bali in plesi, ki jih je bilo toliko, da jih ni mogoče prešteti. Najbolj žalostno je pri tem, da je bila na vseh zastopana v večini naša ncdorastla mladina. Tako se je pohvalil neki Mletni deček: »Jaz sem bil danes do dvrh zjutraj na balu.« Na pustni ponedeljek pa smo srečavali na cesti ob 1. uri ponoči 12 do 141etne kratko-krilnice. Na raznih mestih se povdarja, da jc naša mladina bolna. Da, da, težko je bolna, samo zdravnika ni. Poklicani čini-telii, ki imajo nalog skrbeti na naš narod in njega blagostanje, naj bi zapomnijo, da bo ta mladina, ako se ne zavzamejo zamo, nam zadala enkrat udarec, ki bo težji od boljševizma, — člani društva poštarjev poštnih odpravnikov obojega spola za £ /cnilo so vabijo k rednemu občnemu zboru, kateri se vrši dne 23. marca 1919 v Ljubljani, restavracija »Novi svet« v Prešernovi sobi ob 2. uri popoldne. Za shičaj nesklepčnosti ob določenem času so vvši isti dan in na istem prostoru eno uro pozneje skupščina pri vsaki udeležbi. Glavna točka dnevnega reda bo razpust obstoječega in ustanovitev društva vseh poštnih uradnikov Slovenije. Zato tovariši in tovarišice, naj ne izostane prav nobeden, temveč naj pride vsak, kdor more. — Zaplemba blagajne bivšega vojno-poštnega urada 198. Poveljstvo, četa, zavod, Narodni svet ali posameznik, kateremu je kaj znano o zaplembi blagajne, mesečnega obračuna in inventarja bivšega vojnopoštnega urada štev. 198, naj zanesljivo javi, kar mu je znano, Vojaški inten-danci za Slovenijo v Ljubljani. — Merodajnim na znanjel Na Koroško čestokrat prihajajo pisma z veliko zamudo. Tako n. pr. potrebuje eksprčsno pismo iz Ljubljane v Železno Kaplo na Koroškem nič manj kot deset dni. Vemo sicer, da je za obmejne kraje zopot vpeljana cenzura in pripoznavamo tudi, da je pri današnjem političnem položaju ta izjema potrebna. Toda ne moremo razumeti, zakaj bi se morala zadrževati pisma tako dolgo v cenzuri Od prejšnjih nemških oblasti smo bili takih šikan pač navajeni, danes pa bi se v naši svobodni Jugoslaviji tak birokratizem vendarle že lahko enkrat odpravil. Zanimivo jo tudi obenem dejstvo, da nosijo mnoga pisma iz Ljubljane, naslovljena na Koroško, sledeči žig: Zensurstelle — Graz L a n d e s -regierung. Kako pridejo naša pisma v cenzuro tuje državo? Po našem mnenju morejo biti krivi edinole poštni uradniki v dotičnih vlakih, ki iz malomarnosti dopuščajo, da romajo naša pisma v grosko cenzuro. Upamo, da se bodo tozadevni faktorji vnaprej pobrigali, da se vpelje red tudi v tem oziru. — Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji« je na svojem občnem zboru dne 9. marca t. 1. v Ljubljani izvolilo za poslovno leto 1919 sledeči odbor: predsednik: okrajni glavar dr. Friderik Lukan, podpredsednik: okrajni glavar dr. Bogumil Senekcvič, tajnik: okrajni komisar dr. Emil Gaj, blagajnik: vladni tajnik dr. Ferdo Tomažič, odborniki: vladni tajnik dr. Srečko Lajnšič, vladni kon-cipist Stanko Masič, okrajni komisar dr. Otmar Pirkmayr, vladni tajnik Henrik Ste-ska, namestnika: vladni koncipist Milan Makar, policijski komisar Gustav Puš, — K novoustanovljenemu uradu za nakazovanje pokojnin vojaškim osebam in vdovam prihaja celo z dežele veliko strank — posebno vdov po padlih vojakih -— brez vsakega dokumenta, radi česar imajo dostikrat nepotrebna pota in stroške. Da se ne vzbuja nevolje med ljudmi, ki dostikrat težko čakajo na pokojnino in podporo, se poživljajo župani in občinski uradi, da natanko prečitajo naredbo, ki jo je izdal oddelek za socialno skrbstvo glede vlog za prcskrbovalnino, da bodo stranke prav poučili in jim preskrbeli potrebna potrdila in dokumente. Sploh pa se naj ne pošilja ljudi do urada, ampak prošnje naj sc z vsemi dokumenti pošljejo uradno in službeno označenemu uradu, kakor je v »Uradnem listu« rečeno, — Pokojnine državnih uslužbencev in železničarjev. Počenši z aprilom se bodejo pokojnine izplačevale v Sloveniji le jugoslovanskim državnim vpokojencein. Vsem do pokojnine upravičenim železničarjem se izplačajo pokojnine za mesec marc, za mesec april pa le Jugoslovanom. V tem smislu se obvesti nemško avstrijsko vlado. Državne uradnike nemške narodnosti, ki so vložili pred prevratom prošnje za stalno vpokojitev pri bivšem avstrijskem ministrstvu ali so pa vložili take prošnje po prevratu pri Narodni vladi SHS, se obvesti, da ponove prošnje pri mednarodni komisiji, ki se svoj čas v to svrho vpo-stavi ali pa da jih vlože pri pristojnem državnem uradu Nemške Avstrije. — Kropa. Dne 9, t. m. je umrl v Kropi vpokojeni idrijski rudar Franc Kratnar. Doma jc bil iz znane Kratnarjeve rodbine v Kamniku. Bil je mož poštenjak kakor so redko sejani, mož krščanskega življenja. Kar je pokazal posebno v dolgi težki bolezni, bil je razumen, pomagal je rad vsakemu. Škoda moža! Naj mu Bog plača vse dobro v nebesih! — Društvo političnih preganjancev naznanja, da posluje njen tajnik g. Makso Zupančič v prostorih Narodnega sveta v Ljubljani, Frančiškanska ulica 2, pritličje. Vsi dopisi naj se odslej naslavljajo nanj. — Semensko žito. Žitni zavod ima na razpolago nekaj vagonov ovsa, ki ga bo oddajal za seme. Žitni zavod upa, da prejme pravočasno tudi večjo množino ameri-kanske jare pšenice in jarega ječmena. Županstva naj naznanijo takoj najnujnejšo potrebo spomladanskega semena okrajnim glavarstvom. Razdelitev semeni se bo vršila po komisijonarjih Žitnega zavoda. — Nakupovanje tobaka v Slccpljn, ki je v rokah posebne državne komisije, gro gladko izpod rok, dasi so je bilo prebivalstvo ob viharnih in nerednih razmerah silno navadilo tihotapstva s tobakom. Tobak plačujejo kmetom Btari po 20 dinarjov, a novi po S dinarjev kilogram. — Dober plon, a za kratek čas. Ob vrnitvi Narodne banke v Beigrad so predrzni tatovi ukradli 60.000 dinarjev v zlatu. A hitro so jih zasačili in jim odvzeli denar še nedotaknjen. šfein €§>¥©!§&„ BLOKADA ADRIJE NI ODPRAVLJENA? (Posebno poročilo »Slovencu*.) Ženeva, 13. marca. Preko Lugana poročajo, da zanikujejo italijanski listi vest o odpravi blokade v Adriji, češ, da je najvišji odbor zaveznikov v seji dne 9. t. m., katere so se udeležili imenom Italije Son-nino, Barzilai in Crespi, ki so pojasnili vse okolščine, prpoznal popolnoma italijansko stališče o vzdrževanju vojaške blokade v smislu pogojev premirja z dne 3. novembra 1918. D' ANNUNZIO HUJSKA DALJE! (PosebDO poročilo »Slovencu..) Ženeva, 13. marca. V Benetkah se jc vršil shod dalmatinskih dijakov, katerim je poslal D' Annunzio pismo, v katerem pravi: »Naj bo sklep kongresa (če bi ga ime-npvali »svet desetorice«, bi ne mogli dvomiti o njem) kakršenkoli, Dalmacija ostane naša, ostane zemlja in vera Italije. Konflikt nc more biti končan, razun po zakenu naše zmo^e. Sicer bo trajal in trajal, dokler ta zakon ne bo vsiljen barbaru!« ČEŠKOSLOVAŠKE MEJE DOLOČENE. (Posebno poročilo »Slovcncu».) Ženeva, 13. marca, (Uradno.) Komisija za češko-slovaško vprašanje je pod predsedstvom Julesa Cambona končala svoje proučevanje slovaških mej in je preiskala nekatere podrobnosti, Id se nanašajo na češke meje. WILSON PROTI POTOPITVI NEMŠKE-GA BRODOVJA. (Posobno poročilo »Slovencu«.) Ženeva, 13. marca. Iz Washirigtona poročajo, da se je predsednik Wilson v nekem pismu z dne 1, marca, naslovljenem na nekega člana zbornice, izrazil, da se mu zdi predlog o potopitvi nemškega bro-dovja ideja oseb, ki nimajo drugega dela. Predsednik pravi, da je proti potopitvi ladij, kar pa ni njegovo definitivno mnenje, ker ni razpravljal o tem še s kompetent-nimi oblastmi mornarice. To se bo zgodilo, kakor hitro se vrne v Pariz, kjer se bo glede vprašanja o razpolaganju nemških ladij razpravljalo, ORLANDO ODPOTOVAL V PARIZ. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Ženeva, 13. marca. Preko Lugana poročajo, da se je ministrski predsednik vrnil v Pariz. Pred odhodom iz Rima so mu im-periolisti priredili ovacije in mu želeli uspeha ob rešitvi žgočih narodnih zahtev Italije ob Adriji. ITALIJANSKA SPOMENICA MIROVNEMU POSVETU. LDU. Rim, 13. marca. (Dun KU.) Agen-zia Štefani poroča: Mirovni konferenci po italijanski delegaciji predložena spomenica ugotavlja, da se italijanske zahtevo popolnoma strinjajo z Wilsonovimi temeljnimi načeli. Te zahteve so izražajo na kopnem v alpski meji, ki obsega zgornjo Adižo, Trentin in Julijsko Benečijo, na morju pa v izboljšanju položaja na Adriji brez pre-judica za narodno zahteve na novo nastalih držav. Zahteve Italije no ogrožajo drugih dežel. Razen Bolcana mora Italija imeti tudi Brisen, da Nemci ne bodo imeli italijanskega južnega obronka v svojih rokah. Glede vzhodne meje poudarja spomenica, da se mora leta 1S66. prekinjeno delo izpopolniti, čo so hočo vrniti Evropi mir in vzdržati ravnotežje ob Adriji. Potrebno je, da se italijanska meja primakne do Julijskih alp. Nadalje naglasa spomenica zgodovinsko - geografično enoto Julijske Benečijo in poudarja, da so Gorica, Trst, Pulj in Reka, nedvomno italijanska kakor tudi mnogo drugih mest in vasi ob obali in v notranjosti dežele. Da se prekinjeno delo dovrši in izključi vsako nevarnost, mora Italija dobiti primeren del Dalmacijo. Spomenici so priložene statistične številke. Nadalje poizkuša spomenica dokazati, da izpopolnjuje Reka obrambo na kopnem in da udejstvi protinemški program rešitve jadranskega vprašanja. Londonski dogovor jo dodelil Reko Hrvatski zaradi tega,Jier ni predvidel razsula Habsburške monarhije, kojo del je Hrvatska. Spomenica poizkuša dokazati škodo,, ki bi nastala za italijanski Trst po konkurenci jugoslovanske Reke. Nadalje obrazlaga koncesije, do katerih bi bila Italija pripravljena in končuje, da more Italija pričakovati, da so bodo izpolnile vso njene zmerno zahteve. WILSON — RAZSODNIK. LDU. BudimpeSta, 13. marca. (ČTU.) OKU. poroča brezžično iz Pariza: Komisija, ki sc bavi s čehoslovaškim vprašanjem, jc žc dokončala svoje delo in začela izdelovati cočodbo. Glede spornih ozemelj posameznih evropskih držav bo nemara Wilson prevzel vlogo razsodnika. Amerika ne prevzame rada te vloge, vendar pa ni drugega izhoda. BALFOUR — ODSTOPI? LDU. Berlin, 13. marca. (ČTU.) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Haaga, da namerava odstopiti angleški minister za zunanje zadeve Balfour in da bo njegov naslednik lord Curson. NEVTRALCI POVABLJENI K ZVEZI NARODOV. LDU. Pariz, 13. marca. (Dun KU.) Reu-terjev urad poroča: Vsi nevtralni narodi Evrope, Azije in Anlerike so dobili,povabila, naj določijo svoje zastopnike za privatno neoficielno konferenco, ki bo dne 20. t. m. v Parizu. Na tej konferenci naj zastopniki nevtralnih narodov obrazlože svojo mnenje o zvezi narodov. Povabila je razposlala mirovna konferenca. ČEŠKO-MEMŠKI SPOR. LDU Dunai, 13. marca. (DKU) Državni tajnik dr. Bauer je danes obiskal čeho-slovaškega pooblaščenca Tusarja in mu naznanil izid preiskave glede dolžitev Čehoslovaške republike. Preiskava ni pokazala, da je nemško-avstrijski državni organ izvršil ali pripravljal sovražna dejanja zoper integriteto Čehoslovaške republiko. Nemško-avstrijska vlada pa je pripravljena poklicati na odgovor vsakega, kateremu sc more dokazali taka krivda. Poslanik Tusar je vzel to poročilo na znanje in izjavil, da bo o tem poročal svoji vladi. Naposled so ugotovili, da so časniške vesti o prekinjenju diplomatičnih odnošajev med obema republikama nastale vsled ne-sporazumljenja. Odnošaji ostanejo isti, kakor doslej. ZAČETEK POGAJANJ Z NEMČIJO« LDU Pariz, 13 marca. (DKU) Reuter- jev urad poroča: Še vedno upajo, da bo predhodna mirovna pogodba z Nemčijo 20. marca izgotovljena. Namerava se, iz-goloviti začasen načrt za Wilsona, ki dospe 19. t. m. Če nc bodo nastale kake zapreke, bodo nemški mirovni delegatje dospeli med 23. in 25. marcem v Pariz. Nato jim bodo izročili predhodno mirovno pogodbo. Nemški delegatje bodo najbrže izrazili- željo, da vzamejo pogodbo v svrho proučevanja v Nemčijo. Tej želji bodo ugodili in določili v ta namen gotov rok. Vest, razširjena nedavno, po Nemcih, da bo bivši nemški poslanik v Washingtonu„ grot Bernsiorff, član nemEkc mirovne delegacije, se smatra tukaj za neresnično. KAKO HOČE ENTENTA ZADUŠITI BOLJŠEVIZEM. LDU. Basel, 13. marca. (ČTU.) Konferenca aliirancev se je včeraj natančno bavila z boljševiško nevarnostjo. Po daljši debati je sklenila vojaške ukrepe, ki bodo preprečile prodiranje boljševikov v Srednjo Evropo. OGRSKI SOCIALISTI SE BOJE RDEČE REVOLUCIJE. LDU- Budimpešta, 13- marca- (ČTU,) Soc. dem, stranka na Ogrskem je danes izdala proglas ua ljudstvo, v katerem nasprotuje protirevoluciji posameznih mož starega režima, zlasti grofu Andrassyju in izjavlja, da je treba zavarovati uspehe revolucije tudi napram rdeči protirevoluciji, ki bi danes ali jutri hotela ustvariti nov svet s tem, da uniči delo in njegove sadove. RUSKI POLKOVNIK V FRANCIJI ARETIRAN. LDU. ženeva, 13- marca. (ČTU.) »Po-pulaire« poroča: Minister za zunanje stvari Pichon je odredil aretacijo ruskega polkovnika Kolantajeva, ker je v listu »Po-pulaire« ugovarjal nedostojnemu postopanju zoper pripadnike njegovega prejšnjega polka. Vojaki in častniki njegovega polka so sedaj zaprti, ker niso hoteli vstopiti v Denikinovo armado. Proš^Sa. V zelo važnem javnem interesu se iščejo stari zemljevidi (posebno Koslerjev zemljevid iz leta 1857.), v katerem je vrisana naša narodnostna meja na Koroškem in Štajerskem. Kdor bi imel tak zemljevid, se nujno naproša, da ga takoj posodi ali proda Komisiii za mirovno konferenco v Ljubljani, palača deželne vlade na Blei-weisovi cesta 10, II., vrata 20. UubUanske novice. lj Glasbena Matica. Zlat k o Balo- kovič, npjvečji jugoslovanski goslarski umetnik ' 'mje dobe, bo v svojem ljubljanskem iicertu v petek, 14. marca zve čer ob 8 uri. izvajal sledeči krnsni, vsosko/: ivanski spored: 1. Anton Dvorak: K rt za gosli v A-molu. I. Allegro mode II. Adagio. III. Finnle. (Ta skladba v ' tavkih spada med najznamenitejša dcln >vctovno goslarsko literature.) 2. O. Josefovič: Sonata za gosli in klavir v Fis-molu v treh stavkih. I. Allegro moderato. II. Adagio. III. Presto scherzundo. (Skladba je izborno delo znamenitega hrvatskega modornega skladatelja in posvečena mojstru Zlatku Balokoviču.) 3. Anton Dvofak: a) Slovanski ples v E-rnolu. b) Slovanski ples v G-duru. c) Bedfich Smetana: »Iz mojo domovine«. 4. VVieniavvski: Ruski karneval. (Skrajno efektna virtuozna sklad, ba.) — Klavirsko sprcmljevanjo izvaja vaeučiliški profesor dr. Hugon pl. Mihalo-vich. — Vstopnico so dobivajo v predpro-daji v trafiki v Prešernovi ulici. Slovenci, udeležite se koncerta v mnogobrojnem številu. Del Čistega dohodka žrtvuje Balo-kovič na korist »Kola milosrdnih sestara SHS«. Pokroviteljstvo to dobrodelne organizacijo za Slovenijo izvršuje preblago-rodna gospa županja dr. Tavčarjeva. lj Sestanek Starešinstva se vrši dne 14. marca točno ob 8. uri zvečer v *Rož-cah« hotela »Union«. — Bog. Remec, lj Vseučiliška komisija ima svojo X. redno sejo v soboto, dne 15. t. m. ob 5. uri popoldne v deželni palači, Bleivvei-sova cesta 10, II. nadstr. lj V ženjakobskem prosvetnem društvu predava danes ob pol 8. uri zvečer gosp. prof. dr. Josip Mantuani o narodni noši v Ljubljani in njeni okolici. Vabimo zlasti gospe in gospodične šentjakobskega okraja, da so tega zanimivega predavanja v obilnem številu udeleže. Pojasnjevalo se bo predavanje s slikami. IJ Porotno razpravo pred dež. eodiSJem v Ljubljani so prično dne 24. marca 1919. Vršile se bodo po sledečem redu: dne 24. marca zoper Karla Pirca, zaradi hud. tatvine in goljufije in zoper Božidara Kleina zaradi hud. goljufije; dno 26. marca zoper Josipa Globočnika zaradi hudodelstva tatvino in zoper Janeza Pretnarja zaradi hudodelstva ropa; dne 27. marca zoper Rudolfa Grajnerja in tovariše zaradi hudodelstva tatvine in zoper Marijo Knapovo zaradi hudodelstva detomora; dne 28. marca in 29. marca zoper Katarino Kernovo zaradi hudodelstva umora. Mogoče se odrede še daljnje razpravo. To je že drugo porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani, odkar obstoji kraljevina SMS. lj čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. člane iz jubljane in okolice na sestanek, kateri sc vrši v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne pri g. Valentinu Mraku, Rimska cesta 4. v zadevi oddaje vojne čevljarae v obrtniškem pospeševalnem uradu v Ljubljani. lj Voziček za invalida. Gospa, ki je pred nekaj dnevi izpraševala, kje bi sc dobil voziček za invalida, se prosi, nai se zglasi še enkrat v trgovini Giiriner v Ljubljani. Voziček je zdaj za invalida na razpolago. VestnSk S* IC« Sa * Orli, udeležniki občnega zbora so zbirajo v nedeljo ob pol 8. uri zjutraj pred Jugoslovansko tiskarno. Ob 8. nri sv. ma-ga v kapeli »Marij anišča«. NARODNO GLEDALIŠČE. Dramsko gledališče. V petek 14. t. m, ostane gledališče zaprto. V petek 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer »Revolucijska svatba« izven abonementa. V soboto, due 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer »Rcvolucijska svatba« izven abonementa. V nedeljo 16. t. m. ob pol 8. zvečer »Rcvolucijska svatba* za abonement »A«. V ponedeljek 17. t, m. zvečer ob pol 8. uri uradniška predstava »Tiha sreča« izven abonementa. Operno gledališče. V petek 14. t. m. ostane gledališče zaprto. V soboto 15. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska* za abonement »A«. V nedeljo 16. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« izven abonementa. V ponedeljek 17. t. m, ostane gledališče zaprto- pr Ibsenovi »Strahovi«. Po dolgih litih smo videli zopet lbsena na našem odru. Njegove igre so uprizorjena filozofija z očividno tendenco, tehnično koncentrirane in v dialogu precizne. Prehodile so ves svet in posebno »Strahove^ so Novelli, Pacconi, Kainz in Basserman igrali po gostovanjih. Ne maramo se spuščati v razpravljanje, ali je imel Ibsen s svojo podedovano teorijo in z risanjem bolnega Os-\valda prav ali nc. Ugotovimo samo dejstvo, da so »Strahovi«, — pravilno bi se moral glasiti naslov »Tisti, ki sc zopet pc vračajo« — šc danes repertoirna igra vseh odrov. — Nučičev Gsvvald jc patološka kreacija. Karakterističen v hoji, tipičen v pogledu, v govoru zapletav, v značaju razburljiv in v mimiki z vsemi znaki paralize, je igral svojo vlogo prav dobro. Brez Kainzove virtuoznosti v govoru, brez Movellijeva bebčavosti in Facconijevih iskanih in prioslrcnih point jc ustvaril povsem samostojno in verielno na smrt obsojenega Osvvalda. Čc mu je tupatam, posebno koncem II. dejanja, preveč zavrela kri, gre lo na načun njegovega impeltioz-uega temperamenta. V celoti io pa OswalJ, kot si ga je zamislil Nučič, študija, ki priča o izredni nadarjenosti, globokem študiju vloge in o uporabi vseh igralskih vrlin. Alvingca-Bukšekova je imela večer, ki zanjo ni mogel biti srečnejši. Srečna v tonu govora, diskretna v gradacijah, v mimiki neoporečna, v izpeljavi vloge dosledno verjetna, v gestah umerjena in v maski živa jc doživljala na odru vso srečo matere, ki oživi iznova ob sinu in vso jekleno težo spoznanja, ki ga rodi ogoljufano življenje in brezsolnčna prihodnost. Bratinov pastor je bil v realističnih prizorih prav dober, da mestoma dovršen; kjer pa postaja Manders kot vloga papirnat, tam se je tudi Bratinovi kreaciji poznalo, da ne živi. V celoti pa je svojo vlogo z izvan-redno pridnostjo opremil v vseh mogočih detajlih. Prekov Engstrand 6icer ni bil popolnoma zaokrožen, vendar je imel mnogo popolnoma posrečenih trenotkov v govoru in mimiki in je v celoti tega lopova igral povsem zadovoljivo, čemur je deloma pripomogla tudi izborna maska. Prek je brez dvoma talentiran. Regini se je poznalo, da ni v-igrana v celotni, zaokrožili okvir predstave. Režija je bila prav vestna v igri, sceni, razsvetljavi, umerjenosti glasov in tempa. Samo šampanjec se drugače servira in drugače odpira. Svoj odstavek pa zasluži publika v orkestru in v gledišču. Usekovanja, kašljanja, ropotanja, nemira, hoje, odpiranja vrat in razstresenosti jc bilo toliko, da bi zadostovalo za petde-ianjsko opereto. V celoti smo doživeli prav lepo uspel literaren večer, ki je bil tako iskren, da je samo v čast onim, ki jih v praznih ložah — nismo videli. A. R. A. C.: H. Lu danes? Živina je skoro povsod na ravnem, pa tudi v hribovitih krajih obsojena na dosmrtno ječo. Pašnikov ni, razdeljeni so ali pa zanemarjeni do skrajnosti. Vaškega črednika rog ne odmeva več. Te tupatam kaki razposajeni paglavci pasejo na vrvi po par krav na poljskih mejah. — Tako izgleda danes naše pašništvo po večini. Za nami so komaj časi, in — hvala Bogu — da so, ko se je pašništvo in planinstvo smatralo za nekaj nazadnjaškega, nekaj zastarelega. — Javno in splošno mnenje, ki je prešlo v meso in kri našega ljudstva, je bilo, da živina v hlevu bolje in hitreje odraste, doma ves gnoj ostane, polje in travniki se s tem gjnojem bolje po-gnoje, pridela se torej več žita in krme in se na ta način več živine lahko redi, polje izboljša. Ta predsodek je bil tudi pravi vzrok, da so se razdeljevali skupni pašniki, da se je razprodalo in pogozdilo toliko planin. Le malo krajev je bilo tako srečnih, da jim je ta nesrečni lok prizane-sel, da jim ni ugrabil planin in pašnikov. In to le po večini tam, kjer se razdelitev ali pogozditev vsled krajevnih razmer ni dala izpeljali. Koliko planin se je pogozdilo po nepotrebnem. Merodajnim možem se ni dalo dopovedati, da bo gozd ondi komaj v sto letih kaj vreden, da bo sekanje in spravljanje lesa tako daleč tudi potem stalo dve tretjini njegove vrednosti. Vse zastonj! Kmetje niso strokovnjaki, sc je reklo vedno. — Prevladovalo je načelo, na se mora kar največ sveta pogozditi, četudi je končni uspeh bil zelo dvomljiv, dobiček jako pičel, in še tega je izvečine pobral italijanski lesotržec. — Planine in pašniki so v tem nesrečnem toku časa bili obsojeni. Ni čuda torej, da se za pašnike ni skrbelo prav nič, prepuščeni so bili samim sebi, trnje in grmovje je preraščalo planjave. — Da bi jih bil kdo izboljšal, oskrboval, gnojil, to niti na misel ni prišlo nikomur, Če je kdo hotel reči, da je kak svet posebno slabo oskrbovan, je rekel, da je tak kakor srenjska gmajna, Da more na ta način izginili vse veselje do pašništva, končno tudi vsa korist do pašnje, je popolnoma jasno. III. Danes pa vemo vse bolje ceniti pašnike in planine. Kako visoko cenijov in kako skrbno goje vsi kulturno višje stoječi narodi — Francozi, Holandci, Švicarji, Danci svoje pašnike in planine. Kako jih oskrbujejo, jih gnoje, da prežive na njih kolikor mogoče več in boljše živine. Tudi pri nas se je zadnja leta pred vojno storilo nekaj za izboljšanje planin, toda splošnega našega položaja to ni moglo izboljšati. Na pašniku se preživlja in razvija živina najbolj naravno, zdravo in najceneje, Sama si krmo kosi, suši, grabi in poklada. Sveča krma je najbolj naravna in najbolj zdrava hrana z živali. Na pašniku se žival prosto giblje in razvija v svežem zraku, ua božjem solncu, kar je za zdravje neobhodno potrebno. Pljuča sc razvijajo krepko in proslo. Živali se na prostem utrdijo, da jim vsak mal vetrič ali prepih ne škodi. Tudi parklji, kopita se utrdijo, žival dpbi pravilno, lepo hojo. Skratka — ako hočemo vzredili dobro, lepo, Irdno plemensko žival, moramo ili k naravi nazaj, mo- ramo jo vzgojiti in vzrediti na prostem, na pašniku, na planini. Pašena, planinska žival je vedno v kupčiji in za pleme mnogo več vredna in tudi dražja, kakor v hlevu, v ječi vzrejena hlevna živina in po nji ne povprašujejo trgovci. Cilj živiuereje v Sloveniji v bodoče bo in mora biti v prvi vrsti vzreja dobre, lepe plemenske živine najboljših pasem, da bomo mogli tekmovati z našimi brati Srbi in Hrvati. Ti imajo ogromno pašnikov in planin. Tam se živina preživi in preredi skoro leto in dan na prostem. Oni bodo, ko se razmere urede, imeli mnogo več in cenejše živine nego mi pri naših razmerah. Kupovali pa bodo pri nas lepe plemenske živali — ako jih bodemo namreč imeli. Le na ta način bodemo mogli mi z našo živinorejo sploh še shajati. Ako bomo pa hoteli vzrejati lepo, plemensko živino — potem, gospodje — dajte nam pašnikov, dajte nam planine, dajte nam jih nazaj, če ne o pravem in zdravem napredku v živinoreji ne more biti govora. Ako hočete, da bo redil naš mali kmet in bajtar zopet svojo kravico, dajte nam dobrih pašnikov, da se vrne zopet sreča in zdrave razmere v naše malo in srednje kmetijstvo. Agrarna reforma! Obeta se nam razdelitev veleposestev, podržavljenje gozdov. Prilika je tu, da se popravi stara krivica, ki tako hudo boli našega kmeta. Ako hočete, da moremo res uspevati, ako nočete, da životarimo in hiramo kakor doslej, pospešujte pašništvo. Gozdovi se baje oodržavijo. Toda tam, kjer so bile prej planine, kjer so pašniki potrebni in je zalo lega in svet primeren — se morajo v prvi vrsti planine in pašniki zopet upostaviti. Kjer se bodo delila veleposestva, naj za to primeren svet ostane skupni pašnik tudi v ravnini. V paSništvu, kjer smo tako zelo zaostali, je treba korenitega izboljšanja, ako hočemo res — ne le samo na paoiriu in v besedi — napredovati. S tem bodo pridobili vsi sloji in stanovi. Redilo se bo več živine, meso mora biti ceneje, mlekarstvo in sirarstvo se mora razviti. Ne sme biti več tako, kakor jc bilo in je sedaj, da se še liter mleka ue clobi v celi vasi naprodaj. In na ta način bo tudi agrarna reforma pripomogla našemu kmetu, našemu narodu do boljše, lepše bodočnosti. Uradništvo denarnih zavodov v Ljub Ijani je na sestanku ob pol 8. uri zjutraj v hotelu Union sprejela naslednjo resolucijo: 'Uradništvo denarnih zavodov v Ljubljani jemlje na svojem sestanku dne 13. marca t. 1. v dvorani Uniona v vednost, da so uprave Ljubljanske kreditne banke, Jadranske banke, Ilirske banke, Kmetske posojilnice in Zadružne zveze na sestanku z odposlanci uradniške organizacije in zastopniki deželne vlade dne 12. t. m. se izjavile po svojih odposlancih, ua pristanejo na zahteve uradništva, izražene v resoluciji I. z dne 9. februarja t. 1. in siccr prvi štirje zavodi v vsem obsegu, Zadružna zveza pa z malo izjemo. Uradništvo kon-štatuje, da ljubljanski zavodi Mestna hranilnica, Kranjska hranilnica, Hranilnica kmečkih občin, Ljudska posojilnica, Vzajemno podporno društvo, Zadružna centrala, Zveza Slovenskih zadrug, Splošno kreditno društvo in Obrtno pomožno društvo do danes 8. ure zjutraj še niso odgovorili. Uradništvo se soglasno pridružuje zahtevi svojih odposlancev, podani na včerajšnjem sestanku z odposlanci uprav denarnih zavodov, pri poverjeništvu za socialno skrb, da uprave onih denarnih zavodov, ki tega do danes še niso storile, da istotako po največji možnosti ugode zahte-posojilnice in Združne zveze na sestanku namen se stavka preloži in se stavi tem zavodom končni rok za odgovor do scboAe dne 15. marca 6. ure zvečer. Glede Mestne hranilnice ljubljanske celokupno uradništvo odločno vstraja pri zahtevi, da uprava tudi tega kot prvega in najmočnejšega zavoda svoje vrsle v Jugoslaviji pristane brez izjeme na vse v resoluciji I. navedene zahteve in povdarja, da bode uradništvo Mestne hranilnice še vedno slabše plačano nego uradništvo drugih zavodov. Poživlja občinski svet ljubljanski, ki ima danes sejo kot vrhovno upravno oblast Mestne hranilnico ljubljanske, da potom nujnega predloga, pristane na točko 10. resolucije I. ter da upravi Mestne hranilnice ljubljanske ljubljanske polno moč, da more izreči uradniški organizaciji obvezno izjavo. Glefle Kranjske hranilnice sc presi deželna vlada, da dopusti izvršitev sklepa, s katerim je uprava Kranjske hranilnicc pr'~nala svojemu uradništvu zboljšanje prejemkov v smislu resolucije I. Prosi se Zvezo jugoslovanskih hranilnic, da porabi ves vpliv pri svojih članicah, da ustrežejo brez izjeme vse po svoji največji možnosti zahtevam uradništva. 0 nadaljncm postopanju bode uradništvo ukrepalo v nedeljo, dne 16. t, m. ob 10. uri dopoldne v verandi hotela Union. Ig m Dr. Skupin priobčuje v časopisih članek o begunskem taborišču v Strnišču pri Ptuju. Ne tajim: izvajanja so prav zanimiva, vendar bi pa zbudila lahko v javnosti povsem napačno mnenje o stanju naših beguncev. Bojim se namreč, du si bo marsikdo, ki bo prečital dr. Skapi-nova izvajanja, mislil: tem beguncom so pa res predobro godi; žive v tem čudežno urejenem Strnišču, delajo, čo so jim zljubi, čo no pa lenobo pasejo; skrbi jim ni treba imeti nobenih, za hrano jim itak skrbi država, zares zavidanja vredni ljudje itd. Ker tako naziranje lo še bolj odtujujo domačine od beguncev in ker vem, da so morali naši goriški begunci v času njihovega begunstva vsled nenaklonjenosti domačega prebivalstva annogckjo veliko pretrpeti, si dovoljujem k dr. Skapinove-rnu članku nekaj pripomb. Sam še nisem bil v Strnišču. Kar bom zapisal, ne vem tedaj iz lastne izkušnje. Pravil mi je pa to neki verodostojen znanec, ki je bil tam pred tednom dni. Vrnil so jo iz Slrnišča s povsem drugačnimi občutki, kakor jih človek dobi pri čitanju dr. Skapinovega članka. Prijatelj je sicer precej vročekrven, zato sem njegove besede in obtožbe, ki jih je izrekel v prvi jezi, sprejel z vso roservo, vendar pa sem moral priti do prepričanja, da položaj naših beguncev v Strnišču ni ravno zavidanja vreden. Moj izvestitelj je ponovno po-vdaril: to moramo obelodaniti v časopisih. Tudi čitarije dr. Skapinovega članka ga v tem mnenju ni nič spreobrnilo. Vedno in zopet vedno je padla kakšna pi« kra na račun sv. birokracija. Naj pričnem! Najnrvo so moramo umisliti v duševno razpoloženje beguncev v Strnišču. Vojna vihra jih je pregnala iz domače grude in so vsa dolga leta begunstva pretrpeli med neprijaznimi tujci — Nemci na Nižje Avstrijskem. Njihove misli so sc kopale v našem goriškem eolncu, njihova srca so koprnela po njihovih goriških domovih, kruta realnost jih je pa držala prikovano na neprijazno zemljo tujcev. In potem jo prišlo njihovo hreponenjo do vrhunca: prišel je nas vseli veliki dan, zasijalo nam je solnco svobodo. Njihova srca so zahrepenela z vso ljubeznijo po rodni grudi, obenem pa tudi žo zavrislcalu prekipevajočega veselja: svobodni se vrnemo v svobodno domovino! Toda čaša bridkosti šo ni bila izpita do dna. Samo nekaj dni je smelo srce vriskati radosti, potem jc zopet trpnilo v žalosti. Požrešni Italijan je zasedel našo zemljo. Dnevi izgnanstva šo niso bili končani. Ostati jo bilo treba še nadalje pod tujo streho iu se vdati bolestnemu hrepenenju . . . V tem duševnem razpoloženju, potrebni globokega sočutja :n gorke opore in poleg tega šo izstradani, so prišli naši ljudje v StrnišCe. I u tam? Moj izvestitelj pripoveduje: »Taborišče Strnišo ima 7 ali 8 skupin barak, od katerih šteje vsaka okrog 100 barak. Beguncem, ki jih je okrog 4000, pa niso dali vseh teh barak na razpolago, temveč so natrpali v nekatere barako po 10 do 15 družin. Barake so sicer precej velike, ker so služile prej kot bolnice, toda za 100 ljudi pa v eni ni prostora. Živeti morajo sedaj skupaj v eni bareki stisnjeni drug ob drugem ljudje obeh spelov, najrazličnejše starosti, domu, iz raznih krajev. Otroci, starci, žene, možje, fantje, dekleta, vse je pomešano. To ni posebno higiječno, že bolj pa kvorljivo v moralnem oziru. Pri tem jc pa, kakor pravijo ljudje, okrog 500 barak gotovo praznih. Zakaj sc ne razdeli ubogih družin po teh praznih prostorih? Mesto da sc sedaj stiska toliko družin po nekaterih barakah, bi potem bile v vsaki baraki po 2 do 3 družino To bi bilo z.i ljudi bolj komodno, bolj zdravo in v nravstvenem oziru manj nevarno. Bil bi pri tem pa že drugi dobiček: v praznih barakah je še mnogo navlako iz časa, ko jo bila tu bolnišnica. Na lastne oči sem videl še cele mlake strte krvi. Če bi se to barake porazdelile med posamezne družine, bi jih isto gotovo osnažile, da bi v njih lahko stanovale. Glede hrane ne maram tožiti, ker je to vprašanje v sedanji kritični dobi res zelo težavno in se pri najboljši volji in velikem trudu zadosti komaj najnujnejšim potrebam. Prosim samo, naj se hrana po razmerah kolikor mogoče zboljšu. ker so ljudjo v resnici potrebni. Tako moj prijatelj. Mislim, da mi ni potreba šo nadalje dokazovati, da Strnišču ni nikik raj, kjer bi bilo treba braniti vhod z ognjenim mnčom, — izhod io pač združen z zaprekami — ter da položaj ta-mošnjih beguncev ni posebno« rožnat. Tu splošno človeških ozirov, ?e bolj pa iz usmiljenja, čo no ljubezni do teh naših največjih trpinov — goriških beguncev, bi bilo želeti, da vsi morodnini činitelji čimprej peskrbo, da bo položaj beguncev v Strnišču dobil, recimo, kor smo žo pri annforah. nekoliko — boljšo barvo. 1 L. K., goriški beirunec. Heuzdr£13?<8) sirote! m-tožaj SHS - redarstos-uarsiuesie straže » Iz krogov policijskih stražnikov smo prejeli; Več prošenj smo že vložili pri dež. vladi za Slovenijo, da bi sc nam naš obupni položaj gmotno zboljšal, a žalibog do sedaj brez uspeha. Nihče se ne briga za nas: trpite in stradajte naprej, dokler nc boste onemogli. Plača redarstvo-varnostne straže v Ljubljani je tako malenkostna, da je sramota za propadlo Avstrijo na eni strani, na drugi pa za redarstvo-varnostno stražo, da služi za te pičle, malovredne avstrijske krone. Čujte! Stalno nameščeni varnostni stražnik prejme mesečno 208 K in to z draginjsko doklado vred! Ali ni to vnebo-vpijoča krivica v sedanji draginji? Pri tem pa mora vsako drugo noč opravljati svojo težko službo. Presoditi mora vsak sam, da se varnostna služba ne da primerjati z drugimi službami, ker ravno ta služba napravlja nebroj sovražnikov in le malo prijateljev. Mesar zahteva danes 16 K za kilo mesa, drugod se zahteva 4 K 66 vin. za kg moke in 6 K za kg sladkorja. Kako naj živi varnostni stražnik z 208 K mesečno? To ne zadostuje niti za 10 dni, kje je pa obleka, obutev in druge reči. Varnostni organi so obupani in razcapani, a njih klici po pomoči so neuslišani; gladni, sestradani bodo prisiljeni nekega dne izjaviti, da ne morejo več v službo. Poizkati si bodo morali službe drugje, kjer bodo prislužili toliko, da bodo mogli izhajati. Nočemo pustiti prebivalstva nam mile prestolnice Slovenije brez varstva, radi bi še nadalje čuvali prebivalce in njih imetje, a ne moremo več, preveč smo sestradani m onemogli, naše noge so prešibke in ne moremo izvrševati več naporne in odgovorne službe. Zato kličemo ob 12. uri na pomoč. Sila je tu. Čakati ne moremo več. Odklanjati moramo vsako odgovornost za nadaljno redno izvrševanje službe, ker ne moremo več vstrajati na našem mestu, naše moči so pošle in pogin stoji pred durmi. Pomoč nam je lahka. Zboljša naj se nam gmotni položaj, za kar orosimo in čakamo že dolge 4 mesece. Dosegli bi bili lahko to, kar prosimo sedaj, že v prvih dneh preobrata, a nismo bili toliko pre-dizni, ker smo zaupali, da bodo gospodje sami uvideli, da smo potrebni, a varali smo se. Vsi so dosegli, kar so hoteli. Glejte naše stanovske kolege orožnike, ki izvršujejo isto službo kakor redarstvo-var-nostna straža, imajo pa razen iste plače kakor straža, polno vojaško doklado za moža in prehrano žc od 1. oktobra 1918. Nismo tega nevoščljivi našim stanovskim tovarišem, ampak privoščimo jim iz srca, ker smo prepričani, da danes brez teh do-klad tudi ne bi mogli vztrajati v naporni in nevarni službi, zahtevamo pa redarji isto, kar nam pritiče, zakaj bi se nas zapostavljalo in pustilo stradati. Za več milijonov vojaškega blaga bi bilo izginilo pri preobratu, ako ne bi varnostna straža gledala na lo, da se odvede blago tja, kamor spada, marsikateri bi obrgatel, ako ne bi mi to nadzorovali in zaplenili. Če bi vsaj od 1. novembra obresti od zaplenjenega blaga dovolili za stražo, bi bili mi 10 krat preplačani, kar zahtevamo. Še enkrat kličemo na pomoč, ker umelno se ne moremo preživljati in izvrševati naporne službe. Sila je skrajna. Prepuščamo to javnosti, naj presodi, ali so naše zahteve pretirane ali ne, Upamo, da nam tudi sovražniki privoščijo še dalje živeti in nam tudi želijo uspeha, ker je vsakemu znano, da je življenje z 208 K mesečno nemogoče. Toliko v pojasnilo onim, ki nam nc privoščijo živeti in ki nas najbolj potrebujejo. (Podpisi.) Ob desetletnici Sentps Poročilo o delovanju društva. Občni zbor Šentpeterskega prosvetnega društva se je vršil v četrtek, 6. marca 1919, Občnega zbora se je udeležil pred- sednik Slov. kršč.-soc. zvezo gosp. župnik Finžgar, ki je v svojem nagovoru lepo narisal pota, katero naj hodijo naša društva, da bodo res kulturna društva. Hvaležni smo g. župniku Finžgarju za jasne in odkrite besede, ki obrode brez dvoma obili sad v srcih članov in članic. Po tem nagovoru se jc pričel občni zbor. Predsedstveno poročilo jc podal društveni podpredsednik Jožef Pire. Društvo praznuje v nedeljo, 16, marca 1919, desetletnico svojega obstoja. Deset let izobraževalnega dela pomeni lepo dobo v društvenem življenju, katero zamore oceniti le oni, ki je v podrobno sodeloval. Kdo bi zamogel popisati ves trud in težave, ki so sc porajali v društvu tekom desetih let; neplačano je bilo to delo, izvršeno zgolj iz prepričanja, da je delo koristno in potrebno. Svetovna vojna je sicer za tri leta prekinila to delo, a ko je maja leta 1917. z majniško deklaracijo in s parlamentom zavel svež zrak v našem javnem življenju, tedaj jc bilo naše društvo prvo v Ljubljani in sploh v Sloveniji, ki je pričelo z delom. In prišli smo tam, kjer je bilo najbolj treba. Misel narodnega ujedinjenja je bila naša zvezda-vodnica, njo smo pričeli vcepljati v naša srca. Ni bila lahka ta naloga v časih policijskega režima, ki je vladal takrat v Ljubljani in ki je smatral vsako svobodnejšo besedo za veleizdajstvo. Potom Krekovih večerov in predavanj, ki so se tikala vprašanj Jugoslavije, smo vnemali srca someščanov za misel narodne združitve. Povdarjamo to zaslugo društva proti vsem, ki v tem času niso imeli dovolj poguma, a hočejo danes odrekati vse zasluge katoliški prosvetni organizaciji, v odgovor naj pa služi ta ugotovitev tudi vsem malodušnim v naših vrstah, ki nočejo uvideti potrebe izobraževalnega dela, ki seveda nc kaže takoj sadu, katerega pa odkrije veliki čas, kakor je bil ravno čas svetovnega prevrata. Pravični kulturni zgodovinar teh zaslug naše nrosvetne organizacije ne bo mogel zatajiti. To je edino plačilo za vse, ki delajo po naših društvih in večjega ne zahtevajo. Glede predavanj je povdarjal, da bo treba skrbeti tudi za udeležbo od strani deklet, katera smo žalibog večkrat pogrešali; naša dekleta si morajo biti na jasnem, da sama zabava, gola zunanjost ne bo dvignila njihovega ugleda. Čas daje ženskam več pravic, a zahteva, da se izkažejo hvaležne za to, doseči morajo, da se tudi umstveno približajo možu, s katerim si bodo potem delili dolžnosti in pravice javnega življenja. Tudi v družabnem oziru je društvo storilo svojo dolžnost, dobro se zavedajoč, da potrebuje človek po skrbeh dneva družbe enakomislečih in čutečih, naši družabni in čajevi večeri so nekoliko razrušili vrzel, ki je doslej vladala v naših vrstah glede družabnosti. Slepi bi bili, če bi tajili v človeku potrebo po družbi. Petje in glasbo smo gojili cel čas. Pevski zbor jc z lepim uspehom nastopil že pri več prireditvah/ treba bo le, da se ga še bolj poživi. Do septembra 1918 smo imeli godbo na lok, a od takrat dalje obstoja pri društvu godba na pihala, katero hočemo izpopolniti, da bo res odgovarjala zahtevam društev. Tajniško poročilo je podala gdč. Mici Cerar, iz katerega posnemamo sledeče: Društvo šteje 260 članov, in sicer 129 moških in 131 ženskih, odpadlo vsled smrti 4, prirastlo med letom 43. Društveno delo se je vršilo po odsekih: pevskem (15 pevcev, 25 pevk), ženskem, gospodarskem, knjižničnem in godbenem (sprva 30, s«daj 16). Glavni odbor je imel 15 sej. Predavanj je bilo 19, Krekovih večerov 5, v Ljubljani (2), Moste, Spodnji Hrušici in pri Sv. Jakobu ob Savi. Družabni večeri so bili 3, 1 čajev večer, potem 1 izlet k sv. Katarini, koncert orkestra v Celju in javna produkcija. Za društvene člane so se brale tri sv. maše. Iz vzornega blagajniškega poročila društvenega blagajnika g. S m r e č n i k Iv. posnemamo nekatere zanimive številke. Dohodkov jc imelo društvo 10.837 K 32 v, stroškov 11.025 K 46 v, torej primanjkljaj 188 K 14 v, kateri znesek je pokrit z dohodki tekočega leta. Bilanca izkazuje čisto društveno premoženje v znesku 6909 K 77 v, in sicer splošni inventar v znesku 2525 K 57 v, knjižnični 2325 K, orkestralni 1538 K 10 v; pripominjamo, da je vrednost izkazana po predvojnih cenah. Vestnemu blagajniku se je izrekla za res vzorni računski zaključek in bilanco zahvala. Nič manj zanimivo ni poročilo knjižničarja Pavla M a š i č. Društvu se jc v pr- vem letu posrečilo prirediti popolnoma na novo knjižnico, ki bodisi glede knjig kakor tudi glede poslovanja dela čast društvu. Knjižnica vsebuje 750 vezanih in 475 nevezanih knjig, večinoma leposlovne vsebine, med njimi vse naše klasike; manjka ji lc knjig novejših pisateljev. Društveni odbor dela na to, da osnuje javno knjižnico, ker ni v tem delu mesta nobene večje knjižnice. Za knjige se je izdalo okrog 1800 kron, velikodušen dar je naklonilo ICatol. tiskovno društvo v znesku 500 K in razni drugi dobrotniki, med njimi omenjamo msgr. dr. Ušeničnika, ki je sam daroval nad 50 knjig. Delo knjižničnega odseka zasluži javno pohvalo. Za telovadni odsek Orel je poročal njegov predsednik L, T o m a ž i č. Orel šteje nad 60 članov, med njimi 30 telovadcev, ki telovadijo redno dvakrat na teden in se shajajo ob sredah k fantovskim večerom, na katerih obravnavajo razna važna vprašanja. Dosedaj so imeli 9 fantovskih večerov. Nadalje so priredili skupno z moščanskim Orlom 4 gledališke predstave v Ljudskem domu: »Oderuštvo an dobrota (dvakrat) in »Rhododendron (dvakrat). Iz poročila godbenega odseka, o katerem je poročal g. Likar, povzemamo, da šteje odsek sedaj 16 članov, posebej ima pa še godbeno šolo za naraščaj. Odsek potrebuje lc šc gmotne in moralne podpore in od strani društvenih članov, in delo bo rodilo lepe uspehe. Odbor sc bo tudi v bodoče resno bavil s tem vprašanjem. Iz vseh treh poročil vidimo, da se je v društvu delalo, in sicer z lepim uspehom; želeti je, da novi odbor tudi v bodoče zastavi vse, da se bo delo nadaljevalo. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Josip Pire; podpredsednik: Janko Jeglič; tajnik: Gostinčar Iv., namestnik Žan Fran; blagajnik: Smrečnik Ivan, namestnik: Tomažič Ludovik; knjižničar: Kete Janko, namestnik: Kovač Fr.; gospodar: Zdcšar Ivan; odbornika: Peter-lin Ivan, Majce Karol; pregledovalca računov: dr. Fr. Kržan in Wagner Rudolf. — Ženski odbor tvorijo: ga. Sajovic in Sušnik ter gdč. Strah, Cerar Marija, Majce Ivanka, Klemene Jožica, Trtnik Greti, Lekan Mici, Jeglič Ivanka in Grum Franja. Izkažitno temu društvu čast o priliki desetletnice, katero priredi v nedeljo, dne 16. marca 1919 v »Ljudskem domu«. Delu čast! a Iz seje mestnega aprovizacijskcjja odseka, hi se jo vršila v torek dno 11. marca 1319 je poročati: Aprovizaeija ima v svojih skladiščih šc 70 vreč pšenične moko in en vagon koruznega zdroba. Zaloga moko zadostuje torej za en d a n i n p o 1. Če ne bi priskočilo mestni aprovizaciji na pomoč tukajšno vojaško preskrbovališče, hi se morala ustaviti peka kruha. Vojaško preskrbovališče jo po posredovanju mestnega župana pripravljeno, posoditi 6 vagonov krušne moke. Za krušno moko mora aprovizaeija vrniti vojaštvu 6 vagonov koruznega zdroba, katerega pa tudi šo nima Pričakovati je, da se tekom prihodnjih dni glede preskrbe z moko preokrene na boljše in ne bo Ljubljana več v večni nevarnosti, da ji čez noč zmanjka kruha in moke. — Tekoči krušni teden se prodaja na izkaznico za osebo V., kg ajdove m o k e po 2 K 80 v. za kilogram, in % kg amorikanske moli o po 4 K 66 v. za kilogram. — Pekovska zadruga prosi, da opusti aprovizaeija svoje pekarno in razdeli vso moko pekom. Aprovizačni odsek se izreče, da to vprašanje za enkrat še ni aktuelno in se bo glede mestno pekarijc sklepalo pozneje. — Mlekarska zveza v Ljubljani naznanja mestni aprovizaciji, da s 1. marcem zvišacenomlckuod2Kna2K 50 v. za liter. Mleko dobavlja Mlekarska zveza aprovizaciji za dojenčke in bolnike. Naznanjeni povišek aprovizaeija zaenkrat ne sprejme na znanje, temveč prosi aprovizaeija deželno vlado, da razsodi, ali je povišanje cen mleku upravičeno ali no. — Na ljubljanskem trgu zahtevajo za telečje meso, prašičevo meso, špeh in moko neprimerno visoke cene. Aprovizačni odsek pooblašča župana, da posreduje pri deželni vladi in zahteva, da vlada v varstvo konsumentov proti dražilcem živil vse potrebno ukrene. — Po zadnjih instrukcijah ministrstva za prehrano v Belgradu so odslej upravičena nakupovati po vsem državnem teritoriju v prosti trgovini le Javna aproviza-cijska zastopstva. Posamezni trgovci in obrtniki niso upravičeni posluževati se prostega nakupa. V Ljubljani so upravičeni nakupovati živila na teritoriju Kraljestva SHS le žitni zavod, mestna aprovizaeija, vnovčevalnica za živino in Vojna zveza. —• Mestna aprovizaeija takoj organizira nakupno agenturo. Aprovizaeija skupuje živila skupno z Vojno zvezo. — Za mestno aprovlzacijo jo odkazanlh v Vojvodini 100 vagonov pšenice, 5 vagonov masti, 200 svinj, 50 zabojev jajc, 5 vagonov suhega mesa in 3 vagone graha. — Aprovizaeija bo skušala takoj nakupiti odkazana živila po svojih nakupovalcih. Za nakup živil bo potrebovala aprovizaeija dva in pol milijona kron. Aprovizačni odsek pooblašča župana, da si proti naknadni odobritvi občinskega sveta preskrbi potrebni kredit, — Seje mestnega aprovizacijskega odseka se vrše odslej vsaki četrtek ob 6. uri zvečer. Pogreša se Debeljak Dominik iz Malega loga, občina Loški potok. Služil je pri Lir. 27., XVI. maršbat., 3. stotnija, 1. vod. Ujet je bil dne 5, julija 1916 pri Delatinu v Galiciji, Služil jc v Rusiji pri 50. Ro-bočnem bataljonu, 3. rota, v Odesi, Sar-sonska gubernija. Od tu je šel v bolnišnico ter sc ni potem nič več oglasil. Kdor bi o njem kaj vedel, se vljudno prosi, da sporoči nadučitelju Ferdo \Vigele v Loškem potoku pri Ribnici. Vsi stroški se hvaležno povrnejo. Kdo ve kaj o Alojziju Finku, desetniku? Pisal je zadnjič dne 3. maja 1918 iz Omske gubernije, Rusija. Kdor bi kaj vedel, naj to sporoči njegovi materi Mariji Fink, Podturn št. 1, p. Toplice, Dolenjsko. Stroški se povrnejo. Pogreša se Slavko Rudman, ki je bil dodeljen k minometalcem v Postojni. Zadnje sporočilo je bilo 24. marca 1918 iz vojne bolnice št. 483. Komur je kaj znano o njem, naj blagovoli sporočiti na upravo »Slovenca« pod št. 1741. Zasebno učilišče Legat v Mariboru. Dne 1. aprila 1919 se prično novi tečaji za stenografijo (slovensko in nemško), strojepisje (slovensko in nemško), pravopisje v zvezi s poslovnimi sestavki, računstvo v zvezi z enostavnim knjigovodstvom, lepopisje, slovenščino in nemščino. V nadaljevalnem tečaja za slovenščino se bo učila gramatika in korespondenca. Podrobna pojasnila v zasebnem učilišču Legat, Maribor, Viktringhovova ul. 17, L n. Prospekti zaclonj. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani priporoča sledeče knjige: Bratje! Slovenci smo. Mala jugoslovanska koračnica, po narodnem napevu sa klavir ali harmonij in dvoglasno petje priredil Stanko Premrl. Cena izvodu 1 K 20 v. Is znane naše narodne pesmice je priredil g. stolni regensehori ljubko koračni* co za dvoglasno petje, opremljeno z lepim in prav lahkim spremljevanjem klavirja ali harmonija. Skladbo prav toplo priporočamo vsem našim društvom in šolskim vodstvom, ki se dobiva in naioča v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. S. M. Lidv. P u r g a j: Gospodinjstvo. Nova predelana izdaja. Marsikaj se je tu preuredilo in spopolnilo upirajoč se na spremembe, ki jih je prinesel novi čas seboj. Oddelek o z dravstvu je pisal dr. Dolšak. Knjiga je vsled svoje visoke kvalitativne vrednosti zbudila že splošno pozornost, saj je vendar namenjena vsaki slovenski hiši in posebno gospodinjskim šolam. Stane lepo vezana 12 kron in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Bazen, Gruda nmira. Stari Tovs-saint Lumineav s potrtostjo opaža, kako ga zapuščajo njegovi sinovi in hčere, vse obrača domači grudi hrbet in odhaja bogve kam. Na njegovem posestvu se kaže v manjšem obsegu ono veliko socialno zlo, propadanje kmeta, naraščanje industrije. Toda h koncu ustvari avtor na pristavi novo življenje, nove mlade sile prično veliko delo. — Dobi se v Juooslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 4 K. ioooko fi visia Kosmra vzloi Vpraša naj se pri i'r.aa Sajovic, Medvode. Bosi lina v no sni oh m rečen so vzame v Ljubljani, ali kje na deželi v proinotuem kraju. Ponudbo naj so pošljeio pod »Piomet« na upravo lista. 7a'"nii,,?'i ,10V|i leseni, za j oStne po-LUdUjou!« Siljatvo, v katerih se lahko pošilja 5—« kg, so prodajo: Eesijeva costa 13 11. LavsKeoa »»ličarja miS. krvnega, kupim, Ponudbo pod Prepc-Mfcar H26 na upravo lista. tri Di r llflfafr žcl' vst°fjitl v svrho na 10 .Ulji Uub ki daijevanju v ga lantcnjsKO trgovino ua de/.eli. Vpra-fiania na umavo .slo venca" oodšt. 17b8 Jicalnj Clrp' 86 hupi. Ponudba pod li iJuhli olluj »stroj« na anoučno eksp. Al. Mateuis. Liubliuaa. Izurjona ('"t/jljjj na dora 80 sprejme JiiliJU takoj. Kje, povo uprava lista pod štev. 1733. Ul.lBij ZO iS!!, telja ali učiteljico za gosli na dom, zvečer. Cen,ene ponudbe na upravo .Slovenca* pod šifro ,godbn\ fincilfiriirrsa srednjo starosti, do eodaj UiijIiuUilhll nastavljena v boljši hiši, ISiio mesta gospodinje ali kljucarice. 1'onudbo so prosi aa upravo lista pod »zanesljiva«. IDomeotietet stave se kupi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 1788. 2 mm va:m sr isss mojster v Ljubljani, Marije Tecezlio ccsta st. 18. EsvllflrsEipfliiiočnK^rir8^; šco služilo. Naslov v upravništvu pod »t. nn. Pobišlvo u snolro sofeo, S2 okolu 1400 1., belo platno, 150 m, naprodaj. Marija Jelenlč, Stara pot št. L Ljubljana. S^ifliinnipr flna v,n® v »»uicukab, kJulIljJUlIJGl, vsako množino sc kupi takoj. V. Vivod, Ljubljana, Prod Siko-ti J O 21. IJ. iročie ..Slovenca"! RfOTOČcl CD" KoLnu izmed vojakov biv-S Cal! šega 17. pešpolka (tren) jo kaj znanega, o pešcu Ivan Tomsic, ki bo ie nahajal na južnotiroNkt fronti pri VI. FaldKomp, uato pri Proviant-Tratti; nazadnje pa pii Pierde-Crs.-kol. G. Etappeupost 178. — Pri umiku avstrijsko armado je skoro gotovo prišel v lašfco ujetništvo ter ni od teduj nobenega glasu o mem. — Komur bi bilo kaj znanega o njem, se uljudno naproša da sporoči isto proti povrnitvi stroškov njegovi ženi Hoti Tomšič, Itjavas, p. Stari trg pri Ložu via Volke Lašče. Rpflgnta Kdo Izmed vračajočih so ujot-3 i iJdiitUi uikov iz Rusijo ve kaj o Fran cetu aSiar, rojonom leta 1893 v Stra-i.šou pri Kranju? Služil je pri 17 peš-polku in so je nazadnje oglasu 19. umrca 1915 iz Srodnie Azijo iz Kachke. Kcmur jo kaj znano, naj blagovoli sporočiti njegovi materi Mariji Siiar, posestnici, p. Stražišče št. 25. pri Kranju. Stroški se radevolje povrnejo. Ugodna prilika za nakup špeha! &!ni(>fa od pltanih preSCcv najboljšo C5 vrste oddajam od sobote IG. iizakg, od Četrtku dalie po primerno višil ceni v Šolskem drevoredu, JESiM, mesar v Ljubljani. sprejmo konfekcijska trgovina UltJSlrtU A. L>uk.č, Pred Šuoiijo št 10, Lijubiiaaa. Iščo jntli IJ: jfj;> za stenografijo in ci-se llldllu iu! rtllco proti dobri na-gradi, Ponudbe pod »Inštruktor* 1702. Domski tevlliO ska Jopica, moški površnik, 1 stolček za otroka, svetilka in več drugih stvari Je naprodaj v kantini v bivši cukracul, Ambrožev trg 3. t j|'/imji a k trem otrokom, katera bi J ULftlUtU znala tudi šivati, in ra druga domača dela, se sprejme. Ne sme biti premlada. Plača po dogovoru. Več se poizvo Sp. Šiška, gostilna pri »Raci.« Dvonodslropna m romanti'ni solnčni legi, pripravna za vsako obrt. se po zelo ugodni ceni proda. Hiša obstoji iz 13 sob, 2huhinj, 3 kleti in prodajalniškiti prostorov /raven spadata 3njivi, 1 travnik, 2gozdu in lep sadni vrt. Resnim kupcem so pošlje na zahtevo obris hiše. Pojasnila daje Jakob Petemel, hotelir na tt.edu Razpisuje se služba Tirna mrD7a (pocln jeaal m visoka) ter bllliu lillC&U več sto žlabinlb ti ruši. in jabiau (4 letno 2-50 mt. visoko) se ceno odda v Gostimi Lamperl, Kolodvorska ut'ca 31. Mladenič, star 29 let, z nekaj prihranki ln dobro službo, te želi poročiti z deklico, ki bi imela malo posestvo na deželi ali v mestu. Ponudbe s sliko prosim pod „Vi-gred 26« na upravništvo tega lista. pri Sv. Križu nad Jesenicami. Gor. — Plača deloma v užitku od posestva, deloma v denarju po dogovoru. Nastop takoj. Žujinl uiad Sv. Križ nad Jese-ntcamL z daljšo prakso, veščo strojepisja In stenografiie, sprejme .Croatia1, gozd. Induslr. delniška družba, Ljubliana Mar. Terezije cesta 2. 1779 se odda v zamono. Naslov pove uprava lista pod št. 1721. Damsl^i svileni klobuki in čepice v veliki izberi. — Gene zmerne. ILfcP C ^ Sli Vi <0 i6^!j8°fet spreime na dobo 3 let v pouk ANTON AVARČIČ, usnjarski mojster v Slove n. Bistrici. — Za hrano in obleko se bo skrbelo. 1776 Rimska c. 6 Rintslja c. 6 se takoj sprejme. Poizve se v trafiki Krakovski nasip št. 10. oajnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po postnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska e. 12. Telegrami: KINTA Ljubljana. Satane Hrtrtje Sa siiise brusite na vseh krajih Slovenije iš«a pod ugodnimi pogoji za tukoj Generali?o zastopstvo Prve Jugoslovanske.ovarne kristalne sode, pralnega praška in mila IC. MahcršiŽ, ltovoraesto 81, Doienjsko. štiri- in peti tne, Šolane, zelo močne, oddaja Gozdno cskrl»"lšlvo Slatna, p. Šmartno pri Litiji. 1780 Nudim: mm flgo^ SliDOB&O Slajjfi namizno, brer. dnha, poper cei, felEO žBano, 1751 rezance m Sine ter sa povpraša pri tvrdkt IV. PERDAN, LJubljana. Krasna, moderna 1759 (izvzemši lesnike) samo prvovrstno blago bupisle trg. spod. in kom. del. dru?ba „&alfcaa", Eiisssajs&a cesta 33 v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Ker se bo blago kupovalo samo kratek čas naj se interesenti požurijo. se sprejme tako]. One z dežele imajo prednost. Oroslav Doleneo, LJubljana, Woliova ulica 10. 1790 damsko sedlo, zrcalo za re-tuširanje, 4 vrtne stolice, dekorativni divan, podij za okno, 3 mali sodčki in še druge stvari takoj v Nunski ul. št. 3. Ogleda se od 3.-4 pop. trda in mehka, metrska, drobno Jy fff ri ljudeh K 3 —: mašilo z& asi pri živini h : —: prasok za u51 v obleki in porUu K inktura za bolhe pri pseh K. I -.0; tinktura proti mrčesa na sadja inzolenjail (umeuv lastlin li S - 1'oailja po povsutju Zavod za ehspon M. Junker, Zagreli 30.. Pstrinlsko olica 3. ■■ ti w - razpošilja A. GSET, p. Guštanj. — St. 51. Britev -ges .. z jako fi-.s&tftk nim rezi- lom, že brušena kar za rar bo. Cene K 6*25, K 0—, K 13-50. - Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno — - E. LUNA, iflaribor št. 75. - išče za nakup vsakovrsten bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v gozdu, zlasti Ponudbe pod „les" na I. jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožatic Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5. odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-fortn« mazilo. Popolnoma brez duha. ue maže. Poskusni ionček 4 R, veliki lonček 6 K. porcija za rodbino 15 K. Ziloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, LiabljaDa, Marijin trg Pazite na varstveao znamko •Skabolorm«! a&ssanacii^ciHaaiiBsi-sflsei o !i m Ma itFl v iiaftj huil il UUtul s J IjHUJjl priporoča najnovejše ter v najvočji izberi j> Poprsslla su5Sgh3?s blobuhon. FoprasHa slamnlltov. a iiDaiiBiiiiiiair.iBiiigrtiiaa-"i">gaEatiiaiiiiiigaiaiii|iii Generalna reprezentanca za foačsrflje, žarnice, eSakfiro&ehnlko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1. Kupujte plelarske izdelke kakor: košarice ra razpošiljanje sadja, Jorbaso za gospodarstvo, papir, pecivo, za potovanja; cvetlične mizice, mizica za ročna dela, vrtno in sobno poh-štvo, kakor tudi vse drugo pletenine, kateie izdeluje in razpošilja po zmernih conah uprave begunskega taborišča Strnišče pri Ptuju. Pletarska šola 3BE