PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXV. St. 20 (7214) TRST, petek, 24. januarja 1969 MEDTEM KO VLADA OPOMINJA PRED IZZIVANJEM Z vseh strani se mladina zbira na Palaehov pogreb Govor predsednika sindikata kovinarjev ■ Iz ČSSR odpotovali poljska in madžarska partijska delegacija - Je Kosigin v Pragi? PRAGA, 23. — Češko glavno me-°, se Pripravlja na jutrišnji po-* eh ^tuc*enta Jana Palacha. Iz nih' *lrajev> tL*di najbolj oddalje-ml a ^ prol‘ Pra8* zvrščajo skupine drJU''nCeV’ ki so se pred nekaj 0 °V| odPrav*li peš na pogreb. Na-V,,.05'. ki je v teh dneh dosegla tunec, ni ponehala in oblasti se pravičeno boje, da bi ne prišlo l(| lnc‘dentov prav med pogrebom, l_..?c Za bo po vsej verjetnosti ude-c,a|o veliko število ljudi, slo '?Zna v^ada Je včeraj spet na-kat'. na Prcbivaistvo proglas, v ka|CrCm °P°zarja na možne provo-iemrje' ^e“ka vlada izraža v svo-Hk- !i?oro^’*u upanje, da bodo ve-osa • .dsk® množice znale same ‘nni in odstraniti iz svoje srede odgovorne elemente, ki bi uteg-Di-i,|-n?0liti -iavni red in uprizoriti nan V adne manlastacije. Ni slučaj, ra 11 ?č, da se prav te dni opaža Vejena dejavnost protivladnih sc vsepovsod pojavljajo Part” tS Poz‘v'’ naj se strmoglavi ziva'JSk° 'n v*adno vodstvo in po-i,,.. nar°d k neuravnovešenim de-JanjeiTi. *or'i-C'Cak°r pa 'c češka vlada opo-lla. da bo obdržala javni red vsako ceno. Nadaljuje se kongres sindikalnih 8ovan,racij- 'Pak° ie včeraj spre-sed0rd zbranim kovinarjem pred-(1-.. s|ndikata Toman, ki je med je p l1' *zrekel te-le besede, ki jih Hja, °j prekril buren plaz ploska-nted "^tožujejo nas, da so prav in l nPmb kovinarji, ekstremisti ]0£ Csničarski elementi. Mi to od-ne ° .zan‘kamo in o lem sploh „ tulimo razpravljati! Delavci vedo, da so partija, njene ski reanejše sile, stresle birokrat-Prav * m osebnega vladanja in pai.[..tako niso pozabili, kako sc je Drik'Ja, vedla v avgustu, ko si je »252* Podi, !"■ Tako ‘atakj avgustu vsega ljudstva, mi ne bomo pasivno kut'0'8*.' vodenju partje od zgoraj, >9681^'® t,08«-ijalo pred januarjem Part'čcmo oslabiti vodilne vloge tijskiri”- 'oda. začeli hočemo s par-delo'111! organizmi dialog in so-lilik.'atl Pri določanju partijske po- bjP?_ Poročilih vij^3" nato dc'al’ agencije ANSA, naj da bodo ko-,n Podpirali Svobodo, Cernika no. Jlu kovskega, a ne brezpogojne 0 le(n poročilu naj bi Toman tabele!"11'1 Partijskega sekretarja in ^'rn° si sodelovanja z njimi, kovor 'hočemo svoj delež od-ra "-'i, toda zavedati se mo-Poln,,’ ta se ne da delati brez po-"ja. 8a ». in obojestranskega zaupa-tniot • L*avc' so dovolj močni in to 'odi prenesti najbolj kru- na j“co- vedeti pa hočejo, kakš-fej0J na^a oblast in do kod mo-viada PuscSali češka in slovaška Potosti m°remo sprejel kongres. Današnje «Rude pravo« objavlja med raznimi pozivi tudi poziv o-brambnega ministra, generala Džu-ra, ki pravi, da se vlada trudi od avgusta sem, da bi se ustvarili pogoji za uspešno uveljavitev po-januarskih načel. Poziva pa vojsko, «naj podpira partijsko politiko in naj bo tudi sedaj pripravljena braniti državo in njene ustanove. «Rude pravo« objavlja danes tudi povsem nepričakovano vest, da so iz CSSR odpotovale poljska in madžarska delegacija. Doslej javnost sploh ni vedela za ta obisk. V zvezi z obiskom raznih partijskih delegacij na Češkoslovaškem, je omeniti tudi vrsto nepotrjenih glasov glede sestave državno-partij-ske delegacije iz SZ, ki je te dni prispela v Prago. Po nekaterih vesteh, naj bi v tej delegaciji bil sam predsednik sovjetske vlade Kosigin. Pozornost mednarodnih časnikarskih krogov je namreč privleklo dejstvo, da Kosigina ni bilo na svečanem sprejemu kozmonavtov v Moskvi. Zamenjal ga je Poljanski, ki se je pridružil Podgornemu in Brežnjevu. V Moskvi sicer krožijo govorice, po katerih naj bi Kosigin bil bolan, vendar se ne izključuje tudi druga možnost, kar bi tudi opravičilo odsotnost tajnika KPC Aleksandra Dubčka, ki ga prav tako nekaj dni že ni na spregled. Medtem se je izvedelo tudi za povod nenapovedanega in nenadnega povratka Ote Sika in dr. Gold-stueckerja v domovino. Oba sta namreč prisegla pred češkim narodnim svetom, katerega člana sta bila. Vendar ne kaže, da bi ostala doma. Sik se bo po vsej verjetnosti kmalu vrnil v Švico, Goldstuecker pa se bo še ta teden vrnil v London. Pozno zvečer smo izvedeli, da je prišlo v Bratislavi do novega samo-sežiga. 29-letni delavec Jan Gabor se je oblil z bencinom ter si zažgal obleke. Prizadejal si ie hude opekline tretje stopnje, zaradi katerih je v smrtni nevarnosti. Glasnik slovaškega notranjega ministrstva je izjavil, da je Gabor že leta 1962 poskusil napravili samomor. INTERVJU SMRKOVSKEGfl BEOGRAJSKI TELEVIZIJI «Vse bo tako kot si želimo» S politiko KPČ se strinja velika večina Čehov in Slovakov BEOGRAD, 23. — «Prepričan sem, da je naša stvar pravilna in pravična,« je izjavil predsednik češkoslovaške skupščine Jožef Smrkovski v intervjuju beograjski televiziji. «Danes verjamem bolj kot pred letom dni, da bo vse tako, kot želimo,« je poudaril Smrkovski in dodal, da ni pričakoval in niti verjel, da bo prišlo do lanskih dramatičnih dogodkov. Smrkovski je izrazil prepričanje, da se bo postopoma korak za korakom vse popravilo, kolikor bodo vsi vztrajali na tem. Na vprašanje, ali bo KP Češkoslovaške imela moči vztrajati na poti, ki si jo je izbrala januarja lani, je Smrkovski dejal, da to, kar si želi KPC, želijo vsi Cehi in Slovaki, da sc s politiko KPC strinja ogromna večina državljanov, Cehov, Slovakov in drugih narodnosti. Vse češkoslovaško ljudstvo je za politiko, ki se je pričela izvajati po januarju lani. To je po besedah Smrkovskega edina politika, ki jo ljudstvo Češkoslovaške želi. Prepričan sem, da je ta politika pravilna in da je to edina pot, ki vodi k razvoju socialistične družbe. Ne glede r.a današnji zapleteni položaj so vendarle realne možnosti, da nadaljujemo po tej poti. Mi bomo to tudi storili in prepričan sem, da bomo uspeli. Smrkovski je nadalje v svojem intervjuju beograjski televiziji ugotovil, da je 20. kongres KP SZ zbudil v njemu veliko upanje glede renesanse socialističnega gibanja, ki pa se ni izpolnilo. Toda, je nadaljeval Smrkovski, prepričan sem, da se mnoge stvari pri nas morajo menjati. Sodil sem, da bo do tega prišlo prostovoljno. Toda leti 1967 in 1968 sta pokazali, da to ne gre lahko, čeprav je bilo jasno, da morajo biti ljudje, ki zavirajo razvoj naše družbe. Z drugimi besedami: bilo je potrebno odstraniti neke deformacije v partiji in sprožiti napredek družbe. Zato je moralo priti do spremembe vodilne garniture in sistema dela in vsega drugega v zvezi s tem. To smo storili januarja 1968. Zatem pa smo se zavzeli za izvajanje januarskega sklepa. S kakšnimi rezultati — to je znano, je zaključil Smrkovski. ŠELE VČERAJ SE JE RAZŠIRILA VEST 0 NEZASLIŠANEM DEJANJU Neuravnovešenec streljal proti avtomobilu ki je peljal kozmonavte na sprejem v Kremelj Poročilo agencije «Tass» in izjave glasnika zunanjega ministrstva - Šofer avtomobila in varnostni agent ranjena - V avtomobilu so bili Beregovoj, Tereškova, Leonov in Nikolajev MOSKVA, 23. — Med včerajšnjo povorko, ki je pripeljala s tir. kozmonavte «Sojuza 4» in «5» na svečani sprejem v Kremlju, je prišlo do nezaslišanega atentata, o katerem se je izvedelo, šele danes zjutraj. Mladenič, verjetno neuravnovešenec, je s samokresom streljal proti avtomobilu, v katerem so se peljali proti Kongresni pa lači kozmonavti gen. Beregovoj, Valentina Tereškova, Leonov in Nikolajev. Šofer avtomobila m varnostni agent, ki je na motorju spremljal povorko sta bila hudo ranjena. Šoferja so baje zadeli trije streli v glavo, da je v zelo rednem stanju Atentatorja je nrnož.-ca ki ie prisostvovala povorki, takoj razorožila in izročila policij. Ime mladeniča ni še znano Vest se je razširila v Moskvi danes zjutraj. Najprej se je zdelo di je atentator streljal proti prvemu avtomobilu povorke v katerem so bili kozmonavti šatalov, Volmorj Krunov in Jelisejev. Izraženo je bilo tudi mnenje, da je mislil ne-nanec streljati proti a^omobilu, v katerem sta bila Brežnjev m Pod ? Sffl-SN* povor- so avtomoDiii, v sovjetske oblasti, zapustili -ka, preden je ta dospela v bližino Kremlja. . n Po nepotrjenih vesteh se je pri atentatu laže poškodoval tudi Bere go voj, ki naj bi ga drobci šipe, ki »a A \ živeti v stalni na-vztrar. za'o, ker nekateri ljudje bi n ri° na sv°j'h mestih, ko pa Tot ®. tav|jajo več nikogar » sk|ei) a,?ov Poseg v diskusijo bo po ta „ "pogreša služil kot osnova "ično resolucijo, ki jo bo ...n.,.,,.,,,................................... KYJfl PRED ODHODOM V PARIZ Na konferenci za Vietnam Prednost vojaškim problemom jonski režim postavlja nesprejemljive pogoje za vzpo-sta,,:iev premirja - Še dve ameriški letali sestreljeni »niv, N; 23. — v sajgonskih ob lužnr, cro8ih so sporočili, da jhovietnamski podpredsednik rnePredlagal, naj vpišejo na ®rena dnevnega reda pariške i vPpe za mir v Vietnamu pro-ih P°stavitve premirja. V istih nams° Poudarili, da bo Južni bosti pristal na ustavitev so- itva sanio, ko bo dobil vsa Btn«° . "Popolni odpravi sever-mske komunistične agre- 3nsk'i ^ PaJ bi jih postavljal ledeči-i m za premirje, so ba-čet k um'h severnovietnam-‘>ka- ,everno od linije 17. vzpo-tracijp Jamstvo, da se bodo ehali J7' Ssvera proti Jugu i aerps-i ■ Vietnam ne bo več ost5 jlslj in da bo njegova ca-artio , .suverenost spoštovana: 'Sevalo onita sajgonska vlada ' Vietna notran.te probleme Ju>,-ega hrez vsakršnega zu- Jen Z ' čet i- P,ostopen umik ameri-eh salt 'hižnega Vietnama bo hitenj1110’ ko b°do ti pogoji ’ VseiL??*0 še bile uradno potr-'saj pv,7?r Pa je jasno, da bi ,avijeni”J ne mogla strinjati s po£oji, saj so njem a QdlnSi.veekrat zatrdili, da ne 'tičanj °rožja, dokler bodo . vztrajali na vietnamskih 1 Cao v °dpotoval v Pariz je hjaški Potrdil, da bodo ime- hci pt°blemi na pariški kon-’ dodai ost Pred vsemi osta-[?ncosv‘i Pa ie tudi, da ne bo pt*dlo.rL prestolnici dal nobene-*>a» pač pa bo (tiskal pot za prekinitev agresivne vojne«. Ky, ki so ga spremljale žena in drugm petnajst oseb, se je pred odhodom kratko sestal s petnajstimi dtplo matskimi predstavniki v Sajgonu, med katerimi ie bil tudi ameriški veleposlanik Ellsworth Bunker, sestanek je bil itneuraden«. V pričakovanju prve plenarne se je konference, ki bo v soboto, je načelnik sajgonske delegacije Pham Dang Lam obiskal na ameriškem veleposlaništvu Henryja Cabot Loct-gea, kateremu je predstavil člane svoje delegacije. Srečanju je sledila delovna seja med ameriško in iužnovietnamsko delegacijo. Istočasno je v nekem hotelu na Elizejskih poljanah bil sprejem, ki ga je za predstavnike mednarodnega tiska pripravil načelnik tiskovnega urada FNO Tran Hoi Nam Na sprejemu so bili prisotni tudi številni člani delegacij Severnega Vietnama in PNO. V Sajgonu so sporočili, da sta bili drugi dve ameriški letali sestreljeni nad Južnim Vietnamom^ Prvo tipa «F-100 super sabre«, je topništvo osvobodilnih enot sestrelilo v ponedeljek v ustju Mekonga, drugo pa, tipa «phantom F 4», v bližini Hueja. Od preteklega ponedeljka je bilo torej sestreljenih kar pet ameriških letal. Sajgonski vojaški glasnik Je sporočil, da je pretekli teden umrlo 292 iužnovietnamskih vojakov. Gr>-za največje število umrlih v zadnjih štirih mesecih. Ameriški gla> nik pa je sporočil, da so imeli Američani v zadnjem tednu mrtvih, 537 hudo in 740 laže ranjenih. Povedal je tudi, da je umno doslej v Vietnamu 30.991 amenškm vojakov. jo je strel razbil, ranili v koleno. Vendar je bil videti kozmonavt na sprejemu, ki je bil le nekaj minut po atentatu, popolnoma zdrav. Poročilo sovjetske agencije «Tass», ki je potrdilo vest o atentatu, pravi naslednje: «V sredo, v trenutku zmagoslavnega sprejema pilotov kozmonavtov, ie bilo izveske dajanje: štev;!-roti av-kozmo- deno pr^vokaUMsko dajanje: ni streli so bilTizstreljeni p; tomobilu, na katerem so bili navti Beregovoj, Valentina Tereškova, Nikolajev in Leonov. Šofer vo tila in agent na motorju, ki je spremljal povorko, sta bila ranjena. Nihče od kozmonavtov ni bil zadet. Oseba, ki je streljala, je bila aretirana na samem kraju a-tentata. Preiskava je v teku«. Tudi glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je v pogovoru s časnikarji potrdil atentat. Vprašanja in odgovori so se tako vrstili: «Ali so vam potrdili, da je prišlo včeraj do atentata proti sovjetskim kozmonavtom?« «Da.» «Ali je bil šofer avtomobila, na katerem so se peljali ranjen?« «Da.» «Je do atentata prišlo med po vorko?« «Da.» «Ali je pri svečanosti v kongresni palači prišlo do zamude?« kV kolikor nam je znano, ne.» «Je bil avtor atentata aretiran?« «Da.» «Kdo je atentator?«. ((Lahko vam samo povem, da gre za umsko bolnega človeka.« Iz uradnih virov ni bilo mogoče izvedeti ničesar več. Tudi kraj a- tentata ni še povsem znan. Po prv: verziji je do njega prišlo tik pred Borovitskimi vrati, ob vhodu v Kremelj. Nekateri zapadni časnikarji, ki so bili tam, ko je šel ličimo sprevod, so pa povedali, da .tiso opazili ničesar nenavadnega. Neki drug časnikar je dejal, da je opazil nenavadno policijsko dejavnost kakih osemsto metrov pred Krem ljem, na drugem bregu Moskove, Nekdo je tudi izrazil mnenje, da c prišlo do atentata znotraj kremeljskega obzidja. Vstop na omenjeno področje je bil občinstvu prepovedan: to naj bi razlagalo, zakaj m nihče zapazil atentata Včerajšnji direktni televizijski prenos je pokazal samo prvi del povorke, vendar ni bilo videti ničesar, kar bi dalo sklepati o izvršitvi atentata. Nekateri gledalci oddaje pa so se danes spomnili, da so se šatalov in drugi na prvem avtomobilu med pozdravljanjem množice obračali nazaj, kar bi utegnilo pričati, da so' zapazili atentat proti avtomobilu, ki jim je sledil. Poročajo tudi, da so bili kozmonavti ob vstopu v Kongresno palačo videti zaskrbljeni, da pa ni nihče pripisal temu posebnega pomena. Po nepotrjenih vesteh se tudi zdi, da je bil atentator v preteklosti večkrat na zdravljenju zaradi umskih bolezni. Bližnja seja CK ZKJ BEOGRAD, 23. — CK ZKJ se bo 4. februarja v Beogradu sestal na svoji 12. redni seji ki bo v glavnem posvečena pripravam IX. kongresa ZKJ. Na tej seji bo CK med drugim kot osnovo za javno razpravo sprejel dokumente o nalogah komunistov, o razvoju družbenega sistema, o razvoju samoupravnih družbeno-gospodarskih odnosov, o socialnem zavarovanju, o socialni zaščiti in o razvoju bančnih ustanov na samoupravnih osnovah. Samo dva sveta skupščine Slovenije? LJUBLJANA, 2-3. — Gospodarski svet republiške skupščine Slovenije je podprl danes včerajšnji predlog organizacijsko - političnega sveta skupščine po kateri bi skupščina Slovenije v bodoče imela samo dva sveta s oo 120 poslancev in sicer republiški svet in svet delovne skupnosti. Poslanci gospodarskega sveta so sprejeli tudi alternativni predlog, po katerem bi (kolikor bi se odločilo, da ima bodoča skupščina štiri svete) republiški svet imel ne 120 temveč 90 poslancev, gospodarski svet 90, socialno zdravstveni in kulturno-prosvetni svet pa po 50 poslancev. S tem, da se predlog gospodarskega in organizacijsko-političnega sveta razlikuje od predloga ustavne komisije, ki predvideva štiri skupščinske svete, bo republiški svet verjetno odložil razpravo o predloženih amandmajih za spremembo ustave. V LJUBLJANI DELEGACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV Delegacijo bosta danes sprejela Stane Kavčič in Josip Vidmar Koroški deželni glavar Sima je pozdravil obisk predstavnikov slovenske manjšine pri predsedniku IS Slovenije LJUBLJANA, 23. — Na povabilo izvršnega sveta Slovenije bo prispela jutri na dvodnevni obisk v Ljubljano delegacija obeh vodilnih organizacij koroških Slovencev in sicer Zveze slovenskih organizacij pod vodstvom predsednika Francija Zwittra in Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom dr. Reginalda Vospernika. Delegacijo koroških Slovencev bo sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Opoldne bo Stane Kavčič delegaciji v čast priredil slavnostno kosilo. Popoldne bo delegacija obiskala predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja. Zvečer pa bo delegaciji v čast priredil večerjo predsednik republiške konference Socialistične »veze Janez Vipotnik. Drugi dan bivanja v Sloveniji si bo delegacija koroških Slovencev dopoldne ogledala obrat tovarne ((Saturnus« v Zalogu, kjer bo imela razgovore s predstavniki tovarne, poleg tega pa bo obiskala tudi Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Pred odhodom delegacije koroških Slovencev v Ljubljano je koroški deželni glavar Hans Sima sprejel v Celovcu predstavnike novoizvoljenega odbora Zveze slovenskih organizacij. Delegacijo je vodil predsednik dr. Franci Zwitter. Koroškega deželnega glavarja so predstavniki manjšine seznanili z najbolj aktualnimi problemi slovenske manjšine na Koroškem, zlasti z vprašanjem slovenskega osnovnega in strokovnega šolstva, ter ga prosili za podporo pri reševanju teh za slovensko manjšino življenjsko važnih vprašanj. Ob tej priložnosti so koroškemu deželnemu poglavarju tudi povedali, da se politična koncepcija Zveze slovenskih organizacij tudi po zadnjem občnem zboru, ki je bil konec prejšnjega leta, ni spremenila in da so koroški Slovenci združeni v Zvezi slovenskih organizacij pripravljeni še naprej sodelovati z vsemi naprednimi silami v državi in v deželi ter jih vsestransko podpirati. Ob koncu so se predstavniki Zveze slovenskih organizacij zahvalili deželnemu glavarju Simi za dosedanjo naklonjenost koroškim Slovencem. Deželni glavar,pa je med obiskom predvsem Izrazil zadovoljstvo nad zadnjim občnim zborom Zveze slovenskih organizacij, ki je potekel v duhu vsestranske pripravljenosti slovenske manjšine na mirno ln plodno sožitje v deželi in v duhu spoznanja, da mora manjšina tudi s svoje strani več prispevati k reševanju še nerešenih vprašanj. Dalje je deželni glavar Sima ob tej priložnosti v glavnih obrisih orisal tudi svojo politiko do slovenske manjšne, katere c‘.ij je predvsem iskreno in tolerantno sožitje med večinskim in manjšinskim narodom na Koroškem. V takšnem o-zračju si bo koroška deželna vlada po besedah deželnega glavarja se naprej prizadevala postopoma reševati še vsa nerešena vprašanja manjšine in si želi pri tem tudi njenega sodelovanja. Ob koncu je deželni glavar tudi pozdravil bližnji obisk predstavnikov slovenske manjšine pri predsedniku izvršnega sveta Slovenije. Ob tej priložnosti je še posebej poudaril, da mora manjšina gojiti čim tesnejše stike s svojim matičnim narodom. RAZPRAVA V SENATU IN POSLANSKI ZBORNICI Tudi ACLI se pridružuje stavki v zvezi s pokojninami Restiv« in SuHo odgovorila raznim govornikom Danes ho govoril zunanji minister Nenni n RIM, 23. — ACLI so objavile danes poročilo, v katerem pravi, da je solidarna s pobudo sindikatov glede pokojnin in pozivajo delavce, naj se udeležijo enotne stavke, ki je določena za 5. februarja. V poročilu se poudarja, da so potrebni napori za izvedbo organske reforme pokojninskega sistema in ne da se sprejmejo začasni in deini ukrepi. Težiti je treba za tem, da se določi <'Snovna pokojnina za vse državljane z dodatnimi ukrepi, ki naj omogočijo pokojnino v višini 80 odstotkov prejemkov Vsedržavni sindikat šole, včlanjen v CGIL sporoča, da je razglasil stavko vsega osebja srednje šole, ki bo 29., 30. in 31. januarja, če ne bo vlada pozitivno odgovorila na zahtevo tega sindikata. Notranji minister Restivo in minister za šolstvo Sullo sta na današnji seji poslanske zbornice odgovorila raznim govornikom v okviru razprave o proračunu teh dveh ministrstev. Jutri bo odgovoril Nenni raznim govornikom v okviru raz prave o proračunu zunanjega ministrstva. Popoldne se je končala razprava o proračunu ministrstva za obrambo. Jutri se bo nadaljevala razprava o državnem proračunu. Notranji minister Restivo je glede izvedbe deželne ureditve pouda ril obveznosti v programskih izjavah in poudaril, da je zakon o deželnih financah prvi od ukrepov, ki ga sedaj posebna komisija pri-rraYi'a. Glede razorožitve policije je Restivo izjavil, da je razorožena policija, ki ima natego jamčiti ob vseh okoliščinah javni red, smoter, ki je vsekakor globokega pomena. Toda da bo to izvedljivo, je treba predvsem ustvariti pogoje. To pa jc naloga vseh, zlasti pa političnih suank. Minister za šolstvo Sullo je poudaril, da ho vlada dala prednost rešitvi šolskih vprašanj. Pri tem je ugotovil, da je treba na sedanje mladinsko protestno gibanje gledati kot na resno stvarnost, in jc s tem v zvezi poudaril nujnost reforme šolskega vprašanja. Med glavnimi smotri vlade jc Sullo omenil rešitev vprašanja višje srednje šole. Pripomnil je, da sc misli vlada ravnati po glavnih smernicah, o katerih so sc sporazumele stranke leve sredine, in bo zahtevalo udeležbo prizadetih kategorij. Omenil je zatem nedavne spremembe glede izpitov na srednjih šolah in je glede univerze dejal, da se proučujejo ukrepi o univerzitetni strukturi, o statusu docentov in o pravici do študija Govoril je zatem o nekaterih vprašanjih, ki so povezana s šolo na Južnem1 Tirolskem. V senatu so razpravljali o resolu-1 cijah in o vprašanjih v zvezi s sod-' stvom. Razprava se bo nadaljevala, jutri popoldne. Diskusija se je vr-: lela predvsem okoli krize, ki je na-, stala v sodstvu. V glavnem se vsi, strinjajo, da so potrebni nujni u-krepi na raznih sektorjih sodne uprave. Pod predsedstvom ministra za proračun in za gospodarsko načrtovanje Prerija se je danes sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. V poročilu, ki so ga izdali po seji, je rečeno, da je odbor proučil v prvi vrsti probleme raziskave na področju vesolja. Sklenili so, da bo Italija nadaljevala sodelovanje v ELDO v pričakovanju premostitve obstoječe krize tega organizma. CIPE je tudi odoDrii predlog ministrskega odbora za Jug, ki zadeva začasne smernice za uresničevanje zakona št. 437 za Kalabrijo ter predlog o pomoči obrtniškim podjetjem v južni Italiji. Komisija poslanske zbornice za ustavne zadeve je nadaljevala proučevanje zakonskega osnutka za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o SIFAR. IJa zahtevo komunističnih poslancev bo komisija poslanske zbornice za pravosodje prepustila parlamentu proučitev zakonskega osnutka bivšega ministra za pravosodje Gonelle, ki vnaša spremembe v zakonik za kazenski postopek glede pravice obrambe. Komisi.,1 za poljedelstvo in za industrijo pa sta proučili probleme sladkorne industrije. Pri vrhovnem sodnem svetu je začela danes delovati posebna komisija za sodno reformo, ki ji predseduje poslanec Berlingeri. Komisijo je pred nedavnim imenoval predsednik republike Saragat v svojstvu predsednika vrhovnega sveta. Na današnji seji so za podpredsednika imenovali poslanca Savo in Serro, poleg tega pa so določili program dela. Nesoglasje v socialistični stranki prihaja spet bolj očitno do izraza. Poročilo struje «riscossa», ki komentira delo vodstva stranke, zatrjuje, da so predlogi tajnika stranke o porazdelitvi notranjih služb dokaz zaprtega koncepta stranke, ki ga struja «riscossa» zavrača. Ko tako ravna, je rečeno v poročilu, je 53-odstotna večina, slabotna in protislovna, še enkrat dokazala, da ne more stranki zagotoviti primernega vodstva v tem težkem položaju. 1,111,1,11...."i".iiiiiiiiiiiiimiiii.i.nun ..mn...i.. TRENUTNO SAMO POGOVORI 0 SREDNJEM VZHODU Francija želi dobavljati orožje arabskim državam Pred desetimi dnevi se je Gunnar Jarring tajno sestal z izraelskim zunanjim ministrom v Zuriehu Šatalov, Jelisejev, Krunov in Volinov pozdravljajo množico na poti proti Kremlju. Atentator je streljal proti avtomobilu, ki je vozil za njimi LONDON, 23. — Britanski zunanji minister Stewart se je pogovarjal z jordanskim kraljem Huseinom Skupaj sta pretresla tako sovjetske kot francoske predloge za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Potem sta skupaj odšla na ministrsko predsedstvo in se srečala s premierom VVilsonom. Po nekaterih informacijah sta britanska državnika govorila s Huseinom tudi o problemu gverile v Jordaniji in bližnjih arabskih državah še o problemu dobave orožja tako arabskim državam kot Izraelu. Francoski zunanji minister Mi-chel Debre je pred komisijo za zunanje zadeve v parlamentu poudaril, da izhaja stališče Francije o problemu Srednjega vzhoda iz namena pariške vlade, da ohrani varnost v sredozemskem bazenu, da ne pokvari svojih tradicionalnih odnosov z nekaterimi arabskimi državami in da obvaruje obstoj ter zagotovi bodočnost Izraela. Ta obstoj in bodočnost je treba priznati z vsemi pripadajočimi pravicami, zlasti s svobodo plovbe in spoštovanjem meja. Odgovarjajoč na vprašanje o izročanju orožja arabskim državam, je minister Debre spomnil na razlikovanje, ki ga .je uvedla francoska vlada po konfliktu 6. junija 167 med arabskimi državami «na bojnem polju« (Egipt, Sirija in Jordanija) in med državami ((izven bojnega polja« (Saudova Arabija, Irak, Kuvajt). Izročitev vojaškega materiala prvim je malo pomembna, z drugimi pa so se pogajali ali pa se še pogajajo. Kar pa zadeva Libanon, je minister Debre dejal, da je ta država vedno razglasila svojo dejansko nevtralnost v spopadu in da ni bilo nobenega vzroka, da ne bi še naprej dobavljali vojaškega materiala, določenega obrambnim namenom. Francoski minister za vojsko Pierre Messmer je včeraj zvečer govoril na neki tiskovni konleren-ci v Kuvajtu. Izjavil je, da je Franclja pripravljena dobavljati Kuvajtu orožje, vendar pa še ni bil podpisan noben uradni sporazum. Messmer je imel konferenco pred povratkom v Francijo, potem ko je imel pogovore c oblastniki Kuvajta in Saudove Arabije. Izrazil je upanje, da bo lahko omenjeni sporazum čimprej podpisan V zvezi s popolnim francoskim embargom za orožje Izraelu, je Messmer izjavil, da izraelska vlada še ni zahtevala povračilu vsote, ki jo je že plačala za 50 letal «Mirage». Minister je dejal, da se bo Francija, če bo vrnila Izraelu tisto vsoto, čutila oproščena, da proda tistih 50 leal kateri koli drugi državi. Ni pa hotel povedati, katera država bi lahko bila novi kupec. Na vprašanje, če čas dela za Arabce ali za Izrael, je francoski minister odgovoril: «Država, ki bo delala po dobro organiziranem načrtu, bo zmagala » Kn so ga vprašali, kaj je na govoricah, da Francija lahko pošlje padalce v Libanon in druge arabske države, je Messmer dejal, da jih za to nihče ni prosil in da se ne nameravajo vmešavati v notranje zadeve drugih držav. Pač pa je Messmer potrdil, da se neka francoska vojaška misija mudi v Libanonu. Pogovarja se o obrambnih ukrepih za primer ni pada na to arabsko državo. V Libanonu se je končala vladn kriza, ki jo je povzročil odstop št rih ministrov. Minlslrsk' predsei nik je ostavko ministrov sprejel i imenoval druge ministre, obenei pa je napravil se nekaj majhni sprememb v vladi. Doslej je h predsednik Karatne tudi zunan minister, sedaj pa je zunanje m nistrstvo prepusti! Jusefu Salemi prevzel pa je finančno ministrstvi Neki predstavnik izraelskega zi nanjega ministrstv je danes p< trdil, da se je Aba Eban zares 1 januarja sestal z Gunnarotr Jarrii gom v Ziirichu. Sestanek je zahti val sam Jarring, ki je tudi zahti val, naj ostane sestanek v tajnost Jarring, je dostavil izraelski prei stavnik, je razloži! izraelskemu zi nanjemu ministru svoj načrt in i krepe, ki jih namerava izvesti okviru svojega poslanstva. Minister Osamu Kataoka z ji ponskega veleposlaništva v Rim ter Sushil K. Dej, pomočnik izvr nega ravnatelja svetovnega prehr. njevalnega programa (PAM), sl si izmenjala pismi, s katerimi da, japonska vlada organizaciji PAi vsoto 30.000 dolarjev (nad 18 mil jonov lir) za pomoč beguncem ti Srednjem vzhodu. Tj vsoto je ji ponska vlada določila kot odgovc na skupen poziv generalnega ta nika OZN in generalnega ravnati lja FAO v aprilu 1968 Dogovori so se, da bo vsota uporabljena i nabavo riža, ki ga bodo izročili vli dam Jordanije, Sirije in ZAR; i ga bodo potem razdelile beguncen Komunisti in rodoljubi pred atenskim vojaškim sodiščem Nezaslišane zahteve tožilca: smrtne kazni in dosmrtne ječe Preganjani rodoljubi obtožujejo policijo brutalnega mučenja ATENE, 23. — Pred atenskim vojaškim sodiščem se je danes na-da.jevala razprava proti desetim osebam (7 moških in 3 ženske), ki so jih obtožiii pripadnosti odporniški organizaciji skrajne levice »Patriotična fronta». Naihujša obtožba je naperjena proti 25-letnemu šudentu Dariotlsu, ki so ga že vče-faj obsodili na 16 let zapora, in JB-letnemu Sotiriosu Anastassiade-su češ, da sta 30. novembra 1967. leta organizirala bombni napad, ki je terjal življenje 25-letnega dekleta. Ostali so obtoženi, da so. razdeljevali propagandni material, vabili prebivalstvo k odporu in da so nudili zatočišče osebam, ki jih je preganjala policija. Med razpravo je zaročenka obtoženega Nicolo Armaosa pričala, da so ji med prvim zasliševanjem policijski organi rekli, da so njenega dragega ustrelili, zaradi česar je izjavila, kar so želeli preiskovalci. Policijski funkcionar, ki je nastopil kot obtežilna priča, je obtožence orisal kot »nevarne komuniste«, ki bi morali po navodilih tuje komunistične partije organizirati ilegalno odporniško mrežo po državi. Druga obtežilna priča pa je povedala, da so gradbenega delavca Krista Rekliotisa izvežbali v Sovjetski zvezi za vohunsko delovanje. Tožilec Liapis je zahteval za štiri obtožence, ki naj bi bili »nevarni komunisti, ki jih je treba izločiti iz družbe« smrtno kazen. Vsi ti naj bi bili plačanci mednarodnega komunizma in so s terorističnimi dejanji skušali organizirati odporniško gibanje, medtem ko so s propagando vabili prebivalstvo k uporu. Zato je za študenta Dariotisa, bivšega direktorja atenskega g e-dališča Anastassiadesa, gradbenega delavca Rekliotisa in umetnika Pe-tropulosa zahteval smrt, za študentko Marijo Kallergi dosmrtno ječo, za ostale pa zaporno kazen od 6 do 20 let. Vled razpravo so prišli na dan m rovi sistemi grške polici e med ZuSiištvan.em rodoljubov. Kar »tir je obtoženci so oDtožili preiskovalne organe, da so jih brutalno mučili. 31-letni delavec Rekliotis je izjavil, da so ga tolkli po nogah, ramenih in glavi in mu tudi zlomili nogo. Deset mornarjev ga je v vojaškem taborišču v atenskem predmestju preLeplo do krvi. Priči, ki ga je obtožila, da je bil vohun Sovjetske zveze pa je odvrnil, da je bil 1965. leta v Moskvi na zdravljenju in da je šel kasneje iz istih razlogov tudi v London. Vsi r<>do-Ijutri so, priznali, da so komunisti, vendar so zanikali obtožbe. »Nasa organizacija* so izjavili vojaškim sodnikom, »ni hotela zrušiti s silo režima ker je naš cilj enotnost grškega naroda in solidarnost svetovnega javnega mnenja z našim gibanjem«. ABBIATEGRASSO, 23. - Tukajšnji karabinjerji so prijavili sodiscu pod obtožbo tatvine in posilstva dva mladeniča, ki sta pred dvema dnevoma vdrla v stanovanje 51-letne Rosette Montegnolo, katero sta posilila in ji ukradla deset tisoč lir ter radijski aparat na transistorje. Ženska je zadevo prijavila šele dva dni kasneje, zaradi cesar so morali karabinjerji izpustiti 19-letnega Di Gaetana Ficara in 20-letnega Lui-gija Geracija na začasno svobodo. kom ministra za industrijo in zuna njo trgovino. Iz razgovorov je sledilo, da so japonski odgovorni krogi za še večje gospodarsko sodelovanje med Italijo in Japonsko. Vi-sentini je obiskal sedeže «01ivetti Corporation of Japan* v Tokiu, Kyo-tu in Osaki, kjer je zaposlenih nad 1200 uslužbencev Med svojim obi skom na Japonskem se je predsednik Olivettija sestai s številnimi predstavniki japonske industrije in gospodarstva. Predsednik Olivettija na obisku na Japonskem TOKIO, 23. — Predsednik družbe Olivetti in podpredsednik TRI prof-Bruno Visentini, ki se je udeležil v Tokiu številnih manifestacij, ki jih je na Japonskem organizirala ob priliki prve stoletnice rojstva ustanovitelja skupine Olivetti ing. Camilla Olivettija, družba «01ivetti Corporation of Japan*, je danes odpotoval iz Osake v Italijo. Med bivanjem v Tokiu se je prof. Visentini sestal tudi z namestnikom zunanjega ministra in z namestni- ZARADI ZLORABE SREDSTEV Bivši senator KD Di Grazia pred preiskovalnim sodnikom CATANIA, 23. — Preiskovalni sodnik je poklical na zagovor 68-letnega bivšega demokristjanskega senatorja Alfia Di Grazio, ki je ob tožen nezakonite uporabe javnih sredstev. Di Grazia, ki je bil od leta 1963 do 1966 predsednik u-pravnega sveta bolnišnice v Cata-niji, je sprejel na delo 226 uslužbencev, ki ustanovi, vsaj v takem številu, niso bili potrebni. Preiskava se j< začela po prijavi ministrstva za zdravstvo, vendar je niso mogli izpeljati do konca, ker je Di Grazio ščitila poslanska imuniteta. Ker senator ni bil več izvoljen, bo moral sedaj odgovarjati za svoja nezakonita dejanja. Poroka pisatelja ki je postal zenska CHARLESTON (South Carolina), 23 — Gospodična Dawn Pepita Langley Hall se je danes poročila z 29-letnim črncem Johnom Paulom Simmonsom, ki je bil do nedavnega njen mehanik in služabnik Gospodična Lang’.ey Hall, ki je izjavila, da ima 31 let, a jih v resnici ima 39, je bila do nedavnega znana z imenom Gordon Langley Hall zaradi biografij princese Margaret, Jacquelin Kennedy in žene bivšega predsednika Johnsona. Pred kratkim je z operacijo postal ženska in kmalu zatem je nova gospodična najavila zaroko s Simmonsom. «Rada bi imela tri otroke,* je rekla novoporočenka. VIGONOVO (Benetke), 23. — Dvaindvajsetletni Claudio Carraro iz P’ossa je danes oapadei in ubil v skladišču, kjer sta bila zaposlena, 19 letno Paolo Gottardo iz Dola ter se prijavil karabinjerjem. Fant, ki je bil zaljubljen v dekle, ji je pisal anonimna pisma, vendar ji ni nikoli osebno priznal ljubezni. Zaradi tega ni mogoče razumeti, še posebno, ker ga dekle ni odbilo, razlogov umora. CIUDAD MENICO, 23. - General Eduoardo Rincon Gallardo je kot »veliki izvršni tajnik* medameri-ške masonske zveze javil, da bo prihodnje leto svetovni kongres ma-sonov. Kongresa že ni bilo 100 let. Na zidovih praških hiš so se pojavili zidni časopisi, s katerimi prebivalce glavnega mesta CSSR obveščajo o dogodkih, ki si sledijo še posebno po samo sežigu a.Ina Palacha RAZOČARAN NAD ŽIVLJENJEM JE ISKAL SMRT V PLAMENIH V ljubljanski kavarni poskus «samosežiga» Obupancu, 23-letnemu ključavničarju, so gostje pravočasno priskočili na pomoč LJUBLJANA, 23. — Marjan Lombar, 23-letni ključavničar, ki je od začetka jeseni stanoval na Vodnikovi cesti 123 v Ljubljani, se je danes okoli 11. ure v kavarni Tivoli polil z bencinom in zažgal. Zagorel je na stopnišču, ki vodi iz notranjosti balkona v pritličje kavarne. Potem je padel po stopnicah. K sreči so mu sicer maloštevilni gostje takoj priskočili na pomoč. Jože Hartman je pograbil plašče z obešalnika in jih vrgel na gorečega Lombarja ter tako udušil plamen. Takoj nato je dospel tudi rešilni avto in ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Kirurgi plastičnega oddelka kirurgične klinike so ga takoj operirali. Izvedeli smo, da je Lombar sicer dobil opekline druge do tretje stopnje in da je imel o-pekline na 40 odstotkih kože, vendar je tedaj že izven življenjske nevarnosti in leži v šok-sobi. Popoldne je dala uradno sporo- V ZVEZI Z ZLOČINOM STEVANA MARKOVIČA Alain Delon do jutri na razpolago policiji PARIZ, 23. — »Zadeva Markovič« je v teh dneh v ospredju zanimanja javnosti, ki meni, da je prišla do »dneva X«. V zadnjih tednih je preiskava o zločinu mladega jugoslovanskega prijatelja in osebne straže filmskega igralca Alaina Delona precej napredovala in preiskovalni organi upajo, da se jim bo posrečilo z novimi zasliševanji odkriti resnico. Vrsto zasliševanj je otvoril bivši novinar Georges Beaume, ki je več let Delonov menažer. Nekaj minut kasneje je vstopil v pisarno sodne policije, kjer zaslišujejo, igralčev osebni fotograf Jean-Pierre Bonotte, ki se je kmalu oddaljil v spremstvu dveh policijskih komisarjev in neke osebe, ki je verjetno Delonov šofer. Najvažnejša zasliševanja pa so bila popoldne. Preiskovalni sodnik Patard je zaslišal Francoisa Mar-cantonija, predstavniki sodne policije pa Alaina Delona. Manjkala bo seveda Delonova žena Nathalie, ki v Rimu snema film «Sestre» Pravijo, da predstavlja odsotnost mladega prijatelja umorjenega Steva-na Markoviča Uroša Miloševiča še večja vrzel. V Beogradu, kamor je šel sodnik Patard, je Miloševič dal več zanimivih in tudi nasprotujočih si izjav in marsikdo je prepričan, da Beograjčan več ve kot je izpovedal. Te teze so se oprijeli zagovorniki Marcantonija, ki poudarjajo dejstvo, da je Miloševič še pred sodno obdukcijo vedel, da je bil njegov prijatelj ubit s strelom v glavo. «Za nas« pravijo odvetniki, nali je Uroš morilec ali pa je prisostvoval zločinu.-» Čeprav se je govorilo, da se Delon zaradi visoke mrzlice ne bo predstavil preiskovalnim organom, je ta prišel po 15. uri na sedež sodne policije, kjer ob 21. uri zasliševanje še ni bilo končano. Ce bi se njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, bodo verjetno prekinili zasliševanje. Tudi Marcantoni se ne počuti dobro, zaradi česar njegovemu zasliševanju prisostvuje zdravnik. Zvečer se je zvedelo, da ,;e policija preiskala stanovanje Delono-vega osebnega fotografa in tudi šoferja. Po popoldanskem in večernem zasliševanju pred preiskovalnim sodnikom bo moral Delon ostati na razpolago sodni policiji. Fukcio-narjl so izjavili, da bo moral ostati na razpolago na njihovem sedežu največ 48 ur. Po preteku tega roka ga bodo morali ali izpustiti ali ga predati sodniku, ki mu bo najavil obtožbo. Delon bo tako ostal na policijskem komisariatu do sobote ob 15.10. Njegov pripor bo olajšal preiskavo, ker bodo lahko preiskovalni organi v tem času nemoteno izvedli vse hišne preiskave, ki jih imajo v načrtu. Igralca in druge priče bodo zaslišali še v teku noči. Isti ukrep so sprejeli tudi proti Delonovemu menažerju Beameju, šoferju Marcelu Gaspariniju in fotografu Bonottu. Delonov zdravnik je igralcu napravil injekcijo in privolil v nadaljevanje zasliševanja. ZARADI TIHOTAPSTVA CIGARET Stewie Wonder, slepi pevec iz Detroita bo v teh dneh prispel v San-remo, kjer bo nastopil na festivalu popevk s «Se tu ragazzo mio« ............................................................................. VEST SICER ZANIKUJEJO Štiri osebe obsojene na 85 milijonov globe Kazen je izreklo videmsko sodišče - Med obsojenimi hotelir iz Riccioneja in lastnik ribiškega čolna iz Chiogge VIDEM, 23. — Videmsko sodišče je obsodilo štiri osebe, ki so bile obtožene, da so vtihotapile v Italijo 391 kg tujih cigaret, na 85 milijonov Mr globe. Trije od štirih obtožencev, in sicer 57-letni Llonello Perini, 32-letni Silvano Camuffo in 25-letnl Paolo Doria, vsi iz Chiogge, so bili v ribiškem čolnu «Medicis» nedaleč od Lignana, ko so jih zajeli ponoči 1. aprila s tihotapskim blagom. Agenti fnančne straže, ki so Jih zajeli z motornim čolnom, so našU v podpalubju polno vtihotapljenih cigaret. Med nadaljnjo preiskavo so ugotovili, da je bil tudi 34-!etni hotelir Renato Arcangeli iz Riccioneja soudeležen pri tihotapstvu. Po šestih razpravah je sodišče obsodilo poveljnika ribiškega čolna Lionella Perlnija in hotelirja Renato Arcangellja na petnajst dni zapora in na globo 25 milijonov 339 tisoč in 62 lir, Silvana Ca-nauffa na mesec in pet dni zapora tei na 17 milijonov 350 tisoč Ur globe, Paola Dorio pa na mesec dni zapora in 16 milijonov 899 tisoč 365 lir globe. Renatu Arcangeliju in Silvanu Camuffu niso priznali pogojnosti obsodbe. Tudi v avstrijski Štajerski Samoscžig iz protesta zaradi odpusta z dela GRADEC, 23 — Psihoza samose-žigov je zajela tudi 35-letnega hlapca Franza Gitzla, ki se je danes na glavnem trgu Steina (avstrijska Štajerska) polil z bencinom in se zažgal. Gitzl je hotel tako protestirati proti odpustu z dela, ki ga je imel za »neupravičenega*. Zato je sklenil napraviti samo^nor na tako e-dlnstven način. Neki pešec ga je takoj ogrnil s plaščem in ga spremil v bolnišnico. ZDA plačala 200 milijonov za izpustitev «Puebla»? Poveljnika ladje obložujejo kršitve nekega člena pravilnika mornarice CORONADO (Kalifornija), 23. — Ameriški general Gilbert Wood-ward, ki se je pogajal za izpustitev, posadke vohunske ladje «Pueblo», je zanikal vesti, d bi ZDA plačale Severnokorejcem določeno vsoto denarja. Po vesteh naj bi ameriška vlada plačala Severni Koreji za izpustitev 82 članov posadke ladje »Pueblo* 200 milijonov dolarjev (125 milijard lir). Med včerajšnjo razpravo posebne komisije, ki raziskuje razloge zaplembe tajnih dokumentov ladje, ki jih kapitan Bucher ni uničil (pravi, da ni imel ne časa ne možnosti), je nekdo omenil možnost krivde poveljnika ladje. Neki člen pravilnika mornarice prepoveduje namreč poveljniku ladje, da se odpove avtoriteti v korist predstavnika tuje države, dokler ima sredstva za odpor. Poveljnika »Puebla* so opozorili da ga sumijo, da je kršil ta čler pravilnika in da se bodo odslej med preiskavo poslužili i.jegovih izjav tudi proti njemu. Zaradi tega, ce želi, se lahko odpove nadaljnjim izjavam. Bucher je vseeno izjavil, da bo nadaljeval opis okoliščin v katerih je bil prisiljen prepustiti ladjo Severnokorejcem. Kapitan Iioyd Bucher je danes izjavil preiskovalni komisiji, da so ga iz pristanišča Wonsan odpeljali neznanokam, kjer so ga obrcali in ga udarili s puškinim kopitom. Ko se je enemu uprl, so ga trije naskočili ln ga stisnili k tlom. Istega dne so ga odpeljali pred severnokorejskega generala, ki mu Je rekel, da bodo ob zatonu vse ustrelili. ((Hočete biti ustreljeni vsi naenkrat ali posamezno« ga Je vprašal general, kateremu je Bucher odgovoril naj njega Ie ustrelijo, da pustijo ostale pri življenju. Bucher je potrdil, da je tajne podatke, za katere je osebno s pod pisom jamčil pravočasno uničiL PO NAPADU NA SKLADIŠČE OROŽJA BUNDESWEIIRA V LEBACHU Policija zaslišuje več oseb a nima otipljivih dokazov Med osumljenimi ludi več bivših vojakov BONN, 23. — Smeri, po katerih preiskovalni organi iščejo krivce napada na skladišče orožja nemške armade v Lebachu, postajajo vedno bolj jasne V Saarbriicknu so do pozne noči zasliševali mlade niča iz Lebacha, ki je zelo podoben enemu od napadalcev. Ta je sin lastnika nekega mestnega lokala, kamor zahajajo vojaki in tudi dijaki. Mladeniča naj bi pred kratkim izključili zarod' nediscipline iz Bundesvvehra. Sicer govorijo, da so ga priprli, vendar vest še niso potrdili. Preiskovalni organi menijo, da je treba pripisati napad na skladišče orožja v Lebachu. med katerim so trije vojaki izgubili življenje, surovemu maščevanju. Med domnevnimi napadalci naj bi bil tudi neki vojak iz Kassla, ki se od 16. januarja ni več predstavil enoti v Gbttingnu. Ta mladenič naj bi bii zelo podoben napadalcu z brkami. katerega identi-kit so objavili časniki in tudi televizija. Do sedaj še niso mogli najti dokazov krivde 3O-letnega u-radnika iz Kolna. Mož, ki ni imel nobenega alibija, je priznal samo, da je bil soudeleže, pri tatvini avtomobilov. Časnik »Bild* piše, sklicujoč se na vesti nekega »informatorja*, da je mladenič, katerega so aretirali v Saaru, že . petek, tj. dva dni pred zločinom, predlagal, da bi napadli skladišče orožja, «ki ga je dobro poznal in Katerega sta stražila dva ali trije vojaki in v katerem sta bila le dva podčastnika.*. Ta naj bi tudi dodal, da bi lahko za ukradeno orožje in municijo dobili «kakršno koli vsoto*. Informator, ki ga omenja «Bild», je o tem pogovoru obvestil dan po napadu policijske organe. Iz dobrih virov s» je zvedelo, da je policija priprla poleg moža, ki ga je aretirala v Siegnu, tudi precej oseb, med katerimi sta tudi eden ali ova bivša pripadnika bataljona padalcev, kateremu so pripadali ubiti vojaki V enega od teh močno sumijo, da j. na kak način sodeloval pri napadu Policija je povabila na zaslišanje tudi števil ne bivše vojake. Republiško državna pravdništvo iz Karlsruhea, ki vodi preiskavo o napadu na skladišče, v Lebachu, je prejšnjo noč javilo da je izdalo zaporni nalog proti osebi, ki jo sumijo, da je sodelovala pri zločinu. O tej osebi se je pozanimala že v ponedeljek posebna komisija, ki vodi preiskavo. Imena aretiranega niso objavili, pač pp so pripomnili, da so zaporni nalog izdali zaradi tatvine orožja v neki vojašnici Bundesvvehra, do katere je prišlo leta 1967. Med zasliševanjem uradnika iz Kolna, ki ga je policija včeraj aretirala v Siegnu, so ugotovili, da ni bil soudeležen pri napadu na skladišče orožja. Mož, bi se moral prejšnji teden zagovarjati v Bonnu pred sodiščem zaradi številnih tatvin avtomobilov, vendar se ni predstavil sodišču. Zaradi tega so tudi izdali proti njemu zaporni nalog. Državno pravdništvo iz Karlsruhe je javilo, da aretirani mladenič ni sin lastnika nekega krajevnega lokala. Aretirana oseba stanuje v okolici Lebacha. Danes je bil slovesen pogreb treh ubitih vojakov. Pogrebnemu obredu, ki je bil v vojašnici Graf Hae-seker, so prisostvovali poleg svojcev umrlih vojakov tudi obrambni minister Schroeder, predsednik deželne vlade v Saar Roeder, generala Maiziere in Schnez, nekaj francoskih generalov in številni predstavniki oblasti. Na grobovih treh vojakov, ki so jih razsvetljevali žarometi, je bilo polno cvetja, ob strani pa je bil bataljon’ padalcev, kateremu so pripadali umrli. Pogreba se_ je kljub deževnemu vremenu udeležilo tudi prebivalstvo Lebacha, kjer so razobesili zastave na pol droga. geslo na protipomografskih letakih, ki so jih prejšnjo noč izobesili na zidovih hiš v številnih danskih mestih. Te letake je izobesila ((krščanska mladina«, v kateri so včlanjeni verniki vseh krščanskih cerkva. Z množično akcijo hočejo protestirati proti propornografskemu stališču oblasti, zaradi česar so tudi v Kopenhagnu izobesili letake na 70 trgovinah, kjer prodajajo pornografske slike in fotografije. Predstavnik «mladih kristjanov« je na tiskovni konferenci izjavil, da ne bodo plačali kazni zaradi lepljenja letakov in da bodo raje prestaii zaporno kazen. MOSKVA, 23. — «Pravda» javlja, da je 75-letni sovjetski državljan, ki ga omenja samo kot Pjotr Ivanovič L...., podaril državi zaklad, ki sl ga je nabral v obdobju NEP (1921. leta) in ga 45 let hranil v železni blagajni. Med podarjenimi predmeti je 38 draguljev, 346 zlatih novcev izpred revolucije, 1 kg industrijskega zlata, 1 kg zlata v palicah, na desetine zlatih prstanov z dragulji, starinski prstani, zlate verižice itd. Med drugim je Pjotr Ivanovič izročil predstavnikom države tudi umetniško delo neznanega slikarja italijanske šole iz 18. stoletja. Izvedenci bodo skušali ugotoviti, komu pripada umetniško delo na velikem platnu. VVELKOM (Južna Atrika), 23. — V rudniku zlata «President Steyn» v državi Orange je eksplodiral metan, zaradi česar jc izgubilo življenje 15 temnopoltih rudarjev. 13 rudarjev, med katerimi sta bila dva belca, so bili ranjeni, dva belca pa še pogrešajo. čilo tudi uprava javne varnosti * Ljubljani. Poleg omenjenih po# kov so ugotovili, da je Lombar * kot otrok zgubil starše in osem 1* živel v vzgojnih domovih. Iz zenske evidence pa je razvidno, •>* je bil trikrat kaznovan zaradi vi® mov na skupno tri leta in sede® mesecev zapora. Poročilo uprav* javne varnosti pripominja tudi, # je Lombar zdravnikom izjavil, <*. je bil razočaran. Lombar, visok in vitek fant, !* je rodil v Olševku pri Kranju. Z&“ nji čas do lanske jeseni je živ*! na Jesenicah, od 10 oktobra #! pa je bil prijavljen na Vodni!# cesti 123, kjer je stanova! kot najemnik. Zaposlen je bil v že# niškem podjetju za vzdrževani* prog. Za naslednjt točke: — nordijska carinska unija s skupnimi carinami navzven, ki bi slonele na poprečju nordijskih tarif, «upošteva!e» pa bi tudi višino zunanjih carin EGS; — sodelovanje v kmetijstvu s povečanjem medsebojne trgovine in z medsebojnimi nordijskimi preferen ciali: — okrepitev sodelovanja pri ribištvu in predelovalni ribji industriji; — uskladitev gospodarske politike; — ustanovitev nordijskega inve sticijskega in finančnega sklada; — uskladitev gospodarske zako nodaje; — sodelovanje zoper diškrimina cijo nordijskih koncernov; — tesnejše sodelovanje pri obli kovanju skupne energetske politike, zlasti pri razvoju in uporabi jedrske energije; — skupni program za industrijski razvoj in znanstvenoraziskovalno dejavnost; — skupna pomoč deželam v razvoju; — nadaljnje sodelovanje pri u-skladitvi izobraževalnega sistema. Že iz tega programa je razvidno, da gre za izredno močne integra cijske težnje in tokove; skorajda močnejše, kot so tisti v EGS, in ve liko krepkejše, kot so oni v EFTA. In v čem je zunanjepolitično in zu-nanjegospodarsko bistvo tega načrta? Nordijske države Finske — približno takrat kot Vel. Britanija potrkale na vrata EGS. Za razloček od britanskega primera, kjer je pariz že nekajkrat neukimi ljivo zaloputnil vrata, pa je Fran cija ob skandinavskem primeru za sprejem — ali natančneje povedano, naklonjena je čim tesnejšemu sodelovanju. Toda Skandinavija se ne bo pogajala posamično, vsaka država zase; nastopati namerava skupno, torej s pozicije, ki je dosti krepkejša in boij neodvisna ln tudi če pogajanja v prvih fazah ne bodo prinesla rezultatov, bo avtonomna nordijska integracija zagotovila uspehe, katerih avtonomne vrednosti ne bo mogoče zanikati. Bodi kakorkoli, na evropskem Severu nrez posebnega hrupa, a zato zelo učinkovito naslaja gospodar ska grupacija, katere prebivalstvo (skupaj 21,1 milijona) in površina sama po sebi nista posebne impresivna, geopolitična lega in dosežena stopnja gospodarskega razvoja pa sta izredne pomembni To po svoje ilustrira tudi finski in danski primer. Takrat, ko je šlo za prve pobude o pogajanjih z EGS, je Moskva postavila Helsinkom tihi, a odločni veto. Nasprotno pa takega veta ob nordijski integraciji ni bilo — ali vsaj še ni bilo. Po drugi plati P*> na primer Bonn po nekaterih čilih precej krepko pritiska na benhaven, da bi s1 ne izročil Pjj več skandinavskim povezavam-* splošnega političnega profila št# nordijskih držav je namreč pati, da bi v bodoči nordijski jj. spodarski skupnosti navzlic dan^j mu in norveškemu članstvu v *V TO in švedski ter finski nev#j nosti smer aktivnega nevtrali#? ki bi bila dokaj b.izu neuvršč# sti, najbrž prevladovala nad # n jami, ki bi bile blizu »evefS atlantskemu ekstremu. To naj) "as sprevidevajo take Moskva kar Bonn in Pariz Politično bi se t# na tvorba na evropskem severu |*%š brž spremenila v močan o po# rahljanju blokov in evropskemu r vezovanju, po dosedanji politiki y deč pa bi postala tudi pomen#; in pozitiven zvezm člen v pr e#, j med svetovnim Severom in Jug0,, cu aveiuviiuri severom in ,( Po čisto gospodarsk plati se st#: zdi malce drugačna Nastajal^ grupacija v odnos- do EGS P# nič ne prikriva, da namerava jati klin j klinom Hočeš ali n<# bo tudi nordijska gospodarska sk1* j riost diskriminirala tretje part# je, med katerim, je tudi Jug#1, vija: upati velja same — in & $ precej realno upanje - da ne arbitrarno in včari nasilno ka%| EGS. Dansko kmetijstvo in no# ško ribištvo bo na primer na Še škem in finskem trge gotovo #ijj kuriralo jugoslovanskemu kn# - razen Iškemu izvozu.. Toda to je posebno poglavje- A štiri nordijske države vežejo 1*5 komaj 1,6 odstotka Jugoslovan^ zunanje trgovine, tako pri izV« kot pri uvozu, že ta številka strira, da gre za eno od bolj nih poglavij jugoslovanske zun^jJ gospodarske dej' vr.ost' - žalp#. deloma deloma štiri nordijske ekonomije, ki so zaradi pa zato, gei grafske bli^ najoolj vklju' v mednarodne gospodarske tol' cei sodijo J države med ‘j u#, iiA 1 Če vzamemo same obdobje oii ,r do 1967, vidimo, da je jugoslo',y| ska trgovina z Dansko napredovy izredno počasi; j Švedsko je stagniral, medtem k> se je povzpel od 174 na 321 milijonov !}) vib dinarjev, pozitivna (za S pa je le podoba zunanje trgovin^l Norveško, kjer su je izvoz po^M od 8,6 na 57. uvoz pa padel od ^ na 55,5 milijona novih dinarjev V ko da je Norveška ena redkih vertibilnih dežel, s katerimi 'K.( pozitivno zunanjetrgovinsko ^1 co). Toda če pogledamo abso*y obseg, je vse to sile malo, pa se ta realnost nikakor ne y ma z možnostmi, ki 30 zlasti Prl c) dustrijski kooperaciji precej o#^ < ne, a neraziskane in še maW rabljene. Danes, jutri nedeljo Kultunem domu :::::::: OB ATENTATU NA SKLADIŠČE V LEBACHU PRI ZALOZBI MLADINSKA KNJIGA Zahodnonemška vojska Komplet petih knjig ”®°J. jutri zvečer in v nedeljo popoldne bomo imeli v gosteh ansambel zagrebške Opere, ki prihaja gostovat v Kulturni dom z opernim delom Dmitrija Šostakoviča »Katarina Izmajlova*. Na sliki prizor iz te opere. je baje že tretja na svetu Generali, kljub vsemu, še niso zadovoljni.. V torek je prišla iz Bonna »zelo alarmantna vest*, da je bil v vojaškem skladišču v Lebachu napravljen atentat, pri katerem so atentatorji umorili tri straže, četrto pa ranili. Od včeraj pa je vest, da je policijskim silam uspelo prijeti «nekoga». Atentat je v Zahodni Nemčiji imel izreden odmev. To pa iz dveh razlogov: predsem iz razumljivega razloga, ker preiskava ne ve, s katere plati se zadeve lotiti, z druge manj razumljive plati pa zato, ker so Nemci v svojo vojsko zaljubljeni, pa čeprav je prav vojska, mislimo pri tem na vodstvo vojske, nemški narod že večkrat pripeljala v katastrofo. Poglejmo sedaj, kaj pravzaprav zahodnonemška vojska predstavlja. Za zahodnonemško vojsko, Bun-desvvehr, se trdi. da je po svoji udarni moči tretja vojska na svetu, takoj za ameriško in sovjetsko vojsko in to kljub temu, da je Zahodna Nemčija danes le del Hit- h,,""llllliil„lll||||||||||n||||||||||||||..............................................IIMII... TALIŠČE ministra v prid davkoplačevalcev Svoje interese bodo branili sami Nasprotno stališče pokrajinske davčne komisije v Milanu, ki meni, da pripada pravica zastopanja interesov davkoplačevalcev le odvetnikom in prokuristom PAZIMO NA ZDRAVJE, DOKLER JE ČAS Kako se zaščitimo pred hongkonško gripo Pfej nujno, da davkoplačevalcu ipgA davčno komisijo nudijo podamo odvetniki in proku- ,sd. Pred njo se lahko pojavi tu- toJj r.jega kolena, kakor tudi dok-Vn J „j onomskih ved in, razumlji- vo '. '"vmskm ved m, razumljivo’ j^vvbhki ter prokuristi. Tak.š-kj t st®lišče ministra za finance. tfdifa pred kratkim znova po-davj^ P?4«" ko - — je pokrajinska a komisija v Milanu potrdi- vjCa mnenje, da pripada pra-*0Valj° obrambe, zagovora in va-Ja interesov davkoplačeval- itklin^^ omenjenimi komisijami *k>m odvetnikom in prokuri- je ?.Rimska komisija v Milanu ta’ od konca lanskega le- ni^ rn a dokajšnjo zmedo ne sa-s° Jr® ostale poklicne sloje, ki 2astoo ■res'rani na omenjenem davou Ju davkoplačevalcev pred rnejj komisijami, ampak tudi poEn-fanie davkoplačevalce, ki se tem; j® raje sami branijo pred oblajtp^sljami ali pa za to po-ka. gg1!0, kakega svojega sorodni-v mJe to tudi razumljivo, vsaj ene .71 Primerih, ko so ljudje iz nieri s' druge potrebe v zadostni bitni :Tan*ni z ustreznimi davč-nahirpč °ni ‘n Predpisi- S tem se Oznani- d^nojo večkrat ne ravno jih stroškom, vtem ko bi gi potnik ali prokurist po dru-ni)a aP‘ prav nič bolje ne bra-tereSe21r°raa var°vala njihove in- gumente splošnega značaja. Vprašanja se loteva s pravnega vidika, priznavajoč oziroma dovoljujoč, da na osnovi čl. 12 in 288 veljavnega enotnega besedila o neposrednih davščinah in pa na o-snovi čl. 57 kraljevskega dekreta z dne 8. julija 1937, številka 1516, pred davčnimi komisijami, razen samega davkoplačevalca, njegovega zakonskega druga, sorodnikov do četrtega kolena, lahko vodijo pogajanja tudi doktorji e-konomskih ved, knjigovodje, kakor tudi, se razume, odvetniki ih prokuristi. Iz tega je torej razvidno, da kar zadeva to področje uslug, le-te ne morejo t»tf izključno,podeljene sa- -BU 'k‘J'-**'- mo ociveimicorii 1n prokuristom. Sicer pa bi sploh bilo idealno, ko bi državljani — ob primerno poenostavljeni in ne tako silno zapleteni zakonodaji, kakršna je obstoječa — mogli, če ne vedno pa vsaj v določeni meri, sami uveljavljati tako svoje zakonite pravice kot dolžnosti. Kmalu se utegne pojaviti tudi pri nas - Kakšne so bile posledice njenega izbruha v ZDA - Izkušnje, ki jih je treba upoštevati Kot pred leti azijska, se je zdaj pojavila tako imenovana hongkonška gripa. Naglo je prodrla v zahodno Evropo in pričakovati je, da se bo — kolikor se že ni — pojavila tudi pri nas Virus A-2, ki jo povzroča, se v tej obliki gripe izraža v mnogo masilnejši obliki kot pri ostalih, začenši od azijske iz 1. 1957. ko Je ta virus bi! prvič odkrit. Značilnost za to gripo je njeno naglo širjenje, saj je v ZDA v treh tednih zajela vseh 50 držav. Druga značilnost pa je v njeni nenavadni ostrini, tako da je smrtnost znatno večja kot v primeru preteklih epidemii. Preteklega decembra se )e*v ZDA povečala za okrog 40 odstotkov, najmočneic med bolniki s kroničnimi pljučnimi in srčnimi obolenji, zatem med onimi z visokim krvnim pritiskom ter z izrabljenimi organizmi, vtem ko Jo otroci in mlajše osebe rela tivno dobro premagujejo. Najvt-č- je težave so v ZDA nastopile v zvezi z njenim naglim širjenjem, ker je že v kratkem napadla pretežni del nezaščitenega zdravstvenega osebja. Ambulante in bolnišnice so ostale brez medicinskih sester, bolničarjev in zdravnikov. V resnici pa je najprej bilo treba zaščititi te, ki so najbolj poklicani nuditi pomoč ostalim množicam obolelih. Druga nevolja se je pojavila v zvezi z oskrbovanjem bolnišnic s potrebno krvjo za transfuzije. Krvi je nenadoma zmanjkalo, ker je veliko število krvodajalcev zbolelo. Služba oskrbovanja s krvjo je bila domala paralizirana. Vse večje operacije so bile odložene, izvršene so bile samo najbolj nujne. slta P ?8°raj omenjena pokrajin-je E avc*ia komisija v Milanu se ozif0 katerimi svojimi odločitvami na .ukrepi nekako postavila tal^alls« ' ,Ce' da davkoplačevalca za lahkQ *X)trebe in v takem smislu v vsJ/^Paj0, branijo in so mu vetni|,j rans'10 pomoč edinole od-2^ ln Drokuristi. vttrai.Se’ Qa ta komisija tudi ki nJ° na ga . —» tem svojem stališču, n° nr(, Javzela- To pa dokaj res-kopiaaJudlc*ra interese samih davku^ evalcev, poleg teh pa še m-(knji„.°s'a:ih zadevnih izvedencev ved j.,v®dij, doktorjev ekonomskih terih ,1' so na osnovi neka- J^konov, katere je pokrajin-^ata?m«iia v Milanu napačno »■hatrZ S°i)ljeni za razveljavljene, us ponje j za varovanje in zastopanim ^aoPjačevalcev pred zadev- V ^1i!annen^U P°knajinske komisije fhisijg nu'.Predstavljajo davčne ko k°t ; Jurisdikcijo posebne narave, stVa ^>ilo od strani pravoznan CJPdi ter stalne priznavano. in W aa osnovi določbe čl. 7 kraki^ .j, a dekreta z dne 27. novem-no, d‘ w; štev. 1578, bilo predvide-kakfA. °,orarnbo in zastopanje pred lahko „ °1* posebno jurisdikcijo •n Drva, Vzamejo edinole odvetniki Poteen^r,sti. bi iz tega bilo treba njen« 11 zak juček, da se ome-ven uu>)ramljH in zastopanje, izgori; n specifičnih poklicnih kateri.: J, ne „—»- dovoiiti nobeni Pade glede kompetenc klanimi zainteresiranimi po-no, s 01 katcjsorijami. Kot je znanim; ,oavčni procesi pred zadev-neka).- . onisijami zaznamovani z roktnJ!mi Posebnimi kriteriji koso v p- ,,°?iroma ustrežljivosti, ki PoznapVv’|P‘h procesih povsem ne-do n - Pa tudi bi bilo nepravična Se ločevati davkoplačevalcu, za *arn brani, še zlasti če gre Pottiup rr|o zadevo neznatnejšega 'ahk0 '' ",,tem primeru bi se celo V?^iikoi, ^°, da bi nekdo za od-P'ačati S ,Us*uge in stroške moral |altih .“ftavi. Ljudje se v mnogih tako Podobnih primerih prav 4i»iist'^.r se okrožnica finančnega Slva ne opira na takele ar- PETEK, 24. JANUARJA 1969 TRST A 7.15, 8.15. 13.15. 14.15. 20.15 POfi ročila; 7.30 Jutranja glasba, 1L40 šola: 12.00 Elektronske orgle, lz.iu Blagoznanstvo za domačo rabo; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasbeni mojstri: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Komorni koncert; 19.10 Državljanska vzgoja; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport, 20.35 Gospo darstvo in delo; 20.50 Operna glas ba; 22.00 Skladbi davnih dob. floot; 17.20 Angleščina; 18.15 Go spodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 Razvoj jedrske fizike, 21.00 Rossini FILODIFUZIJA TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Zborovsko petje; 14.15 istrski motivi. KOPER 6.30, 7.30, 12 30. 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja gasba; 8 00 Prenos RL’ 10.15 Orkester Brown; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj: 11.00 Poje M. Cerar; H-30 Današnji pevci; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.50 Domače kronike; 14.00 Dva mladinska zbo ra; 14.20 Godba irske garde; 15-30 Iz operetnega sveta; 17.00 Smifo nični koncert; 18 00 in 19.30 Pre nos RL; 19.00 Chacha-cha; 22.KI Pisana glasba: 22.35 Violinist Oj strah. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20,00 Po ročila; P.30 Jutranje pesmi; ».«> Zvočni trak: 10.35 in J1.08 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka F. La valli; 12.05 Kontrapunkt; je Pino Donaggio; 14 45i m OM Natečaj za nove pesmi, 16 00 »po 8.50 Antologija interpretov; 10.10 Marcello, Sonata za violo in bas; 10.20 Milhaud iti Kodaly; 10.55 Beethoven, Trio op. U; 11.15 če listka D. Magentanz in pianist F. Guarrino; 12.15 Wagner, Rensko zlato. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6 50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Škerjančeve skladbe; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 «Mor da vam bo všeč»; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Klavirske skladbe M. Musorgskega: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke, 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert lahke giasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo, 15.25 Glasbeni intermezzo: 15 45 Turistična od daja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah 18.00 Aktual nosti; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Na križpotjih' 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Pevka Alenka Pinterič; 20.00 Amaterski zbori; 20.30 izbrana dela L. Janačka; 21.15 Oddaja o morju: 22.15 Britten in Lutoslavvski; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 in 11.30 Šola; 12.30 Dolgo potovanje; 13.00 Potovanje za konec tedna; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Program za najmlajše; 17 30 Dnevnik; 17.45 red za najmlajše; 17.10 Program za mladino; 18.45 Sicilska mladino; 19.13 Detektivka; 20.15 giasba; 19,15 Človek in delo; 19.45 20.45 Simf. za — Sodobna umetnost; koncert; 22.35 Folklora. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Lahka glasba; JO-«« Roman; 10.40 Pisar, spored, 13.3J Brez naslova; ‘4.0J Juke box, 14.45 Za prijatelje plosc; 15,15 Kr tarist A Diaz; 16.00 Natečaj za nove pesmi; 16.35 Koncert. Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pesmi Juga, 22.10 Gledališki pregled; 23.00 Kronike Juga. III. PROGRAM Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 TV tednik; 22.00 Na pragu resničnosti; «Vrag in no vinar*; 23.00 Dnevnik. 10.00 Klavirske skladbe; 10.50 Straussova Alpska simfonija; Haendel in Beethoven; 13.15 o*™-fonični koncert; 14.30 Basist O-Edelman; 15 30 Stravinski, The II. KANAL 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film «Otello in provin-cia»; 22.40 Gledališke in filmske kronike. JUG. TELEVIZIJA 15.30 Megeve: Smuk za moške, prenos; 17.10 Sejem Moda 69; 17.25 Daktarl, film; 18.15 Glasbe na oddaja; 19.00 Svet na zašlo nu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnev nlk; 20.30 3-2-1; 20.35 Plavolaski na ljubezen, film; sledi Zabavno glasbena oddaja, ob koncu Poročila. Vsa ta dejstva, do katerih je prišlo ob izbruhu te epidemije v ZDA, pa bodo zdaj morali resno upoštevati v vseh evropskih državah, ki jih je oziroma jih še bo napadla. Predvsem je treba zaščititi osebje v zdravstvenih ustanovah, kakor tudi ono, ki je zaposleno v lekarnah, in pa šoferje za prevažanje obolelih. Nadalje o-sebje, ki dela v ustanovah za o-skrbovanje krvi, in pa ono, ki je zaposleno v tovarniških menzah ter restavracijah javne prehrane. Hkrati je, končno, treba okrepiti kampanjo zbiranja krvi še pred nastopom epidemije, da bi v primeru potrebe ne ostalj brez nje. Značilnosti hongkonške gripe v pogledu njenih simptonov in poteka so precej - podobne značilnostim dosedanjih grip. Izražajo se v močnem glavobolu, bolečinah v grlu, v občutku mrzličavosti in visoki temperaturi do 40 stopinj. Vnetje nosne votline in zardelost očesnih vek sta prav tako njena simptoma. Kot posledica vnetja nosne sluznice nastopi močno kihanje, kar skupno z vnetjem sapnika in bronhijev povzroča močan kašelj. S kašljanjem bolnik izpolnjuje zrak okrog sebe z velikimi množinami drobnih kapljic, s katerimi se virus prenaša na druge osebe in se tako zelo naglo širi. Čas od okužbe do izbruha bolezni je kratek, okrog 10 ur. Bolečine v mišicah in občutek splošne o-nemoglosti obolelega že prvi dan | onesposobita za delo. Šele kasneje lahko nastopijo tudi komplikacije, pljučnica, vnetje pljučne mrene, miokarditis itd. Pretežni del obolelih, bolezen preboli v 5—6 dnevih, je pa zelo važno, da še najmanj toliko dni ostane v postelji in ne gre ven. Izredno velike važnosti so zaščitni ukrepi, ki jih je moč pod-vzeti, tako za omejitev same epidemije kot tudi za osebno obrambo posameznikov. Že ob prvih primerih epidemije je neobhodno takoj zapreti vse šole. V vseh javnih lokalih, restavracijah, barih in kavarnah ter trgovinah, povsod, kjer prihaja v stik večje število ljudi, morajo nameščenci obvezno nositi maske. Izdelane so iz gaze in jih ni težko nabaviti. Na Japonskem jih uporabljajo vsako zimo, pa naj gre samo za navaden prehlad. Amerikanci so jih uvedli tudi na univerzah in nekaterih drugih šolskih ustanovah, kar je omogočilo nadaljevanje pouka. Tudi tu pri nas bi morali slediti temu zgledu. Na tak način bi sč najuspešneje preprečevalo širjenje epidemije. Prav vsi bi si predvsem morali nabaviti maske, v podjetjih, tovarnah, javnih in služnostnih ustanovah itd. itd. V SZ pa so npr. na vseh javnih mestih, železniških in avtobusnih postajah, letališčih, tovarnah in raznih ustanovah postavili velike žarnice zg oddajanje ultravioletnih žarkov, ki uničujejo viruse in tako preprečujejo širjenje «Maove gripe*, kot jo tu imenujejo. Prvič se je res pojavila na Kitajskem, od tu je bila prenesena v Hongkong in je po njem tudi dobila svoje ime. lerjeve «velike Nemčije*, ki je že pred 30 leti štela nad 70 milijonov prebivalcev in se raztezala na veliko večjem področju kot danes. Poleg tega ne smemo pozabiti, da vežejo Zahcdno Nemčijo tudi določene omejitve, ki so posledica izgubljene vojne in pogodb med velikimi silami. Toda rekli smo, da je nemški narod, bolje povedano vodilni razred Zahodne Nemčije v svojo vojsko zaljubljen. Takšna zaljubljenost pa more prebroditi tudi ovire in težave, ki jih postavljajo razne omejitve. Koliko je Bonnu in zahodnonem-škemu vodilnemu razredu vojska pri srcu, se vidi iz tega, da bonski parlament vsako leto odobri za vojaški proračun 3000 milijard lir v naši valuti To pa je le javni proračun, le de! državnega proračuna, o katerem se v parlamentu javno razpravlja. Dejansko pa so stroški za oboroževanje v Zahodni Nemčiji neprimerno večji, pa čeprav se o tem ne da govoriti z vso točnostjo, ker se določene vsote, ki so dejansko namenjene «obrambi», skrivajo v najrazličnejših oblikah. V stroške za vojsko se morejo n.pr. prišteti sredstva, ki so namenjena tako imenovani teritorialni obrambi, ki pa vsaj za sedaj spada še v območje notranjega ministrstva. Nadalje je k proračunu za obrambo treba prišteti še del 600 milijard lir, ki se za javnost določajo za raziskovanja. Res je, da je velik del te vsote namenjen raziskavam tudi mirnodobsKega značaja, toda marsikateri rezultat raziskav gre prav za vojsko, kajti v območje tega spadajo tudi jedrske raziskave ter načrti za raziskovanje vesolja. Ko tako naštevamo dokaze o skrbi bonskih oblasti za svojo vojsko, bi človek oričakoval, da so zahodnonemški vodilni vojaški krogi zadovoljni In vendar temu ni tako. Zahodnonemsk. generali zahtevajo vedno več in obrambni minister Schroeder je tem krogom že obljubil vso podporo, ko je rekel, da sicer ni potrebno povečati število vojaških enot, da pa je potrebno izboljšati borbeno moč posameznih enot s tem, da «se povečajo njihovi efektivi ter da se zagotovi boljša oprema* industrija je sposobna v kratkem preusmeriti svojo dejavnost tudi v podjetjih, ki se ne ukvarjajo s proizvodnjo vojaškega materiala. Cela vrsta podjetij pa že sedaj dela skoraj izključno za vojsko, pa čeprav trenutno v glavnem za tujo vojsko Zahodnonemška industrija ima trenutno naročenih 400 tankov vrste «Leopard» za Holandsko, 350 enakih tankov za belgijsko in 110 za norveško vojsko. Prav tako s polno paro de lajo tovarne topov, tovarne letal pa za sedaj delajo le posamezne dele za ameriško oziroma za druge vojske, toda pripravljene imajo že načrte za izdelovanje kompletnih vojaških letal tudi za »domačo rabo*. čemu vse to? Odgovorov bi bilo veliko, vendar menimo, da je najbolj jasno to povedal obrambni minister, ko je reke!;; »Bundes-wehr mora biti pripravljen, da učinkovito odgovori na morebitni napad. Njegova obrambna moč mora predstavljati strah pred vsakim tveganim napadom.* slovenskih klasikov To, kar smo si še pred nekaj leti spričo preobremenjenosti urednikov. prezaposlenosti literarnih zgodovinarjev in premajhne tehnične zmogljivosti tiskam, komaj upali misliti, je postalo sedaj stvarnost. Tako rekoč mimogrede, poleg vseh drugih velikih in malih izdaj, je založba Mladinska knjiga pravkar izdala komplet petih knjig izbranega dela slovenskih klasikov. In tako petim knjigam Župančičevega dela, ter sedmim knjigam Cankarjevih spisov pridružila po eno knjigo izbranih pesmi Alojza Gradnika in Antona Aškerca ter tri knjige izbranih del Ivana Tavčar ia. Gre za izdajo v zbirki Naša beseda, ki naj bi po programu založbe predstavljala edinstven, kakih 80 knjig obsegajoč izbor vrhunskih dosežkov slovenske književnosti. Izbor, ki naj bi obsegal od poezije do pripovedništva, od dr a malike do esejistike resnično najlepše. najznačilnejše in najboljše stvaritve slovenskih književnikov, predvsem klasikov, pa tudi modernejših, nesporno priznanih avtorjev. Kot že sam naslov zbirke Naša beseda po Župančičevi pesmi pomeni slovensko misel, najvišji In koliko moz šteje zahodnonemška vojska, da jo. prištevajo med najmočnejše vojske na svetu? Trenutno štejejo efektivi za-hodnonemške vojske okoli 400.000 mož. Po željah vodilnih ljudi pa bi se to število moralo dvigniti na 460.000 mož Gotovo pa je, da bi mogli vodilni vojaški krogi v danem trenutku že danes spraviti v uniformo in opremiti z vsem potrebnim orožjem veliko večje število vojakov, k! so se doslej že izvežbali, posebno upoštevajoč tiste kadre in moštvo, ki je vključeno v tako imenovano teritorialno obrambo. ln vendar zahodnonemški generali trdijo, da so zapostavljeni in konkretno moledujejo po nadaljnjih inštruktorjih, ki da bi jih potrebovali kar 33.000. Sicer je Schroeder že obljubil, da se bo tako imenovana teritorialna o-bramba priključila Bundesvvehru, s čimer da bodo v vojski dobili veliko novih sposobnih kadrov in večjo možnost izbme sposobnejših ljudi, toda vodstvo Bundeswehra se še pritožuje. Tokrat nac nečim drugim. Generali namreč pravijo, da ob .lomanjkanju podčastnikov obstaja v vojski še druga zelo pomembna pomanjkljivost: mladini se dopušča, da si izbere kakrš no koli drugo rešitev, da ji ni treba služiti vojske Zaradi tega je, po trditvah zahodnonemških generalov, veliko zahodnonemških enot — le na papirju. Da bi o-brambni ministe. pomagal Bun deswehru, je izrazil mnenje, da bi se temu dalo odpomoči s tem, če bi povečali plače vojski in ji dali tudi razne (kuge bonitete, kar da bi pritegnilo v vojsko več mlajših ljudi. Generali pa še niso zado voljni in menijo, da je vojaški rok, ki traja 18 mesecev, prekratek in da bi ga zato bilo treba podaljšati na 24 mesecev. S tem, računajo, bodo že v letošnjem letu pridobili 200.000 vojakov, Ki bodo pripravljeni ostati v vojski del j časa. vzpon slovenskega duha, tako naj lliiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiii|||||U„nuiin,ll|l„„inni|||||||„||||m||||||||||||||||n||||||| tudi te knjige predstavljajo kar najširšemu krogu naših ljudi najvišje dosežke slovenske književ nosti. Zato te knjige niso obremenjene z manj pomembnimi stvaritvami, ne z literarno zgodovinskimi uvodi in opombami. V teh knjigah govore s svojimi najboljšimi deli pesniki in pisatelji sami Zato so te knjige zbirke Naša beseda namenjene branju. Zato jt založba poskrbela tudi zo so razmerno cenenost teh izdaj, za prikupno opremo in s tem, za to da bodo te izdaje šle res v velikem številu med slovenske bralce. Če je sedem knjig Cankarjevega izbranega dela menda pripravljenih za ponatis, ker so posle, potem je to že zadosten dokaz za to. da namen zbirke ni bil zgrešen in da je založba na najboljši poti, da s to zbirko uresniči zastavljene cilje. Modni kotiček Ponovno prednost vitkim postavam Manj vitkim ženskam hudo mogle priskočiti na pomoč šivilje, ki bodo znale obilnost prikrili Italijanske modne hiše imajo tt dni ogromno dela. Do sinoči je bilo v Rimu prikazanih nad tO modnih kolekcij raznih modnih ustvarjalcev, ki so si s svojimi originalnimi idejami ustvarLi v svetu že velik ugied. Modne revije bodo zaključene v soboto, toda kmalu zatem se bodo začele nove modne revije raznih bou-tiques, kot tudi modelov, namenjenih široki potrošnji in konfekciji. Kaj lahko rečemo o modelih, ki so jih prikazale italijanske modne hiše za letošnjo spomlad, poletje in tudi že jesen? Gre za modele, ki težijo, vsi. .V mlounfm k praktičnosti in TSf/iTOJsnv ki pa prt tem ne pozabljajo na- glavno komponento ženske, mode — eleganco. SfU Naj že kar v začetku poudarimo, da zahteva tudi bodoča spomladanska in poletna moda od žensk izredno vitkost, kar pomeni, da so iz nje izključene vse, ki se z vitkostjo ne morejo ravno pohvaliti. Lahko bi celo rekli, da se je ta zahteva po vitkosti pri tokratni ustvarjalnosti italijanskih modnih kreatorjev še povečala in zaostrila. Životki vseh oblačil so namreč izredno ozki, prav tako so ozka tudi ramena. V nasprotju s tem pa so krila izredno bogato nabrana v gube, ali pa krojena zvončasto, ali pa razširjena z raznimi vložki in dru- Doslej smo govorili o tem, kaj zahodnonemška vojska ima in kaj si generali želijo. Že pred nekaj leti je neki vojaški izvedenec rekel, da je Bundesvvehr po svoji strelni moči močnejši od vojske, s katero je Hitler razpolagal leta 1939, preden se je lotil svoje ve like avanture. Danes prav gotovo ne bo slabše Toda že nekaj ted nov po zasedbi Češkoslovaške, je bonska vlada pristala na to, da je zahodnonemška vojska kupila 88 letal vrste »Fantom* in naro čila nadaljnjih 50 borbenih letal. Nadalje so v vrhovnem povelj stvu sklenili, da bodo pri domačih podjetjih naročili takoj 135 helikopterjev, 12 podmornic, 4 tor-pedovke in 2000 dvocevnih proti letalskih topov. Vse to pa je bilo le prvo naročilo, k> mu sledijo nova, kajti Bundesvvehr računa z več sto tanki «Leopard» s težo 39 ton in raznim drugim težjim orožjem. Pri tem pa je vredno omeniti še nekaj drugega. Bonskim krogom bi ne bilo lahko glede opre me vojske, če bi Zahodna Nemčija ne bila tako močna industrijska država. Toda zahodnonemška gačnimi naborki. Vsa ta bogata krila zahtevajo seveda izredno vitko postavo, ker je sicer efekt porazen. Se torej italijanski modni u-stvarjalci niti tokrat niso usmilili velike večine žensk, ki niso tako vitke in ki že leta in leta čakajo na modo. ki bi upoštevala tudi njihove «potrebe»? Modni ustvarjalci imajo tudi na te očitke že pripravljen odgovor. Res je, da so obleke, ki bodo letos v modi, na prvi pogled namenjene le izredno vitkim ženskam, toda če bodo znale manj vitke najti primerno šiviljo, bodo vide-le, dfMHiiJtroitriMieh oblačil takšni. da lahko tudi bolj močne postave napravijo bolj vitke ter da je tT0Jel'' 'a' dosti ml vitkejše. 0; vse ženske dosti mlajše in seveda tudi dosti če bo to držalo, potem bodo lahko resnično vse ženske z novo Lepa Katharine Ross se je močno uveljavila g filmom «Diplomiranec» modo zelo zadovoljne. Treba bo 1» nekaj odpovedi in zmernosti pri jedači, vse ostalo bodo opravi a nova ob ačila, oziroma dobra izbrani kroji, kot tudi pravilna izbira blaga, vzorcev in barve tkanin. Ker modne revije še mso zaključene, ne moremo dajati še na ših zaključkov o tem, kakšne bo do smernice letošnje italijanske visoke mode. Toda že iz tega, kar smo povedale, lahko sklepamo in tudi ugotovimo, da zahteva italijanska visoka moda, da bo vsaka ženska čim bolj vitka tako, da bo lahko nosila oblačila, ki bodo imela zelo ozke životke in pa zelo poudarjena široka krila. Naj še omenimo, da se dolžina kril v bistvu ni spremenila ter ostajajo v modi kratka krila, kor pomeni, da bo prišla široknst kril zaradi tega še bolj do poudarka. Modne dopisnice raznih svetovnih časopisov so bile, po pisanju italijanskega časopisja, nad dosedanjimi modnimi kolekcijami italijanskih modnih ustvaria’cev izredno navdušene. Predvsem so bile zelo navdušene ameriške novinarke, kar je pa tudi razumljivo, saj Američanke v veliki večini zelo pazijo na svojo postavo ter s pravilno dieto skrbijo, da se ne bi preveč zredile. In ker je ženski svet vse bolj navdušen tako nad itaijansko, kot tudi nad piariško modo (naj tukaj omenimo, da si omenjeni dve že zdavnaj nista več nasprotnici, temveč da korakata na področju mode z roko v roki) bo pač moral še bolj skrbeti za svojo zunanjost ter modi na čast žrtvovati marsikakšno «posvetno» dobrino, ki pa bo brez dvoma koristila vitki liniji. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neinteligentno in kratkovidno je neupošte vati koristna mnenja drugih. Seznanili se boste z redko sposobno osebo. BIK (od 21.4 do 20.5.) V kratkem času boste tako napredovali, da boste v to sami komaj verjeli. Našli boste naslov, ki ga iščete. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Sodelovali boste v uspešni poslovni razpravi in dosegli, kar želite. Čustveno boste deloma prizadeti. . RAK (od 22.6 do 22.7.) Ne odlašajte več z ureditvijo svojega administrativnega poslovanja. Potreben je jasen in trezen pomenek z drago osebo. LEV (od 23.7. do 23.8.) Zdaj bi bilo sleherno omahovanje usodepol no. Postavite svoje odnose do pri jateljev na bolj iskrene osnove. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Da bo uspeh prišel sam od sebe, to se vam le zdi, brez naporov ne boste dosegli ničesar Prehodna slabost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Premalo zaupate lastnim močem. Izpolnite to, kar ste dragi osebi obljubili. ŠKORPIJON (oo 23.10. do 21.11.) Preveč se ukvarjate z drobnarija mi, premalo pa z bistvenimi problemi. čustvena razgibanost STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ne dovolite, da bi vas kd" odvrnil od poti. ki ste si jo bili začrtali. Čustven uspeh, ki ga niste pričakovali. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Pravilen odnos do sodelavcev je naj boljše zagotovilo za dosego smotra. Dosegli boste zavidanja vreden moralni uspeh. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svoj program ste preveč obremenili s številnimi posameznostmi. Premočrtnost je odlika, ki vam utegne zelo pomagati. RIBI (od 202. do 20.3.) Prenehajte s tratenjem časa ki ga imate že tako premalo. Enkratno doživetje v naravi. Dvanajstim knjigam prvih dveh kompletov se torej zdaj pridružuje enako opremljen komplet petih knjig Aškerca, Gradnika in Tavčarja. Izbor pesmi Antona Aškerca je pripravil Janko Kos, ki je A-škerčevo poezijo razdelil na tn cikle. Ne po kronološkem redu nastanka pesmi, temveč po tematiki. Tako je v prvi del knjige uvrstil Aškerčevo liriko, med njo pa tudi tiste pesmi, v katerih je Aškerc prvi med slovenskimi pesniki prikazal delavčevo trpljenje, kakor tudi pesmi, ki jih je Ašterc napisal bolj kot upornik in satirik v času, ko je njegova pesniška moč sicer že usihala. V drugem delu knjige se nam predstavlja Aškerc tak, kot ga predvsem vsi poznamo, kot pesnik balad in romanc. Tretji razdelek knjige prinaša legende in parabole, torej tudi pesmi, v katerih je pesnik zavračal napade nanj. Predstavljen je torej Aškerc kot pesnik balad in romanc pa tudi kot pesnik tistih stvaritev, s katerimi se je boril proti napadom katoliške reakcije. J Gradnikova lirika, katere je pripravil in uredil Kajetan Kovič, je porazdeljena na pe’ ciklov, prav tako po tematiki V ospredje so postavljene pesmi cikla Eros-Ta-natos, Gradnikove ljubezenske pesmi, ki jih označujeta znana Grad-' nikova pojma Eros — ljubezen in Tanatos — smrt. Sicer pa stoji pesem s tem naslovom na čelu celotne zbirke, kar je že samo po sebi dokaz za značaj zbirke. Drugi del zbirke nosi naslov Noči v Medani. Tu so razvrščene pesmi, v katerih se kaže Gradnikova povezanost s pokrajino in ljudmi svoje ožje domovine -- goriških Brd. V ciklu Molčeče ure z naslovno pesmijo Padajoče zvezde, (tak je bil naslov prve Gradnikove pesni-, ške zbirke), so zbrane Gradnikove pesmi z izrazitejšo miselno noto.' Naslov naslednjega razdelka Naša zemlja pove že sam značaj pesmi. V zadnjem ciklu ki ga je urednik poimenoval Jesenska tišina, pa so pesmi iz Gradnikove zrelejše dobe, pesmi, ki govore o slovesu od življenja. V njih pa sicer prevladuje izpovedna nota, medtem ko je refleksivni moment stopil v ozadje. In kaj nam prinaša izbor Tavčarjevih spisov, Pač najboljše, kar je ustvarit Ivan Tavčar in kar je še do danes ohranilo polno umetniško vrednost V prvi knjigi sta dve zgodovinski povesti, zajeti iz časa verskih bojev (Vita vitae meae in Grajski pisar) ter znane . Tavčarjeve novele V' Zali, s katerimi je pisatelj posegel v sedanjost in preteklost svoje domače Poljanske doline in izrazil svoja ljubezen do narave Druga knjiga Tavčarjevih izbranih spisov prinaša Visoško kroniko ki je sicer ostala te prvi dei neaoknnčane trilogije, ki pa se uvršča ne samo med najboljša Tavčarjeva dela. temveč med najboljše tovrstne spi- se v slovenski književnosti. Viso- ško kroniko vsi poznamo, o njej je odveč izgubljati oesede Vsi jo tudi še beremo ne samo dijaki, temveč tudi odrastzato je v tem izboru morala najti svoje častno mesto. Isto velja zc. najboljšo Tavčarjevo povest ('vetje v jeseni, ki jo je urednik Franček Bohanec uvrstil v tretjo l-njigo Tavčarjevega izbranega dela Pridružil pa ji je znani ciklus Tavčarjevih novel Med gorami ki po svoje predstavlja biser slovenske literature. Knjige tega kompleta so enako opremljene kot prve knjige Preprosto, toda efektno v rdeče umetno usnje Oprem' je učinkovito, a okusno zasnoval Aco Mavec Sl. Ru. Slijeprevirev film «Gorillt\s» BEOGRAD, 23 - Jugoslovanski filmski režiser Vladar Slijepčevič bo v kratkem začel snemati film z naslovom »Les gorilles* Film bo v francosko jugoslovanski koprodukciji in bo obravnaval življenje mladih Jugoslovanov, ki bivajo v Parizu. Brž ko sc je zvedelo o tem, se je porodila tudi domneva, da bo film morda obravnaval primer Štefana Markoviča, telesne straže znanega filmskega igralca Alaina Delona Mai Kovičevo truplo so pred meseci nash med smetmi v vreči v okolic: Pariza V zvezi s tem so se razširi'« najrazličnejše vesti in govorih' ir. zadeva je prišla celo pred beograjske sodne kroge, medtem ko j.- Trancoska policija zasliševala Delona, njegovo ženo in vrsto ljudi iz njune okolice. Povsem razumljivo je, da se je vsa ta zadeva takoj povezovala z vestjo o Slijepčevičevim filmom, posebno ko gre za naslov »Goril-les*. Slijepčevič pa zatrjuje, da ni res, ker si je film zamislil že prej. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7.5, najnižja 2.8, ob 19. uri 6.9 stop,, zračni tlak 1020,7 stanoviten, veter 4 km severnik, vlaga 47%, nebo 8/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.2 stopinje. Tržašk dnevnik Danes, PETEK, 24. januarja iw FELICIJAN ^ Sonce vzide ob 7.35 in zatone 0" 16.59 — Dolžina dneva 9.24 — na vzide ob 10.30 in zatone ob 00™ , Jutri, SOBOTA, 2S. januarja PAVEL SEJA PREDSEDSTVA SLOVENSKE KULTURN0-G0SP0DARSKE ZVEZE Odločno stališče SKGZ v obrambi neodvisnosti slovenskega šolstva Zadržanje šolskega skrbnika do šolskega patronata na Repentabru je poskus spreminjanja bistva šolske vzgoje slovenskih otrok - Pozdrav opernim umetnikom iz Zagreba Na sinočnji seji je predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze obravnavalo pereče vprašanje šolskega patronata na Repentabru. Poročal je načelnik komisije za šolska vprašanja Edvin Švab tako o razvoju tega vprašanja kot tudi o razgovoru, katerega je imel skupno s tajnikom zveze Bogumilom Samso s šolskim skrbnikom dr. Angiolettijem pri svojem prvem predstavitvenem sestanku. Načelnik šolske komisije je povedal, da je bil takrat izražen protest proti zadržanju šolskega skrbnika, ki ni utemeljen samo s formalnimi upravno-pravnimi določili načina izvolitve predsednika in tajnika šolskega patronata, imenovanja raznih članov patronata in podobno. Predvsem gre za dejstvo, da ta patronat deluje na strnjenem slovenskem ozemlju in na področju šole, kjer je odločna večina otrok, za katere bo skrbel, slovenske narodnosti in da so izkušnje iz preteklega leta dokazale, da rešitev, ki jo je sprejel in za katero se zavzema šolski skrbnik, pomeni v praksi uvajanje italijanskega pošolskega pouka tudi za otroke slovenske narodnosti. Načelnik komisije je nato dejal, da sta predstavnika SKGZ opozorila šolskega skrbnika, da se slovenska narodnostna skupnost v Italiji zavzema za prijateljsko sožitje in vsestransko sodelovanje med Slovenci in Italijani, za sodelovanje na vseh področjih udejstova-nia mladine od športa in kulture dalje, saj se le na tak način lahko j ustvari resnično sožitje in razume-: vanje. Drugače pa stoje stvari, kadar gre za vprašanje pouka, ki mora biti ne samo po načelih, ustave, zakonodaje in mednarodnih sporazumov, temveč tudi na osnovi izsledkov pedagoške znanosti za otroke v njih materinem jeziku. To pa pomeni, da je lahko za slovenske otroke pouk — in to tudi pošolski pouk — le v slovenščini. Predstavnika SKGZ sta zato že v tem prvem razgovoru ugotovila, da se nikakor ne more pristajati na kakršno koli obliko utrakvistič-nega načina pouka. Načelnik šolske komisije Edvin Švab pa se je obvezal, da se bo v zadevi ponovno zglasil pri šolskem skrbniku. Predsedstvo SKGZ je ugotovilo pravilnost teh stališč in je opozorilo na nevarnost, ki se skriva za tem na videz skromnim poskusom spreminjanja bistva šolske vzgoje slovenskih otrok. Predsedstvo SKGZ je mnenja, da je treba vsak tak — pa naj bo na videz še tako nepomemben — poskus odločno zavreti, ker se je treba do kraja boriti in braniti neodvisnost slovenske šole. V tej zvezi tudi poziva vse svoj včlanjene organizacije in predvsem starše in druge prebivalce repentabrske občine in njih predstavnike, da spregovore odločno besedo. Predsedstvo SKGZ je na isti seji proučilo zaključke zadnjega občnega zbora in na tej osnovi sklenilo pospešiti delovanje komisij ter izdelati zaključno resolucijo, ki bo obravnavana na dnevnem redu zasedanja izvršnega odbora, ki se bo predvidoma sesti-1 prihodnji mesec. Predsedstvo je obravnavalo tudi pomemben dogodek, ki ga predstavlja delna publicizacija Slovenskega gledališča in razširitev članstva društva Slovensko gledališče, ki je tudi po formalni plati postalo last vseh Slovencev. V tej zvezi je predsedstvo obravnavalo še odprto vprašanje uprave Kulturnega doma. Predsedstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je izreklo topel pozdrav operi «Hrvaškega narodne ga kazališta«, ki bo danes gost Slovenskega gledališča in ki bo prvič nastopila na deskah Kulturne ga doma v Trstu Gre za pomemben kulturni dogodek, ki presega okvir običajnih gostovanj, saj priča o tesni povezanosti med Slovenci, ki živimo v Italiji, s hrvaškim narodom in o prijateljskih ter drugih vezeh. Ob tej priložnosti je SKGZ povabila na obisk tudi nekatere vidnejše predstavnike hrvaškega političnega življenja in bo tako danes kot gost prisoten član izvršnega sveta SRH Veseljko Velčič, katerega bodo spremljali visoki funkcionarji hrvaške vlade. Ob tej priložnosti bo prišlo tudi do pogovora o nadaljnjih stikih, predsedstvo SKGZ pa bo hrvaške goste seznanilo s položajem Slovencev v Italiji. ZBOROVANJA KPI Danes ob 20. uri bo na sedežu sekcije KPI v Ul. San Zenone javno zborovanje, na katerem bo govoril V. Vidali o temi »Socializem za katerega se borimo«. Zborovanje je v okviru proslav 48-letnice KPI. Ob 19.30 pa bodo proslavo ustanovitve KPI proslavili v sekciji «Che Guevara« na Reški cesti. Govoril bo A. Calabria. PO PODATKIH 0 LANSKEM POSLOVANJU Delež čezalpskega naftovoda v domačem gospodarskem ustroju Koliko so znašale začetne naložbe * Dohodek od ladij, ki dovažajo surovi petrolej ■ Naftovod ni ustvaril delovnih mest za domačine Kakšno težo ima naftovod Trst- surove nafte na leto. ter vrsto je- Ingolstadt v okvirnem ustroju tržaškega gospodarstva? Na to vprašanje lahko skušamo dati ustrezen odgovor na podlagi podatkov, ki se nanašajo na poslovanje te naprave v lanskem letu, in podatkov, ld prikazujejo stanje čez nekaj let, ko bo naftovod deloval z največjo predvideno zmogljivostjo. Naftovod Trst-Ingolstadt so začeli graditi 15. septembra 1965, prva ladja je pripeljala zanj surovo nafto 13. aprila 1967, v Ingolstadt pa je pritekla po cevovodu prva nafta 3. oktobra istega leta. Gradnja naftovoda iz Trsta v Ingolstadt in njegova povezava z vodom za Karlsruhe sta zahtevali investicijo 124 milijard lir. Skupna vrednost naložb v naftovodove naprave na področju naše dežele pa je znašala 32,3 milijarde lir. S temi naložbami so zgradili «deželni» del naftovoda (150 km), mostiščno pristajališče v Zavljah, potisno postajo, ki zmore do 28 milijonov ton (iiiiiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA ITALIJANSKIH PRISTANIŠČ Razpravljali bodo o posledicah zapore Sueza za jadranske luke Trgovinska zbornica pristopila h konzorciju za razvoj tržaške obale Poročilo o razgovorih o izbiri kraja za središče za tovorni promet na Krasu Na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice so ugodili prošnji pred kratkim ustanovljenega »Inštituta za proučevanje in dokumentacijo vzhodnoevropskih držav« (ISDEE) za finančno podporo. Zbornica bo prispevala milijon lir za prvo poslovno leto organizacije, za zastopnika zbornice pri ISDEE pa je odbor imenoval dr. Vatto. Predsednik zbornice ar. Caidassi je nato poročal o težavah, s katerimi se pri izvozu domačega slad kor ja v tretje dežele prek svobodnih carinskih con v Trstu srečujejo tukajšnji izvozniki. Tudi špediterji delujejo v tem pogledu v neugodnih okoliščinah, ker se morajo pri svojem delu oslanjati za opravljanje carinskih operacij izključno na špediterje, kj so vpisani na posebnem seznamu in ki imajo posebno dovoljenja.-!/, - tem - pogledu ni popolnoma jasno, ali sta opravljanje tega poklica in svojstvo delojemalca pri spediterskem podjetju združljivi ali ne. Predsednik je nadalje poročal, da bo občni zbor združenja italijanskih pristanišč konec februarja. Pred tem se bodo sestali zastopniki posameznih pristanišč, tako da bo to služilo kot priprava na splošno zasedanje, na katerem bo vsako pristanišče sodelovalo le z enim samim poročilom. Na sestanku bodo govorili zlasti o posledicah zapore Sueškega prekopa za jadranska pristanišča, o novih načinih prevažanja blaga po morju, o novih tehničnih napravah v pristaniščih in končno o splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na poslovnost posameznih luk. •iiiMiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMHiiiiiiiiiimuiiiiiiiiif ■11111111111111111111111111111111111111111111111111111 DANES NA PRVI SEJI OBČINSKEGA SVETA Odstop zemljišč za spomenika padlim na Opčinah in Proseku Sklep, ki ga mora občinski svet potrditi, je bil spre. jel na prošnjo ANPI - Na dnevnem redu tudi letošnji občin-*ki proračun in proračuni Acegala ter najetje posojil Danes bo prva seja letošnjega prvega izrednega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je mnogo upravnih sklepov, o katerih mora občinski svet razpravljati in odločati, še več pa je upravnih sklepov, ki jih je odbor že odobril in jih mora svet samo potrditi. Med sklepi, ki jih bodo predlo- žili posamezni odborniki, sta zelo važna sklepa odbornika za javna dela Mocchija, ki se nanašata na odstopitev jusarskega zemljišča na Proseku in na Opčinah za postavitev spomenikov proseškim in openskim padlim partizanom. Svoj čas sta sekciji Združenja italijanskih partizanov (ANPI) s Proseka in z Opčin sklenili postaviti padlim partizanom spomenik. Zato sta zaprosili občinsko upravo, naj jima dovoli, da postavita spomenik na občinskem zemljišču. Sedaj mora občinski svet o tem skic pati in pričakujemo, da bodo svetovalci v veliki večini oba sklepa kmalu odobrili Z omenjenima sklepoma, ki sta formalno enaka, občinska uprava dovoljuje sekcij' ANPI na Proseku in sekciji ANPI na Opčinah, da lahko postavita spomenik na zemljišču, za katero sta zaprosili. Ker pa sta sedaj obe zemljišči ju-sarski, bo občinska uprava takoj po odobritvi obeh sklepov zaprosila deželno odborništvo za kmetijstvo in gozdarstvo za dovoljenje, da se ti ave zemljiški parceli spremenita iz jusarskih v zemljišča za javne potrebe. Na dnevnem redu je tudi nekaj važnih resolucij in interpelacij ter drugih sklepov, med katerimi predložitev letošnjega občinskega proračuna, predložitev proračunov A-cegata za leto 1967 in 1968 ter obračunov Acegata za nekaj prejšnjih let, povišanje najemnine za vodne sojila za kritje občinskega primanjkljaja za poslovno leto 1967, najem 80 milijonov lir posojila za preureditev občinske upravne službe itd. Odbor je sklenil, naj zbornica pristopi h konzorciju za razvoj tržaške obale, kj se pravkar ustanavlja ob sodelovanju med javnimi ustanovami kot so občine, pokrajine in turistične organizacije, da bi okrepili jn pospešili turistični razvoj na obali, ki se razteza od Milj do Devina. Predsednik je poročal še o nedavnem zasedanju v zvezi z vprašanji, ki zadevajo napovedano u-resničitev središča za tovorni promet pri Fernetičh. Kakor smo svoj čas že poročali, so se zasedanja udeležili deželni odbornik za promet Varisco in funkcionar dr. Ca-poccioll, tržaški in repentabrski župan inž. Spaccini in Guštin, glavni inšpektor tržaške carinarnice dr. Barducci, ki ga je spremljal funk-clbnar^df/‘Cihti, načelnik finančne straže dr. Pece, predsednik in ravnatelj združenja trgovcev dr. Hau-sbrandt in geom. Geppi, glavni ravnatelj ustanove za tržaško pristanišče dr. Clai, ravnatelj družbe Autovie Venete inž. Visintin, zastopniki združenja špediterjev, podpredsednik združenja lesnih trgovcev Kralj, zastopnika združenja ln-dustrijcev, funkcionar Italijanskega avtomobilskega kluba, načrtovalca inž. Pellis in Amodeo ter drugi. Na zasedanju so obravnavali vrsto vprašanj, ki Jih bo treba upoštevati pri dokončni izbiri kraja, kjer naj se postavi središče. Sestanek vodstva FILCA-CISL Včeraj se je sestalo vodstvo sindikata FILCA-CISL. Na sestanku so proučili sindikalni položaj v gradbeni stroki. Predvsem so razpravljali o bližnji zapadlosti pogodb za gradbince, delavce cementarn in opekam. Dotaknili so se tudi vprašanja ukinitve mezdnih področij. Vodstvo sindikata je tudi pozitivno ocenilo udeležbo delavcev v stavki zlasti v opekarni ter v gradbeni in lesni industriji Na koncu so odobrili resolucijo, v kateri odločno potrjujejo voljo do borbe, da se ukinejo mezdna področja. CISL tudi sporoča, da so razne skupine delavcev stavkale, tako n3 primer v podjetju Vetrobel, v prevozniških podjetjih in v gradbeni stroki. Kot smo že poročali, je včeraj napovedala stavko samo CISL.---------------- Finansiranje zavoda za telesno vzgojo Odprti bazen bodo zgradili v Koionji Včeraj si je skupina občinskih in pokrajinskih predstavnikov ogledala zemljišče v Koionji, kjer nameravajo zgraditi plavalni bazen na prostem. Gre namreč za to, ali naj bi zgradili bazen blizu šolskega igrišča, kjer so naprave za lahko atletiko ,ali pa na področju pri šoli na prostem, ki je oddaljena od prvega kraja kakih 200 m. O tem se bo v dveh dneh izrekla komisija izvedencev. Kot je znano, bi radi Openci, da bi se zgradil bazen na Opčinah, toda občina se je odločila, da zgradi bazen na Koionji. ki je na pol poti med mestom in Opčinami in torej za polovico bližja, kar je važno za športnike. Kar se pa samih Opčin tiče, pa nameravajo zgraditi druge športne naprave. Seveda je občinskim upravnikom žal, da ne morejo zadovoljiti Opencev. V skupini, ki si je ogledala kraj, so bili župan Spaccini, odborniki Mocchi, Ceschia in De Gioia, načelnik občinskega oddelka javnih del Polacco, načelnik oddelka za eko-nomat odv. Fortuna; za pokrajino pa odbornik Visentini in arh. Pe-trossi. ---------- Dr. Steinbach je nato poročal o obnovitvi sporazuma med tržaškim pristaniščem in madžarskim podjetjem »Masped« o madžarskem tranzitu skozi Trst v letošnjem letu. Med nedavnim obiskom glavnega ravnatelja madžarskega podjetja je bil govor tudi o možnostih povečanja ustreznih postavk. Dr. Caidassi je kratko poročal o sestanku vodilnega odbora tukajšnjega središča za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini. Na sestanku so med drugim sestavili tudi program dela za letošnje leto. Tržaška zbornica bo sodelovala na posebnem srečanju o razdeljevanju blaga in storitev v Italiji in v EGS, ki bo v Benetkah od 18. do 20. aprila. Na tem srečanju bodo razpravljali o razvoju trgovske mreže v okviru Evropske skupnosti ter o drugih problemih, ki so s tem v zvezi. Zbornica bo prav tako sodelovala na sestanku o športni plovbi in športnih pristanih, ki bo v Genovi 4. in 5. februarja v okviru 8. mednarodnega salona pomorskih dejavnosti. Na dnevnem redu je razprava o najnovejšem razvoju tega športnega izživljanja in o njegovih pravnih vidikih, njegovem pomenu za turizem v Italiji itd. Odbor je na koncu imenoval dr Viatorija za zastopnika zbornice v upravnem svetu ESA, odbornika Frandolija za zastopnika v upravnem svetu Zavoda za ljudske gradnje (GESCAL) ter G. A. Zucchija in G. U. Brosoloquaglia za zastopnike uporabnikov in prevoznikov v pokrajinskem posvetovalnem od-bo ru za blagovni promet po cesti. V kratkem bo občinski svet razpravljal o sklepu o ustanovitvi višjega zavoda za telesno vzgojo. Občinska in pokrajinska uprava sta se namreč zmenili glede finansira nja zadevnih stroškov za vzdrževanje prostorov šolske ustanove. Pobudo za ustanovitev zavoda za telesno vzgojo je dalo pred časom ministrstvo za javno vzgojo, toda občinska in pokrajinska uprava se nista dogovorili glede finansiranja. Prvotni znesek je bil namreč prenizek. Kasneje je prišlo do omenjenega odgovora, po katerem bo občina dala 7 in pokrajinska uprava tudi 7 milijonov lir za rok dvajsetih let. Sklepi komisije ERSA števce, prošnja za postavitev novih zasebnih mestnih avtobusnih prog najem 1.040.000.000 lir posojila pri Tržaški hranilnici za kritje občinskega primanjkljaja za poslovno leto 1966, najem 1.130.000.000 Ur po- Nalezljivc bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 13. do 19. jan. ugotovil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 19, tifoidna mrzlica 2, epidemični meningitis 1 (izven občine), ošpice 13, norice 14 (1 izven občine), vnetje priušesne slinavke 5, rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 4 (3 izven občine). V preteklih dneh je komisija za načrte za valorizacijo in preureditev zemljišč deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) pod predsedstvom Maria Lucce izdelala predlog sklepa o načrtih za va lorizacijo področij O tem sklepu bo razpravljal 28. t. m. upravni svet ustanove, ki se sestane v Gorici. Pri pripravi tega dokumenta Je komisija izčrpno razpravljala o na čelih, ki služijo kot podlaga za študij načrtov za valoziracijo, pri čemer so zlasti podrobno proučili razlike med načrti za področja in načrti za okoliše na podlagi člena 3 zakona o ustanovitvi ERSA. Sklenili so, da bodo izdelali načrte za valoziracijo omenjenih področij, pri čemer pa bodo upoštevali težko-če, ki so povezane z izdelavo načrtov za celo področje. Komisija je sklenila, da bo predložila upravnemu svetu ERSA predvsem študijo za uresničenje področnega načrta na posebno zaostalem področju Hkrati pa bodo pripravili načrte za okoliše, pri čemer bo imel prednost gričevnati predel, ki se razteza od pordenonske pokrajine do Trsta. Seje so se udeležili prof. Fa-bris, dr. Angeli, cav. Tosoratti, odv. Formentini, podpredsednik ERSA geom. Battisti in njen tajnik dr. Bellavite. klenih zbiralnikov s skupno prostornino 810.000 kub. metrov. Za razne stroške v zvezi z začetkom posameznih del, z ureditvijo upravnih in poslovnih postopkov ter v zvezi s samuj} začetkom poslovanja naftovodmh naprav so izdali po neki cenitvi nadaljnje 3,9 milijarde lir, kar dvigne skupno vrednost dosedanjih naložb v ta obrat na našem področju na 36,2 milijarde lir. Kakor znano pa je dokončna zmogljivost naftovoda preračunana na 54 milijonov ton surove nafte na leto. Ustrezno s tem bodo v prihodnjih letih okrepili mostiščno pristajalisče (poleg sedanjih dveh traktov bodo zgradili še enega), povezali pristajališče s tremi novimi vodi z zbiralnisko postajo pri Dolini, povečali skupno zmogljivost potisnih postaj in opravili še vrsto drugih del, za kar je predvidena naložba nadaljnjih 12 milijard lir. Družba, ki je pripravila načrte za naftovod in jih deloma tudi izvedla, je po cenitvi SIOT (Societa Italiana per 1’Oleodotto Transalpi-no) potrošila na našem področju v času gradnje 3,6 milijarde lir, sami strokovnjaki in delavci zaposleni pri teh delih (pri tem se navaja približno število 4000 ljudi) pa naj bi stali družbo nadaljnjih 600 milijonov lir. Končno je družba sporočila, da je v lanskem letu (1968) izdala za e-lektrično energijo, s katero so poganjali potisno postajo, okoli 640 milijonov lir. V ta račun spada tudi tako imenovani «posreani» dohodek ki ga ustvarjajo petrolejske ladje v našem pristanišču. Tudi pri tem računu pa je možno le sklepanje po cenitvah. Vsaka ladja s tonažo. kakršno imajo v večini primerov tankerji, ki dovažajo surovi petrolej za TAL (Trans Alpine Pipeline), potrošnjo po strokovnih cenitvah oo vsakem prihodu in odhodu iz našega pristanišča poprečno po I milijon lir za krmarske in razne druge pristaniške storitve, po 2 milijona lir za nakup raznega blaga, ki ga potrebujejo za redno obratovanje in za posadke in po pol milijona lir za «agencijske» izdatke, medtem ko naj bi moštvo med postankom ladje zapravilo na kopnem tudi po pol milijona lir. Zadnje postavke skupaj dajo torej 4 milijone lir izdatka za vsako iad-jo, ki pripelje nafto v našo luko. Ker pa je lani pripeljalo petrolej za TAL okoli 360 ladij, cenijo skupen izdatek na 1,4 milijarde lir. Pozneje ko bo naftovod deloval s polno zmogljivostjo in ko bo število ladij narastlo na okoli 850 na leto, pa naj bi se skupna vrednost teh izdatkov povečala na 3,4 milijarde lir. V lanskem letu so ladje pripeljale za naftovod nekaj nad 14,6 milijona ton surovine. Ves obrat upravlja danes vsega okoli 100 delavcev, in strokovnjakov. Tudi če v celoti upoštevamo dane številke o neposrednem in posrednem prometu, Ki ga ustvarja naftovod, je iz navedenega razvidno, da je njegov stvaren gospodarski doprinos za naše kraje razmeroma omejen. Promet s surovim petrolejem ne nudi skoraj nobenega »pristaniškega« dela. za samo obratovanje vseh naprav "a zadostuje skupina 100 ljudi, to so seveda visoko kvalificirani in strokovno izurjeni, in ki prav zaradi tega ne morejo biti domačini, saj pri nas doslej nismo imeli priložnosti, da bi se kakorkoli izvežbali v tej pridobitni veji. Skupna vrednost naloženih finančnih sredstev je seveda visoka (ustvarjalci TAL računajo, da bodo naprave amortizirane v dvajsetih letih), tovrstne investicije pa ne ustvarjajo novih delovnih mest ter je zato njihova teža za domače gospodarstvo minimalna. Pomislimo samo, koliko delovnih mest bi lahko štelo področje, na katerem so danes zbiralniki naftovoda, če bi namesto njih na tem mestu stale kakšne predelovalne tovarne. Šele v prihodnje, ko bosta začela poslovati tudi zidani dok in postaja za či- ščenje petrolejskih ladij — kar pa ne bo še tako kmalu, kakor kaže — bodo koristi, ki jih bo imela tržaška ekonomija od naftovoda, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE OPERE HRVATSKEGA NARODNEGA KAZALISTA IZ ZAGREBA DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ KATARINA IZMAJLOVA Opera v štirih dejanjih (devet slik) Po noveli N. Leskova «Lady Macbeth Mcenskega okraja« libreto napisala A. PREIS in D. ŠOSTAKOVIČ Prevod: STANKO GAŠPAROVIČ Diringet: MILAN HORVAT Režiser: KOSTA SPAIC Pomočnik režiserja: STANKO GAŠPAROVIČ Scenograf: ZLATKO BOUREK Kostumograf: INGA KOSTINCER Zborovodja: DARKO MONDAKOV V PETEK, 24. JANUARJA OB 20.30 V SOBOTO, 25. JANUARJA OB 20.30 D, svet 2ad< du ! ?cl Irte ! odb< ! Zate i ton: , Janš i Sebi i št°; I '* 1 i i nam V NEDELJO 26. JANUARJA OB 16. URI 0 teče pri; ta. j? 1 Podi «len tudi Del y d take Prodata vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije po telefonu 734265. ;e lasti te i ABONENTI SLOV. GLEDALIŠČA IMAJO 50 % POPUSTA. bolj otipljive. Zanimivo predavanje o tržaškem gospodarstvu V okviru delovanja Kluba absolventov slovenske trgovske akademije Kasta je sinoči v mali dvorani Kulturnega doma diplomiran ekonomist Odo Kalan predaval o tržaški gospodarski problematiki. Prikazal je razvoj in vzpon tukajšnjega gospodarstva v prejšnjih stoletjih ter se nato zadržal zlasti ob njegovem današnjem stanju. Govornik je v lahkem in neutrudljivem slogu, ki je resnici na ljubo le redek pri ekonomistih prikazal dobre strani in hibe našega gospodarskega ogrodja ter nakazal najugodnejše razvojne smeri za njegov nadaljnji razvoj. V tej zvezi se je izrekel predvsem za trgovinske dejavnosti v mednarodnem merilu, pri čemer pa utegnejo igrati prav Slovenci iz naše dežele, ki najbolje umejo poznati bližnje in daljnje srednjeevropsko zaledje, predvsem pa sosedna slovanska tržišča, izrazito stvarno vlogo. Filmski ciklus «underground» V kratkem bodo v centru za iiavdioviztialno ešsperimentiranjen La Cappella začeli s filmskimi predstavami iz ciklusa filmov itundcr-groundn, kar naj bi v prostem prevodu pomenilo filme iz npodzem-lja». Gre za pojav, ki privlačuje v svetu čedalje večje zanimanje, ko mlajši ali tudi že uveljavljeni re User ji na lastno pest iščejo način filmskega izražanja v poskusih de-mistifikacije osnovnih mitov današnje družbe. Filme, ki jih sami zrežirajo m večkrat z dokaj skromnimi sredstvi tudi realizirajo, ne oddajajo navadnim trgovskim raz-deljevalnim mrežam, so pa namenjeni ožjemu občinstvu kritikov in specialistov, katerih namen je razprava o čim naprednejših oblikah umetniškega izražanja. Največkrat filmske scenarije pišejo kar režiserji sami, jih nato realizirajo s pomočjo diletantov m jih končno na lastno pest razdeljujejo. Kljub skromnosti sredstev pa pride marsikdaj do pravih u metnin, ki pritegnejo veliko število publike, kot se je zgodilo v New Yorku, kjer vrtijo zadnji film režiserja Andyja Warhola že celo leto dni ob polno zasedeni dvorani. Film iz te serije bo tudi odprl letošnjo sezono centra za «avdiovizualno eksperimentiranje» La Cappella, na sporedu katere so še filmi neodvisnih italijanskih in evropskih avtorjev, mlajših češkoslo vaških režiserjev in «neu> ameri-can dnema«. Končno je na sporedu tudi izbor najnaprednejših filmskih klasikov od leta 1990 dalje Take projekcije so v Italiji bile doslej samo v Rimu, Milanu in Turinu. Serijo projekcij bo odprl s svojim predavanjem kritik Carlo Ven-tura, ki bo govoril o pojavu filma «underground». Predavanje kritika Venture pripravlja krožek La Cappella v sodelovanju z društvom filmskih kritikov pri časopisih i naši deželi. Predavanje bo v soboto ob 18.30 v prostorih «Circolo della stampai). Cankarjeva proslava v p. d. «Skedenj» Sinoči so tudi v škedenjskem prosvetnem društvu imeli Cankarjevo proslavo ob 50-letnici pisateljeve smrti. Za to priložnost so po vabili v goste mladince - člane dramskega skupine in pevski zbor prosvetnega društva šivan Cankar» od Sv. Jakoba. V uvodu je tajnik škedenjskega društva Klavdij Repič pozdravil in predstavil nastopajoče, potem pa je o Cankarju spregovoril član domačega društva Borut Kodrič. Sledil je nastop šentjakobske dramske skupine, ki je podala odlomke iz Cankarjevih dramskih del sKralj na Betajnovi» in Hlapec Jernej» te recitirala še iz raznih pisateljevih črtic, v drugem delu pa je pevski zbor pod vodstvom Vlada Švare ubrano zapel več. narodnih in umetnih pesmi. Končno je Mario Magajna pokazal še nekaj svojih barvnih diapozitivov z izleta cankarjašev v Cankarjev rojstni kraj Vrhniko. Občinstvo, ki je napolnilo društve no dvorano, med katerim pa žal ni bilo dovolj mladine, je vse nastopajoče nagradilo z burnim ploskanjem in s tem izrazilo tudi svoje zadovoljstvo, da je prišlo do tega sodelovanja med dvema društvoma v upanju, da ne bo ostalo samo pri tem. temveč da se botako sodelovanje v korist obeh društev in našega prosvetnega življenje sploh, še nadaljevalo. Gledališča Verdi DRUŽBA «FRIULIA» UDELEŽENA S TRETJINO GLAVNICE Ustanovitev pomorske družbe «Triestina di Navigazione» Nova tržaška delniška pomorska družba bo z lastnimi ladjami vzdrževala proge okoli Afrike, pozneje pa skozi Sueški prekop Na sedežu deželne finančne druž- prevažale predvsem eksotičen les, be Friulia so včeraj ustanovili novo pomorsko delniško družbo »Societa Triestina di Navigazione S.p.A.« z glavnico 200 milijonov lir ter z legalnim in upravnim sedežem v Trstu. Do ustanovitve nove družbe ie prišlo na pobudo skupine tržaških operaterjev in nekaterih poslovnih ljudi iz Emilie. Deželna družba Friulia sodeluje pri pobudi s približno eno tretjino družbene glavnice. «Triestina di Navigazione« namerava vzpostaviti nove redne zveze na relacijah, ki so jih opustili zaradi zapore sueškega prekopa, in sicer na progah okoli Afrike, na katere namerava postaviti vrsto lastnih ladi.i srednje tonaže (približno 10.000 ton). Pozneje namerava družba prenesti težišče svojih prizadevanj na tradicionalne relacije skozi sueški prekop kamor bi namenila predvsem manjše ladje. V odvozu bodo ladje odpremljale iz Trsta razne vrste blaga, v povratni vožnji pa bodo Take so bile razbitine avtomobila, s katerim sc jc predsinočnjim pri Domju trgovec iz Mačkovelj Danilo Kos zaletel v ustavljeno prikolico tovornjaka. Avtomobilist se Je pri trčenju močno potolkel in se bo moral zdMtviti 90 dni kavo, bombaž in rude. Ladje ki bodo imele za matično pristanišče Trst, se bodo redno dotikale tudi drugih luk v naši deželi, da bi tako pospešile pomorski promet na našem področju. Zaenkrat bo družba najela nekaj ladij, pozneje pa namerava naročiti nekaj novih enot v tukajšnjih ladjedelnicah. Za predsednika «Soeieta Triestina di Navigazione S.p.A.« je bil imenovan g. D. Poggiali iz Ravenne, za delegiranega upravitelja pa g. L. Pesle. V upravnem svetu so še g. M Benedetti, dr L. Pilotto in dr. G. Minen. Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za 3. predstavo VVeberjeve opere «Carostrelec», Ki bo danes ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Kot pri prejšnjih predstavah bo opero dirigiral Pierluigi Urbini, nastopili pa bodo Virginia Zeani, Nicola Rossi Leme-ni, Gastone Limarilli in Miti Trucca-to Pace v glavnih vlogah. Režija Gianfranco De Bosio, scene in kostumi Gabor Forray. Za soboto je predvidena prva predstava Bellinijeve opere «Beatrice iz Tende». V naslovni vlogi bo nastopila Ileana Meriggioli, v ostalih pa Pietro Bottazzo, Giulio Fioravanti, Giuseppe Botta in Vito Susca. Opero bo dirigiral Franco Mannl-no. Režiser je Carlo Piccinato, scene Piero Toši. Postavitev je iz gledališča Massimo iz Palerma. Zborovodja Gaetano Riccitelli. Sobotna premiera ob 20.30 je za red A v parterju in ložah ter za red B ria galerijah in balkonih. Prodaja vstopnic se nadaljuje. SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL iz Nabrežine obveščata svoje člane, da bo •vet !?; lov Mr :uj< REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 25. t. m. ob 20. uri, v drugem sklicanju ob 20.30 na sedežu društva: Nastopil bo društveni pevski;-zbor. - J Nazionale 16.30, zadnja ob 21.30 col vento«. C. Gable; V. Leigh*. 1?j chnicolor. Grattacielo 16.00 «Bora Bora«. H? dče Politoff, Corrado Pani. Teclidhj ladini n od j'»4 Teatro Stabile Karabinjer padel s konja pri Prečniku Včeraj opoldne se je pri Prečniku huje poškodoval in pobil mlad karabinjer, 21 letni Francesco Bil-letta iz nabrežinske orožniške skupine. S svojim konjetn se je namenil po nabrežinskem Krasu na dežurno službo. Pot ga je zavedla do Prečnika, kjer mu je konj nenadoma zbezljal. Skušal se je obdržati v sedlu, v strahu pa je močno potegnil za uzdo Tedaj je nenadoma začutil, da je konju spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel. Za njim pa je telebnil na tla tudi zbegani konj. Pri padcu si je . karabinjer zvil ramo, pobii po rokah in verjetno tudi poškodoval kosti zgornjih udov. Ljudje, ki so slišali karabinjerjev krik, so mu pomagali, nekaj pozneje pa je v vas prihitel rešilni avto RK s katerim so karabinjerja odpeljali v tržaško bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral karabinjer, ki sedaj preživlja močan šok, zdraviti tri tedne. Z Prefektura sporoča, da je notranje ministrstvo razpisalo natečaj za študijske podpore sinovom umrlih pokrajinskih in občinskih tajnikov. štipendije gredo od 50 do 200 tisoč lir, po šolski stopnji prosilca. Za vse ostale informacije naj se zainteresirani pozanimajo pri tržaški prefekturi, soba št. 74. Na odru v Avditoriju bo danes ob 21. url prva predstava »Bertoldove zgodbe« Fulvia Tomizze (5. abonmajska predstava v sezoni) v izvedbi tržaškega Teatra Stabile. Komedija avtorja «lstrske trilogije« in «Pete sezone«, ki je povzeta po ljudskem tekstu Giulia Cesara Croceja, režira Giovanrii Poli, sceno in kostume je oskrbel Mischa Scandela, izvirno glasbo pa je napisal tržaški skladatelj Giulio Viozzi. V vlogi Bertolda bo nastopil Franco Mezzera, poleg njega pa bodo nastopili še Marina Bonfigli (kraljica), Lino Savorani (kralj), Giu-sy Carrara (Marcelfa), Franco Jesu-rum (Bertoldino), Mimmo Lo Vec-chio, Giorgio Valletta, Gianfranco Sa-letta, Rosetta Salata, Orazio Bobbio, Alviso Battain, Edmondo Tieghi, A-riella Reggio, Lidia Braoco, Paola Kramar in Flora Palazzinl Pomočnik režiserja je Francesco Ma cedonio, glasbo bo vodil Daniele Za-nettovlch. Tudi sobotna predstava bo ob 21. uri, ker bo popoldan v Avditoriju prireditev Središča za pravne in socialne študije. Komedijo «Bertoldova zgodba« Je Teatro Stabile v preteklih dneh z u-spehom uprizarjalo v Aquili, Vidmu, Gorici in v Gradiški. Vstopnice za predstave v Avditoriju so v prodaji v Galeriji Protti (tel 36-372 in 38-547). Razstave V III. nadstropju znanstvenega liceja razstavlja svoja slikarska dela petošolec Robert Stepančič. Ogled razstave — ki bo do konca meseca — je možen v zgodnjih popoldanskih urah. color. Prepovedano mladini pod letom. 1 • Eden 16.00 »Teorema«. Silvana MF gano, Massimo Girotti, Teren1 Stamp. Techoicolor. Prepovedan mladini pod 18. letom Fenice 15.00 «1 quattro deli'Ave r i a». Euro International Films. Excelsior 15.30 »Una lezione part!1 lare». N. Delon. R. HosSein. R. V«1 !ey. Ritz 16.00 «La brigata del diavoW V. Holden, C. Robertson, Alabarda 16.30 «Svezia, Inferno paradiso«. Technicolor. Prepove®! no mladini pod 18. letom. -Moderno 16.00 «Don Chisciotte«. f* Franchi, C. Ingrassia. Technicol°) Filodrammatico 16.30 «Summit», Maria Volonte, Mireille Dare. Pf! povedano mladini pod 18 letom. ■, Aurora 16.30 «11 medico della Ud*' tua». Alberto Sordl Technicolor , I Cristallo 16.00 «1 cannoni di San .S*’ bastian«, Anthony Quinn. Capitol 16.00 »La ragazza con la r i stola«. Monica Vitti, Stanley W ker, Carlo Giufre. Technicolor. Impero 16.30 «Giulietta e Romeo. T* ; chnicolor. Vittorio Veneto 16.15 «11 dolce co<‘ po di Deborah«. Carol Baker % t Jean Sorel. Prepovedano mlad111 j pod 18. letom. Garibaldi 16.00 «Costretti ad uccid*- | re«. C. Heston. Technicolor. Astra 16.00 «L’investigatore». Fra"11 : Sinatra. • Ideale 16.00 «La folle impresa de dott. Schaffer«. Technicolor. Abbazia 16.00 «Waco, una pištola in’ < falUbile«. H. Kell, J. Russel. rr chnicolor. ( 1 SPDT sporoča, da je v nedeljo, ll' t.m. III, smučarski tečaj v Črne1" vrhu. Tečajniki, ki nimajo lastne«? prevoznega sredstva, naj se posluj jo avtobusa potovalne agencije rora» S Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. januarja 1969 se je v TrS‘ rodilo 10 otrok, umrlo je 13 oseb-UMRLI SO: 72-letni Eugenio dot, 60-letni Giuseppe Comuzzo, letni Lu:gi Požar, 67-letnl FerrucC) Zorzetti, 70-letna Graziella RasP°J' tnigg, 62-letna Iolanda Cianciolo P0;' Germani, 93-letna Antonia Pegan v“ Marcovich Didone, 89-letna Anna SCJJ* ka vd. Zolia, 85-letna Emma Ste*1.' vd. Sterle, 89-letna Caterina FPd[? not vd. Brajnik, 56-letni Giuseppe 2 legretto, 47-letni Bruno Kapun, letni Brunone Carlo Bruni. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16. Davar|Zl! Ul. Bernin' 4. Benussi, Ul. CavaP' U. Sponza, Ul Montorsino 9 (Rojad1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vtelmetti, Borzni trg 12. CeritaiF" Ul. Rossettt 33. Alla Madonna d Mare. Largo Plave 2. SanfAnde Erta di S Arina 10. SOŽALJE Uredništvo in uprava l’rimorS*?r gi dnevnika izrekata iskreno s<$* Ije svojemu delovnemu tovari« Vladimiru Kendi ob smrti njeg°v ga očeta. športno združenje Bor iskreno sožaJje svoji članici ' igralki Lidiji Kenda in družini 0 smrti starega očeta in očeta. t V visoki starosti je včeraj preminil naš dragi mož, oče in stari oče IVAN KENDA rudarski upokojenec Pogreb bo jutri, v soboto ob 15.30, v Škofji Loki. Užaloščeni: žena Frančiška, sin Vlado, snaha Felicita, vnukinja Lidija in drugo sorodstvo Trst, Idrija, Škofja Loka, Celje, 24. jan. 1969. 1'ANES SEJA DEŽELNEGA SVETA -0 Razprava o zakonskem osnutku spremembi deželnega zakona 23 Er v o uro seje bodo odgovarjali odborniki na vprašanja in interpelacije svetovalcev Svetiki u6 Z0Pe-. sestane deželni zadevah i° na<^aljeval razpravo o :du .* so bile na devnem re idel sJpnje sej?- Izjemno bo prvi FtermJf .P°svečen vprašanjem in Orllv,?ela?‘Jam. na katere ni m< “dbor . na katere ni mogel fetem SpghVOnt! ,na Pre$n)i seji. inskem D0j;acela razprava o za-anskecta Pologu svetovalcev fur-ichiavii-, f’l'>ania Hi Caporiacca, "embe člena ^°22f, gIede '?pre it. 2,1 , i „ z deželnega zakona . si na£* teden3 bo začel deželni 'ega 7flravliati o predlogu državic dežeinPna za uresničenje člena slov Sp „,e^a statuta, katerega na f krlaniii asi! 'Ukrepi v prid deželi kuj« seJ ‘ Julijski krajini*. Priča-’ da se bo začela razprava 50* že v torek. Najprej je izrekel o predlogu svoje mnenje deželni gospodarsko - socialni odbor, nato ga je odobril deželni odbor in ga poslal posebni komisiji, da bi razpravljala in se izrekla o njem Pretekli teden gik je komisija pod predsedstvom svetovalca Cociannija odobrila z večino glasov. Ukrep spada med obvezno j sti, ki jih je sprejel sedanji levosredinski odbor ob njegovi izvolitvi sejstanek in vsebuje predloge državi, ki ino-ra na podlagi posebnega statuta dati deželi poseben prispevek za njen gospodarski in socialni razvjoj. Dežela zahteva 455 milijard lir Prispevka, ki naj bi ga dala držalva v sedmih letih od letos dalje. V Trsi je priplula doslej naj večja ladja Trlt Sindikalisti pri Stopperju V podjetju SAICI v Torviscosi je nastal, hud sindikalni spor, zaradi katerega se je delno ustavila proizvodna dejavnost. Položaj v podjetju so včeraj orisali deželnemu odborniku Stopperju predstavniki inotranje komisije in sindikatov, ki ista jih spremljala deželna svetovalca Pascolat (KPI) in Urli (KD). Odposlanstvo je seznanilo odbornica z raznimi tehničnimi platmi i pora in je zaprosilo za nujen poleg deželne uprave, da se izognejo i stavitvi proizvodnje v podjetju. Odbornik Stopper je sporočil čla-r om delegacije, da je že naveza! sike z ravnateljstvom podjetja ter z uradom za delo v Vidmu in z demsko prefekturo; hkrati je iz-.vil, da je docela na razpolago za isredovanje, da bi se spor mirno šil. Stopper je tudi povedal sin-kaiistom, da je videmska prefek-ra že povabila obe stranki na Prejšnjo noč je priplula v liberijska motorna ladja «IMA», H je na svojem prvem potovanju pr -peljala iz Avstralije 56.000 ton železne rude za železarno Italside • Meii pod Skednjem, Ladja je last nej-kega grškega brodarja, izdelali pi so jo na Japonskem. Gre za eni izmed največjih ladij za prevaža nje suhih tovorov, ki je kdaj pri-plula v naše pristanišče. Cim se je> ladja privezela ob glavnem pomolu, so začeli izkrcavati tovor. Delo bodo z dvema dvigaloma z zmogljivostjo 25 ton dokončali že v soboto dopoldne. Stopper je sprejel včeraj v Trstu tuli pokrajinske tajnike kovinarjev vs ;h treh sindikalnih organizacij iz G( riške, ki so mu orisali spor v de avnicah Meteor v Ronkah, kjer de avci delno stavkajo vse dni. Za-pr isili so odbornike za posredovanje za sklenitev sporazuma Tudi njim je Stopper obljubil, da se bo za'stvar zavzel. V preteklih dneh je odbornik Stopper sprejel komunističnega svetovalca Calabno m Coghetta in psiupovca Bettolija, ki so spremljali predstavništvo delav cev iz Pordenona, ki so zaposleni v podjetjih, katera delajo za ENEL. Vprašanja delavcev je orisal predstavnik FIDAE-CGIL iz Trsta Giu- Zupan je s svojim odlokom uvedel tudi v Ulici sv. Frančiška izmenično prepoved parkiranja, in sicer za odsek od Trga Giotti do Ul. Car-ducci. V zvezi s tem ukrepom je župan odpravil stalno prepoved parkiranja med Ul. Donizetti in trgom Giotti. 31. JANUARJA BO PREFEKTURA ODLOČALA 0 CENAH MASLA IN MESA Vsi prebivalci Gorice in Sovodenj morajo uživati koristi proste cone Leta 1967 so prihranili skoro milijardo lir na uvoznih cenah mesa in masla ■ Kdo je izkoristil ta prihranek? .Z včeraj že poročali le predvčerajšnjim prišla na obisk k tržaškim sred^dlcem skupma 50 .^Solcev s KopSkega Po ogledu Kulturnega doma so se v baru doma razgovarjah s trzašk.ml s4iSohi o raznih vprašanjih šolstva pri nas in pr. nj.h ter posebej se o izvenšolski na ^tumem. šporinem 'in drugih področjih Pomendk je bRMcer nevezan, vendar zelo ko-„ risten in prav bi bilo, da bi ne ostal osamljen .............................-................................. IT TRŽAŠKIH sodnih dvoran Obsojen libanonski državljan ki je hotel vtihotapiti hašiš Prestregli se ge ne obmejnem prehodu pri Fernetičih m v njege->em avtu po skrbni preiskuvi našli 88 kg mamila v skritih prostorih tržaškii !i' k«1*1 Rubini’, obrani-i lih Gh3zzi) je bila vče Abladiju, ki so ga J’1 Lda J® vtihotapil v Italijo j*asiša in da se je izdajal k& .1 o „kaBa drugega OnctocKi1"*' rerneucin, je zoua:i SiR 1^skihVsetl naimoidočih. V po-v,. T ni._.. Urah Drpi&n1pcr» dne. in ki je pripeljal 38-a Abladija pred la^^ske sodnike, smo po* h. Je te 11 • oktobra. Dogodek, feo? rwPriPetil na obmejnem Crimhiafpola E 'etefip-- Predstavmki tukajš- '?«cieib > &a» '°d~FBI. ca- l e in finančne straže. n efa oddelka z dr. Let-f^kebl!reaaa^'odredStaVniki <nr.r Prioli — C^le, JU Je prihajal iz Jugo-fc , sy,| Mouhammed Kouzilat-’ 1 Režati. Pozneje je trdil, ^ 11 tedaj upravljal on tem- šSrZi!Tt,jl p*m »kSU'»S5S Sf Sfc 2 5S5S m«V n'm kar »mo izvedeli. V letu 1967 so v Gorico uvozili, s carinskimi olajšavami proste cone, 20,000 ton mesa. To meso niso porabili samo v Gorici in Sovodnjah, kot določa zakon, marveč so ga prodali delno tudi v ostalih krajih pokrajine, enako kot” se dogaja z bencinom in z drugimi artikli proste cone. Nekateri računajo, da Se dobi s carinskimi olajšavafni 25(JTir čistega prihranka na ki'ogram mesa. Samo v letu 1967 naj bi bila torej država prikrajšana za 500.000.000 lir, ki pa niso šle v korist prebivalstva, saj je znano, da je cena mesu v Gorici enaka in pri nekaterih vrstah mesa celo dražja od cene enakega mesa v Vidmu in v drugih krajih dežele. Nekateri drugi viri pa govorijo o še večjih prihrankih. Verjetno je prihranjena skupna vsota v letu '907 dosti večja od navedenih 500 milijonov lir. Javnost se torej upravičeno sprašuje: v čigav žep je šel ta denar, ko vendarle vidimo na davčnih seznamih razne uvoznike mesa, ki javljajo le kak posamezni milijon lir letnega zaslužka? V Gorico uvaža meso le nekaj grosistov. Številni mesarji, ki so uvideli možnosti lepega zaslužka, so se združili v nekak konzorcij in pričeli sami uvažati meso. Ne vemo če v trgovinah teh mesarjev plačujemo meso ceneje kot drugod. Enako je z maslom. Kontingent za goriško prosto cono je 6300 stotov na leto. Lahko navedemo tudi številko uvoza v letu 1967. Burri-ficio Alto Isonzo je uvozil 738 stotov, j Burrificio Burdin 645 stotov, Cremerie Isontine 1168 stotov, Burrificio Giuliano 911 stotov, Burrificio Gandolfi 2038 stotov. Na razpolago je ostalo 1000 stotov, ki so jih razdelili pozneje. Isti strokovnjaki pravijo, da je prihranek celotnega kontingenta masla 250,000.000 lir na leto. V Gorici dejansko plačujemo po nižji ce- ni maslo, ki nosi na zaščitnih ovitkih naziv _«maslo proste cone», precej zaslužka pa ostaja tako pri uvozniku-grosistu, manjši, običajni zaslužek pa, logično, ima prodajalec. V letu 1987 je bila uvozna cena maslu od 450 do 550 lir za kilogram (prva cena se nanaša na maslo uvoženo v sodih, druga pa na maslo uvoženo v že pripravljenih zavitkih). Tej ceni je treba še dodati 50 lir carine. Uvozniki so torej imeli doma maslo po 500 in po 600 lir za kilogram. V tistem letu pa smo maslo v goriških trgovinah plačevali po 1.000 ali 1.200 lir za kilogram, pri čemer je bil zaslužek trgovine minimalen. Prebivalstvo je torej imelo zelo malo zaslužka od carinskih olajšav za uvoz mesa in masla. Sindikalne organizacije zahtevajo, da je treba prodajne cene obem proizvodom znižati, kajti ni pravilno, da gredo ogromni zaslužki v žepe nekaterih posameznikov. Kot so našli pra- vično rešitev za ceno sladkorja enako je treba najti pravilno rešitev za ceno mesa in masla proste cene. Vse prebivalstvo Gorice in Sovodenj mora imeti koristi od ugodnosti, ki jih je temu področju dala država. Gorica eno uro brez elektrike OKRAJNO S0DISCE V GORICI Zaradi nekritih čekov sta bila pogojno obsojena Čeprav je že plačal globo, je moral vseeno pred sodnika Goriški okrajni sodnik dr. Lau-disio je včeraj praktično zaključil samo dve zadevi na svoji dopoldanski razpravi. Pri prvi sta se morala zagovarjati 29-letni Giordano Boschin iz Gorice Ul. Avelino 3/A, ki je po poklicu gradbeni mehanik ter 35-letni Uario Battisti iz Gorice, Ul. Pasubio 1, ki je po poklicu varilec. Oba sta pred časom skušala lotiti se trgovine ter sta odprla na Verdijevem korzu št 13 zalogo s prodajo vina, likerjev in nealkoholnih pijač. Pri Kmečki banki v Gorici sta za svoje poslovanje odprla tudi tekoči račun s fido računom do tri milijone lir. Njuno pod-Včeraj popoldne je med 15. in 16. jetje pa je zašlo v stečaj, ki je uro v Gorici zmanjkal električni bil uradno proglašen dne 7, novem-tok. Zgodilo se je po naključju, ko | bra lani in takrat so se začele nju-je v nabrežni Ulici Lungisonzo ne- ne težave tudi s čeki, ki sta jih ki kopalni stroj presekal glavni e- izdala in za katere ni bilo dovolj ' kritja na računu Kmečke banke iz lektrični vod, ki oskrbuje vso mestno mrežo. Tehniki občinskega podjetja za elektriko so okvaro kmalu popravili in po eni uri je dobava električne struje bila spet normal na. Morellijeve ulice v Gorici. V obtožnici je namreč navedenih cela vrsta čekov, ki sta jih izdala meseca maja in junija lani za skupno vsoto nekaj nad 1,1 milijona lir i..Hlinili.miiiiiii..............i..i..mi..iiiiiii.iiiiiiii..........................i.im PISMO CISL RAVNATELJU ENPAS Državni uslužbenci so prizadeti zaradi odpo vedi pogodbe z bolnišnico Zato naj vodstvo ENPAS nemudoma obnovi svojo pogodbo z goriško bolnišnico Pred dnevi smo pisali o sklepu vodstva splošne bolnišnice v Gorici, da s prvim januarjem odpove pogodbo z ustanovo ENPAS za sprejem njenih zavarovancev v plačilni razred te bolnišnice. Za razlog navaja vodstvo, da ENPAS ni hotela pristati na povišek obstoječih pristojbin za zavarovane bolnike. Ker ta odpoved močno prizadene uradnike državnih in drugih ustanov, ki so zavarovani pri EN PAS in med katerimi so tudi učitelji in profesorji, je pokrajinsko tajništvo CISL poslalo vodstvu ENPAS pismo, v katerem mu navaja neugodnosti za zavarovance s tem v zvezi. V pismu navaja, da je že več let in vse do konca 1968, ENPAS plačevala za bolnike, svoje zavarovance, v plačilnih razredih bolnišnic vzdrževalnino in zdravljenje po posebnih svojih cenikih, razliko med plačilnimi in navadnim razredom pa so morali plačati bolniki sami. Uprava bolnišnice že nekaj let predlaga povišek plačilne lestvioe in je bila pripravljena za zavarovance ENPAS dati primeren popust, ne da bi ENPAS na to pristala. Zato bolnišnica ni hotela obnoviti stare in zapadle konvencije. Državni uradniki, v službi ali u-pokojeni, ki morajo na zdravljenje V bolnišnico in gredo v plačilni raz-red, morajo plačati tako, kot drugi zasebni bolniki, se pravi po 120 ti-$oč lir kavcije za 10 dni, celotno dnevno vzdrževalnino za tisti raz-i|ed in vse druge posebne izdatke, na osnovi bolniščnega cenika, brez kakršnega koli popusta, ENPAS jim potem kvečjemu povrne del stroškov, na osnovi njenega sedanjega cenika, približno tretjino dejanskih stroškov. Razliko mora plačati bolnik sam. Skoda, ki Jo imajo pri tem državni uradniki, je očitna in nemajhna, ter se jim bolnik lahko deloma izogne le, če gre v tretji razred. To pa pomeni, zlasti za višje uradmke in funkcionarje, veliko neugodnost, zlasti dotlej, dokler ne bodo tudi pri nas uvedli enotnega razreda po bolnišnicah za vse bolnike. Vodstvo CISL zato predlaga, naj bi pri ENPAS storili vse potreb- no, da se čimprej zopet obnovi pogodba z bolnišnico. VESTI IZ TRŽIČA /a elektrovarilce nova pogajanja v Rimu Včeraj so sporočili iz Rima, da bo sestanek zaradi elektrovarilcev tržiške ladjedelnice v sredo, 29. tega meseca na ministrstvu za delo. Razgovore s predstavniki varilcev in vodstva ladjedelnice bo vodil podtajnik tega ministrstva posl. To-ros, v imenu ministra • Brodolinijai Socalistični svetovalec Banadona je poslal županu Romaniju interpelacijo, v kateri predlaga, naj bi stavkajoče varilce oprostili občinskih davkov za letošnje leto. Obenem je predlagal naj bi sklicali iz redno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi obravnavali problem va- llllllllllllllllllllllllllllll||l|||||||||||||||||||||||llf|l4|||||||||||t|||||||||||||||||||||||lll|||l|||l|||lll,llllll,|||lllll(IIH IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE rilcev v ladjedelnici. V bolnišnici so včeraj pridržali za 20 dni na zdravljenju Benita Brajka iz Devina, ki se je pone sreči! na delu v papirnici Timavo, kjer si je zlomil sredinec. KLUB «SIMON GREGORČIČ« V GORICI vabi na aktualno predavanje dr. Petra Sanzina o temi PRAVNI ASPEKTI ZAKONSKE NEZVESTOBE ki bo danes, 24. januarja i**5« ob 20 30 v dvorani kluba, Verdijev korzo 13. in za katere ni bilo na bančnem računu zadostnega kritja ter so čeki šli v protest. Obtoženca sta na včerajšnji razpravi izjavila, da sta mislila, da imata na banki dovolj kritja ter da ju je banka obvestila, ko so bili čeki že protestiram. Ravnatelj Kmečke banke dr. Baša je izjavil, da ju je banka pravočasno obvestila in tudi on sam osebno. Battisti je nadalje izjavil, da sta z Boschi-nom ukrenila vse, da bi plačala nekrite čeke in sta jih v resnici plačali vse, z izjemo dveh, za katere pa sta se tudi pogodila s prizadetimi podjetji. Sodnik je njune navedbe delno upošteval ter obsodil oba na po en mesec in 20 dni zapora, plačilo globe po 120 tisoč in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna. Oba sta preko svojega odvetnika Karla Primožiča vložila proti razsodbi priziv. Pri drugi razpravi Je sodnik obravnaval pritožbo 47-letnega mehanika Alda Donatija iz Ločnika, Ul. Udine 249, ki ima lastno mehanično delavnico, v kateri je zaposlil kot vajenca tudi Fulvia Marego in Giordana Tonuta. Inšpekcija socialnega skrbstva (INPS) je novembra lsni ugotovila, da omenjena vajenca msta v redu obiskovala nadaljevalnega tečaja za vajence v obdobju od 19. oktobra 1967 do 11. novembra lani ter je zato prijavila sodišču gospodarja Alda Do-nattija, Ta je včeraj izjavil, da je že plačal globo 21.670 lir ter se je zato protivil plačati še dodatno kazen 10 tisoč lir, ki mu jo je prisodil s svojim odlokom okrajni sodnik v Gorici. Dodal je še, da vajencema nikoli ni branil obiskovati večernih tečajev. Na osnovi teh izjav in dokazov je sodnik ustavil sodni postopek ker je obtoženec že plačal denarno kazen. Branil ga Je odv. Cossa. Drž tož. odv. Munafb; sodnilc dr. Laudisio; zap. Magda Massi. Ženica padla na dvorišču in podlegla v bolnišnici Ko mu je spodrsnilo, si je zlo-mil roko . Avto podrl kolesarja Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri je padla na domačem dvorišču v Ul. Corsica 16 76-letna Antonia Pi-kich vd. Vuga ter se pri tem precej močno poškodovala. Takoj so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je ženico odpeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so ji ugotovili zlom desne stegnenice in druge poškodbe ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo 60 dni. Popoldne ob 14. uri pa je žena podlegla poškodbam in umrla. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ob 11.50 včeraj dopoldne odpeljali v bolnišnico tudi 58-letnega Galiarda Vecchia iz Gorice, Trg 27. marca 10, ki je padel zaradi spodrsljaja ter si pri tem zlomil levo roko. Pridržali so ga na zdravljenju. V tovarni «La Giulia* se je včeraj popoldne ponesrečila pri delu lllllllllltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIiliHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllltllltllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll ZA DRUŽINSKI DAVEK V GORICI Seznam davkoplačevalcev z dohodki nad 2 milijona Zdravnik ^Francesco Danelon 2 2,6 milijona (189.000), upokojenec Giuseppe Franzot 2,7-mil. (201.000), inž. Giuliano Franzotti 3,3 milijona (274.000) . Ravnatelj Virgilio Galer 2,1 mil. (137.900), ravnatelj Vittorio Gaier 2,3 mil. (157.000), zdravnik Antonio Galliani 3,2 mil. (261.000), upokojenec Aurelio Garlotti 2 milijona (128.000) , zdravnik Mario Geat 2,5 mil. (179.000), zdravnik Rodolfo Ge-novese 3 mil, (236.000), Erminio Giannesini 2,5 mil. (157.000), industrialce Giovanni Battista Gnot 2,8 mil. (212.000), zdravnik Antonio Gobbo 2,7 mil. (201.000), šofer Giuseppe Gorian -2 mil. (128.000), inž. Gelserino Graziato 2,3 mil. (157 tisoč), zdravnik Bruno Gregorig 3 mil. (236.000), Emilio De Gressi 2,5 mil. (179.000), industrialec Antonio Grusovin 2 mil. (128.000), inž. Edo-ardo Grusovin 2,5 mil. (179.000), zobozdravnik Giovanni Grusovin 2,1 mil. (168.000), notar Giuseppe Grusovin 2,7 mil. (201.000). Lidija Hornik 3 mil. (236.000), frizer Albino Hvalic 2,3 mil. 157 tisoč). milijona (128.000), uradnik Giovanni Danelon 2 milijona (128.000), u-radnik Antonio De Colle 3 mil. 1236 tisoč), zdravnik Giuseppe Del Franco 2,2 mil (147.000), zdravnik One-rato Del Piero 2,5 mil. (179.000), barist Vittorio De Rocco 2.3 mil. (157.000) , uradnik Pasquale De Sinjine 2 mil. (128.000); uradnik Ar-mando Di Dato 2 mil. (128.000), upokojenec Ettore Di Lena 2,7 mil. (201.000) , zdravnik Antonio Di Ma ria 3 mil. (236.000), uradnik Corra-do Dinelli 2,5 mil. (179.000), industrialec Eugenio Dogani 2,3 mil. (157.000) . Uradnik Luigi Fabbro 2,7 mil. (201.000) , zdravnik Mario Fabbro 3 mil. (236.000), Luigi Ferigo 2,1 mil. (137.000), zdravnik Virgilio Fontanin 2.3 mil. (157.000), posestnik Michelc Formcntini 2 mil. 028 tisoč), inž. Renato Fornasari 2 milijona (128.000), zdravnik Mario Fornasin 3 mil. (236.000), inž. Ser gio Fornasir 2,9 mil. (224.000), zdravnik Igor Franko 2 mil. (128 tisoč), gostilničar Libero Franco Avtoprevoznik 'gnazio Interbarto-lo 2,4 mil. (168.000), uradnik Giuseppe Lucchi 2 mil. (128.000). Upravnik Floriano Kocjančič 2 mil. (128.000), tegovec Giovanni Krpan 2,2 mil. (147.000). Marešal Carmine Lalli 2 mil. (128.000), učitelj Vincenzo Lapini 2.4 mil. (168.000), mehanik Augusto Ledri 2,1 mil. (137.000). Inž. Mario Macuz 2 mil. (128 tisoč), upokojenec Iginio Madama 2.5 mil. (179.000), arh. Giordano Malni 2,3 mil. (157.000), avtoprevoznik Vasco Manetti 2,8 mil. (212 tisoč), uradnik Maniacco Ervino 3 mil. (236.000), uradnik Lino Mar-chi 2,9 mil. (224.000), trgovec Bruno Marega 2,4 mil. (168.000), zdravnik Carlo Maresi 3 mil. (236.000). uradnik Marino Marin 2 mil. (128 tisoč), trgovec Milano Martellani 3 mil. (236.000), direktor Michelc Martina 2,7 mil. (179.000), pražar kave Pietro Martini 2 mil. (128.000) učitelj Mario Martissa 2 mil. (128 tisoč). (Se nadaljuje) 29-letna Giuliana Braida iz Pierisa. Zdravniki so ji v goriški bolnišnici nudili pomoč zaradi rane na desnem kazalcu. Okrevala bo v 4 dneh. Na vogalu Ul. Bombi in Travnika je včeraj nekaj po 17. uri neki avtomobilist podrl kolesarja 27-letne-ga Massimiliana Gressinija iz Gorice Ul. Sauro, ki je dobil pri padcu poškodbe na nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovil^ zlom leve noge ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Lov na lisico v Dolu in na Vrhu orga- Lovskl rezervat v Dolu bo niziral za nedeljo 26. t. m. lov na lisico na svojem področju. Ker so imeli zadnji trije lovi izreden u-speh, saj so ubili kar sedem prav lepih lisic, bo gotovo tudi tokrat velika udeležba. Sodelujejo lahko lovci, ki imajo veljavno dovoljenje za lov s puško, so zavarovani za škodo proti tretjim za najmanj pet milijonov ter imajo tudi predpisano dovoljenje za lov na obmejnem področju. Zbirališče je kot ponavadi ob 8. uri zjutraj v gostilni Mirko pri Devetakih. Tak lov bodo v nedeljo organizirali tudi v lovskem rezervatu na Vrhu. Zbirališče udeležencev Je v gostilni Gril na Vrhu ob 8.30 zjutraj. V primeru slabega vremena bodo odnesli lov na prihodnjo nedeljo 2. februarja. Trčenje brez ranjenih Včeraj popoldne okrog 14. ure sta na Tržaški cesti v bližini gostilne «pri Komelu* trčila dva avtomobila in sicer fiat 500 ter Renault R 4. Trčenje je bilo sicer precej močno in tudi na avtomobilih je cestna policija ugotovila znatno škodo. Na srečo pa pri tem ni bil nihče ranjen. Avto je začel goreti Včeraj popoldne ob 14.30 so morali goriški gasilci na Travnik, kjer je začelo goreti na avtu fiat 600, ki je last Čira Di Bortola iz videmske pokrajine. Gasilci so kmalu pogasili ogenj, ki je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. škodo cenijo okrog 30.000 lir. V Sčcdncm je umrla partizanska mati Včeraj dopoldne je na svojem domu v ščednem umrla ob 11. uri Marija Hlede por. Drufovka, ki je dočakala lepo starost 88 let. Pogreb bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti v Sčednem št. 30 najprej v cerkev in nato na pokopališč« v Steverjanu. Pokojnica je bila dobra gospodinja in mati ter zavedna slovenska žena. Z možem sta imela kar 10 otrok in od teh sta še živa dva sinova Anton, ki je bil med španskimi republikanskimi borci ter sedaj živi na svojem domu v Groj-ni ter Mario, ki živi na njenem in svojem domu v Ščednem ter se buvi s kmetijstvom Tudi pokojnica je pomagala partizanom v borbi kjer in kakor je mogla ter jo lahko upravičeno imenujemo partizansko mater, ki jo bodo številni znanci in prijatelji ohranili v najlepšem spominu. (• urica C.ORSO. 17—22: «Serafino», A. Ce-lentano in O. Piccolo; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17—22: nCaterina sei gran-de», P. 0’Toole in G. Moreau; film je v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: «Putife-rio va alla guerra«, italijanska barvna slikanica. V1TTORIA 17.15—21.30: «La donna, il sesso e il superuomo«, E. Har-rison in A. Celi; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15-21.30: «11 figUo di Aquila Nera«, D. Palmer in E. Senech; italijanski kinemaskop-ski film v barvah. Iršič AZZURRO. 17.30- «Amanti», M. Ma-stroianni in F. Dunaway. 'Barvni film. EXGELSIOR. 16.00: «La pecora nera«. V. Gassman in L. Gosdana PRINCIPE. 17.30: ((Grande«, p. O’ Toole in J. Moreau. Barvni film. J\ova Gorica: «Soča» — Nova Gorica: ((Odpadnik prerije«, španski barvni film — ob 18. in 20.15. «Svoboda» — Šempeter: «Oscar je kriv za vse«, francoski film — ob 18. in 20.15. Šempas: Zaprto. Deskle: «Veliki upor«, mehiški barvni film — ob 19.30. Renče: «Nesreča», angleški barvni film — ob 19 Prvačiniv ((Gomila morilcev«, a-meriški barvni film - ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Al Corso, Korzo Italija 89, tel. 2443 TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna ((Centrale* — Trg della Repubblica — tel. 7234 RONKE Danes Je odprta lekarna «Alla Stazlone« dr. Matittl — Viale Garibaldi 3 - tel. 77046. SMUČANJE SLALOM V SAINT GERVAISU Presenetljiva zmaga Francozinje Lafforgue Francozinje, in Američanke no Ni razdelile vsa najboljša mesta SAINT GBRVAIS, 23. — Mlada In graciozna Francozinja Ingrid Lafforgue je povsem nepričakovano zmagala na 21. mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju za Veliko nagrado Saint Gervaisa. Lafforguejeva je zadnje čase zabeležila več zelo dobrih uvrstitev, vendar nobene pomembne zmage. Danes pa je vozila res odlično in si je priborila tudi prvo pomembnejšo zmago te sezone. V prvem spustu je postavila najboljši čas, da je lahko v drugi vožnji krmarila bolj pazljivo in previdno. Ingrid Lafforgue je doma iz smučarske družine. Njen oče Maurice Lafforgue je bil francoski smučarski prvak, mati May Nllsson, ki je po rodu švedinja, pa je bila v mladih letih ena največjih specialistk za slalom. Kot ekipa so danes dosegle izreden uspeh Francozinje in Američanke. Tekmovalke teh dveh držav so namreč zasedle v prvi deseterici kar devet mest, od teh vseh prvih osem zaporedoma. Pet zmag so pobrale Američanke. S tem uspehom so Francozinje občutno zmanjšale svoj zaostanek za Avstrijkami na lestvici za svetovni pokal, med posameznicami pa se je Francozinja Annie Famose nevarno približala Avstrijki Gertrud Gabi na borih 8 točk. gal na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Kohlmalstkopfu pri Saalbachu, veljavnem za Memorial Tonija Marka. Medtem, ko je bil danes na sporedu smuk, bo v okviru tega tekmovanja v soboto na sporedu slalom v Zellu, v nedeljo pa veleslalom v Saalfeldnu. Rezultati smuka: 1. Hans Joerg Sehlager (Z. Nem.) 2’00”66 Willy Lesch (Z. Nem.) Bob Cochran (ZDA) Heini Demetz (It.) Poulsen (ZDA) Stohl (Av.) Wechsler (Svi.) 8. Ambroise (Fr.) 9. Confortola (It.) 10. Schneller (Z. Nem.) 2’01”57 2’03”12 2’03”94 2’03”97 2’03”98 2’04”81 2’04”87 2’04”89 2’04”94 (h1/;/ N0B0AAET V PRIJATELJSKI TEKMI Mehika-Danska 3:0 OIUDAD MEXIOO, 23. - V meddržavni prijateljski tekmi je Mehika sinoči premagala dansko državno nogometno reprezentanco z izidom 3:0 (2:0). Mehikanci so svoje nasprotnike obvladali z lahkoto. Danci niso nikoli resneje ogrožali vrat domačinov in nekaj njihovih redkih napadalnih akcij je bilo plod prizadevanja nekaterih posameznikov. ......................."HI........Illllllllllllll......imilllllll........ NAMIZNI TENIS Lestvica slaloma: Ingrid Lafforgue (Fr.) (41"01-f. (Fr.) 4. 5 6. 7. 8 38”30) Annie Famose 38"08) Judy Nagel ( ZDA ) 38”23) Cathy Nagel (ZDA) Barbara Cochran (ZDA) Michele Jacot (Fr.) Kiki Cutter (ZDA) Florence Steurer (Fr.) 9. Gertrud Gabi (Av.) 10. Eriča Skinger (ZDA) 11. Rosi Mittermaier (Z. Nem.) 81"44 Penny Northrop (ZDA) 81”72 Annerosli Zryd (Svi.) 82"18 Rosie Fortna (ZDA) 82"54 Marie-France Jeangeorges (Fr.) 82”89 Roselda Joux (It.) 84”87 79” 31 (41”50-f 79"58 (41”70 -(-79”93 8()”02 80’25 80"47 80"58 80"61 81"08 81"10 12 13. 14 15. Lestvica za svetovni pokal 1 Gertrud Gabi (Av.) 90 točk 2 Annie Famose (Fr.) 81 3. Rosie Mittermaier (Z. Nem.) 71 točk 4. Wtltrud Drexel (ZDA) 5. Kik-i Dutter (ZDA) 6. Judith Nagel (ZDA) 7. Ingrid Lafforgue (Fr.) 8. Isabelle Mir (Fr.) 9. Florence Steurer (Fr.) 61 59 49 45 39 30 10. Francoise Mačehi (Fr.) 29 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8 9. 10. Lestvica po državah: Avstrija (moški 302 182) Francija (216 -f 249) ZDA (28 + 176) Švica (107 + 26) Z. Nemčija (2 -f- 77) Italija (6 + 17) V. Britanija (0 + 12) Kanada (1 + 9) Norveška (6 -f 0) švedska (2 -f 0) in ženske 484 točk 465 204 133 97 23 12 10 6 2 MEMORIAL TONI MARK Sehlager prvi v Saalbachu SAALBACH, 23. — Zahodni Nemec Hans Joerg Sehlager je zrna- Uspešni nastopi Šurbeka na japonskih turnirjih AVTOMOBILIZEM RALLY M0NTECARL0 Švedska posadka v vodstvu pred zadnjo preizkušnjo Na zelo dobrem mestu je trenutno tudi jugoslovanska posadka Palikovič - Kovačič V Ao mori ju se je uvrstil v polfinale AOMORI, 23. — Jugoslovan Dra-gutin šurbek uspešno nadaljuje g svojo turnejo po Japonsk-i. Včeraj je, nastopil na nekem turnirju v Aomoriju, kjer je igrala vrsta odličnih igralcev. V prvih kolih je šurbek z lahkoto premagal vse svoje nasprotnike, v četrtfinalu pa se je pomeril z bivšim svetovnim prvakom Japoncem Tatasayem Ho-šinom, za katerega pravijo, da ima najmočnejši udarec na svetu. Sur-bek je proti Japoncu zaigral res odlično, uspešno je vračal na mizo vse silovite udarce svojega nasprotnika in ga končno prisilil k predaji. To srečanje pa je Jugoslovana utrudilo in tako v polfinalu ni mogel pokazati vsega svojega zna- nja v bitki z Madžarom Petrom Rozsasom. čeprav mu je nudil zagrizen odpor je moral, položiti o-rožje, kajti Madžar, ki je. levičar, je bil tokrat za šurbeka premočan tekmec. OBVESTILO Vsa društva, ki nameravajo prijavit) svoje tekmovalce za letošnje zimske športne igre v črnem vrhu. ki bodo na sporedu 2. februarja letos, lahko dvignejo prijavne pole MONTECARLO. 28. — 39 tekmovalcev je še ostalo v seznamih udeležencev -letošnjega mednarodnega avtomobilskega rallyja Mon-tecarlo, pred zaključno vožnjo na 670 km dolgi krožni progi s startom in ciljem v Monacu. Na čelu tekmovalcev je trenutno avto znamke Porsche s švedsko -posadko Waalde-gaard - Helmer, katerim sledita na drugem mestu Angleža Elford in Stone, prav tako na Porscheju. Italijana Munaria in Barbasia so včeraj diskvalificirali. Tekmovala sta na avtu znamke Lancia. Izpustila sta namreč neko kontrolno mesto z žigom. Po dosedanjih uradnih rezultatih ral!yja Montecarlo sta jugoslovanska avtomobilista Joviča Palikovič in Božo Kovačič na avtu Porscheju 911 L zavzela 15. mesto na skupni lestvici s 14.853 kazenskimi točkami. Drogi jugoslovanski par Glu-ha-k - Kretnik (na BMW 2002) se nahaja trenutno na 32. mestu s l skupno 17.408 točkami. V svojih razredih sta za enkrat Gluhak tretji :n Palikovič četrti, j Začasna lestvica tega tekmovanja 'je pred nocojšnjo zaključno vožnjo naslednja: 1. Bjorn Waaldegaard - Lars Helmer (šve.), Porsche, k. t. 12.499 2. Vic Elford - David Stone (VB), Porsche 12.588 3. Jean-Vinatter - Jean Francois Jacob (Fr.), Alpine 12.859 4. Gerard Larrousse - J. C. Perra- ■ mond (Fr.), Porsche ’ 12.930 5. Jean-Francois -Piot - Jean Todt (Fr.), Ford-Escort. 12,968 6. Jean-Luc Therier - M. Calle-waert (Fr.), R8 Gordini 13.545 7. Antti Amio-Wihuri - M. Kolari (Fin.), Porsche 13.592 8. Rob Slomtemaker - F. Van Der Gesst (Niz.), BMW 2002 TI 14.184 9. Henry Greder - F. Mura (Fr.), Opel Commodore 14.328 F. Rubieri -Fiat 124 B. Damonte Lancia G. Ceccato -Fiat 124 F. Cavriani (It.), 16.308 R. Guatelli (It.), 16.324 H. Eisendle (It.), 16.589 KOŠARKA MRAŠČAJNIŠK0 PHVE0 " Po enotedenskem počitki v nedeljo Bor proti Servolafl / V prvi tekmi s tem moštvom je Bor doživel lesen poraz ORSANJE NA LEDU ■lis /ZjLjLjIj, Zid. v tem kraju evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Za to prireditev se je prijavilo 34 drsalcev iz 13 držav, med katerimi je tudi Italija. Jugoslovanov ni, kajti v Jugoslaviji tega športa ne goje. Prvenstvo bodo zaključili v nedeljo. Mladi borovci so preteklo nedeljo počivali. Kot smo že poročali bi morali v pretekle-m kolu igrati proti peterki Rlcreatorl — lanskemu pr-vaiku tega prvenstva — toda ta se že dve nedelji ni predstavil na igrišču. Disciplinska komisija deželnega odbora Italijanske košarkarske zveze je zato moštvo Ri-creatorj Izključila iz tega tekmovanja. Odločitev disciplinske komi-Jutn se u> aacžuo, Sije je bila -pravilna, škoda pa je, ------- ” da je prišlo do tega -prav zdaj, ko manjkajo do ko-nca prvenstva le še tri ikola. Posebno je -pa škoda, ker so borovci v zadnjem čas-u prišli v zelo dobro formo in je zelo verjetno, da bi v tej tekmi zmagali. Tako pa bodo zdaj po enotedenskem počitku pojutrišnjem nasto- Blok Nadje Švab ni mogel ustaviti silovitih napadov igralk reškega Partizana 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 listi M PRIJATELJSKO SREČANJE od danes dalje v Tržaški knjigarni | 10. Pat Moss-Carlsson - E. Ny-v Trstu, Ul. sv. Frančiška št. 20. strom (VB-šve.), Lancia 14.399 Izpolnjene pole bo treba vrniti v dneh 28., 29. in 30. t. m. med 19. in 21. uro v Ul. Geppa 9/1 (v baru). Prirediteljski odbor Giprgio Pian-ta - E. Paleari (It.), Autobianchi 15.125 Ballestrieri - D. Audetto (It.), Lancia 15.740 Napadalec Zarje Žagar je v derbiju z Unionom poskušal ukaniti svoje nasprotnike tudi i glavo, a tudi to ni zaleglo dosti: Zarja je morala z igrišča poražena Izraelska reprezentanca premagala Mladost s 3:2 pili v povratni tekmi proti Servo-lani. To srečanje bo v Trstu, v Ul. della Valle ob 8. uri zjutraj. žal bodo plavi morali zopet nastopiti z okrnjeno postavo, -kajti manjkal bo Kralj. Dobil je gripo. Toda v zameno za to odsotnost se bo morda vrnil v moštvo Borut Deško, ki je že okreval. Pred časom si je namreč na smučanju, poškodoval nogo. Poleg njega bodo nastopili še naslednji igralci (zbor bo pol ure pred začetkom tekme): Hrvatič S. in V., Barazutti, Pertot, Širca, Ljubič, Bogateč, Sosič, Za-vadlal in Francia. V prvi letošnji prvenstveni tekmi s Servol-ano so borovci doživeli tesen poraz z dvema točkama razlike (34:32). Toda tedaj so igrali brez Bogatca, Širce in Ljubiča, razen tega pa se je srečanje odvijalo na igrišču na -prostem, na katerega plavi niso navajeni In so bili torej oškodovani. Servolana je trenutno na tretjem mestu lestvice s štirimi točkami prednosti pred Borom, ške-denjej so imeli — posebno v povratnem delu prvenstva — precej sreče. Najprej so brez igre premagali e-kipo Ricreatori, nato s štirimi točkami razli-ke Italsider (na lastnem igrišču), nedeljo kasneje pa jim je uspelo odpraviti še Mivar ob dokajšnji podpori in pomoči sodnikov. čeprav so igralci Servolane na lestvici višje od Bora -pa je v tem srečanju možen vsak izid. Tehnično vodstvo ekipe plavih zato ne skriva svojega upanja na zmago, s katero bi se svojemu nasprotniku na lestvici precej približali, če bi Servolana nato doživela povsem verjeten spodrsljaj v tekmi z ekipo «Lloyda B», bi se borovci s tem okoristili in bi zasedli odlično tretje mesto, kar bi bil res izreden uspeh. um oiuu *c ou vidt®^! ( trenutno v izredni formi. Bls^JI Allon cfa Kila nnH Vnii fl" Kot smo že rekli, so Italijanski košarkarski pokal Snaidero premagal doma OranNodo s 74:62 (42:27) Srečanje med izraelskimi in zagrebškimi odbojkarji je trajalo dve uri in pol TEL AVIV, 22. — Po svoji zmagi v Atepah g 3:0 nad grškim državnim prvakom Olimpiakosom v okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov, je jugoslovanski odbojkarski klub Mladost iz Zagreba nadaljeval svojo pot v Izrael, kjer Je zdaj na krajši turneji. Jugoslovani so se ta teden v prijateljski tekmi pomerili z izraelsko državno reprezentanco, proti kateri so se morali predati Po dve in pol ure trajajoči zagrizeni bi-tki. Izraelci so namreč -potrdili, da igrajo odlično odbojko, kar itak dokazuje njihova zmaga nad Mladostjo, ki sodi med najmočnejše evropske ekipe. Izraelci so premagali Mladost s 3:2 (17:19, 15:5, 15:12, 3:15, 18:16). Tekma ni bila le zagrizena in borbena, ampak tudi dramatična. Razmerje sl' na igrišču se je ves čas menjavalo, številni gledalci pa so bili priče res vrhunski odbojki. Nocoj se bodo Zagrebčani pomerili še z izraelsko mladinsko državno reprezentanco, v nedeljo pa bodo odigrali v okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov srečanje z izraelskim prvakom Hapoe- lom. Sodeč po igri izraelske reprezentance, tekma s Hapoelom za Zagrebčane ne bo lahka. Povratno tekmo bodo odigrali v Zagrebu 9. februarja, sodil pa bo neki italijanski sodnik. Snežana Hrepevnikova šest mesecev suspenzije SNAIDERO: Pellanera 10, Bisson 24. Allen 23, Cescutti 4, Sarti 3, Melilla 3, Gergati 6, Tomat 1, Fio-rini, C-eila. ORAN-SODA: Frigerio 16, Re-calcati 12, Burgess 11, Viola, Nan-ni 8. Farina 6, De Simone 7, D'A-quila. KAZENSKI STRELI: Oransoda 12:12; Snaidero 4:11. SODNIKA: Sidoli (Livorno) in Degli Esposti (Emipoli), GLEDALCEV: 2.200. Allen sta bila pod koši _ magljiva in sta nad vse uSF prestrezala na obeh tablah žoge. Pellanera ln Gergati sts-lično režirala potek srečanja- | ner Boris Kristančič je — bila zmaga zagotovljena — H j na igrišče tudi rezerve, k®1 omogočilo državnemu prvaW-je svoj poraz nekoliko onii*®: bij] V prvem polčasu tega srečaj za domačini povedli že v začeti je so zaključili prvi polčas s 15 ^ Obj mi razlike. . ske V drugem delu igre se ta na igrišču ni spremenilo. Vi® nai čani so zvišali svoj naskok ®* Če točk. Oransoda je nato spret®' taktiko, s katero pa je lahko/ dal nekoliko znižala, ko so proti Jpki srečanja vstopili na igrišče tu® čaj zervni Igralci. „ N — ja® ku Mo Bratje PcttersNon ostanejo amaterji STOCKHOLM, 23. — štirje Fjjtov, ski bratje družine Petersso®Jairji zavrnili ponudbo neke ltalO®|EM,i kolesarske hiše, da bi P>'eS med poklicne vozače. Trenut1®.,, N sklenili ostati med amaterji dni, nato pa bodo zopet vso L?®, premislili, če bodo prejeli u®ikTI-in vabljivo ponudbo. Tako javila brata Goesta in Petterson, ki sta bila pred kr®0(|r( _____................ ___ _ itfjo v Italiji, kjer sta se pogaj*'’ prestop med profesionalce. (V(.g. BEOG-RAD, 23. — Znano jugoslovansko atletinjo Snežano Hre-pevnikovo so kaznovali s šestmesečno prepovedjo nastopanja doma in v tujini. Ta odlična beograjska skakalka v višino, ki je nastopila tudi na olimpijskih igrah v Mehiki je namreč po prihodu z iger pre- Nanni nehala trenirati in že tri .mesece ni stopila na atletsko stezo. Zato so jo tudi kaznovali. Zaradi te kazni se Hrepevnikova ne bo mogla udeležiti niti evropskih atletskih iger v dvorani, ki -bodo 8. in 9. marca v Beogradu. V zadnjih dveh mesecih je O-ransoda že drugič -klonila v videmski športni palači. Toda če je v prvi tekmi doživela poraz z šestimi točkami razlike In je imela pri tem precej smole, je drugo tekmo izgubila predvsem zato, ker je naletela na odlično formo videmske ekipe. Trener Stankovič sam je bii po tekmi mnenja, da sodnika nista «krojila» srečanja, ampak je njegovo moštvo krivo samo za poraz in to predvsem, ker se ni držalo navodil. Nekateri igralci so bili tudi izven forme, tako, da sta zadovoljila le kapetan Frigerio jn delno Očividno ponudbe niso bl*e voli' volj visoke. jbodi Bratje Petterson sodijo m®® boljše amaterske kolesarje n®s -te K; V petek, 31. januarja bo na društvenem sedežu stadionu «1. tnaj» v '*'rS*(jy, Vrdelska cesta 7, ob 20.3®' jvaj prvem in ob 21. uri v (jj geni sklicanju *):,., - r\."\ ■ 'S,.! * 11. redni občni zbof Športnega združenja z naslednjim dnevnim ri rd‘«|,'C'a 1. Izvolitev predsedstva in * EM' lilne komisije Poročila predsednika, nika in blagajnika Vsei Diskusija j Razrešnica staremu odb^ Volitve Razno Odb“r M ŠD POLET obvešča vse svoje člane, d* 1. redni občni zbot v nedeljo, 26. januarja * ob 17.30 v prvem in ob !*■., v drugem sklicanju v * svetnem domu na Opčin®*1', Občnemu zboru, na ka rega so vabljeni vsi OPc|1 bo sledil družabni večer. Odbor ŠD Po|e '0j 'ta, D* BRUCE MARSHALL v v B0ZICN0 V0SCIL0 Mac Gregorja je bilo sram. raje bi jo peljal v ložo, česar je bila navajena. Bil je vesel teme, ker je milostno prikrila njegovo sramoto. Med odmorom je s povzdignjenim glasom govoril o francoski literaturi in hotel tako preglasiti kričanje fanta, ki je prodajal čokolado in cigarete. Ko je luč spet ugasnila, je komaj kdaj pogledal na platno. Strmel je v njeno roko in se je ni upal dotakniti. Po predstavi jo je peš spremil do hiše. Po eni plati zato, ker bi bil v strašanski zagati, če bi bilo treba plačati tramvaj, po drugi pa zategadelj, ker je bil srečen, da je smel biti z njo v luninem svitu. Večidel poti je premolčal in ko sta prišla v mirni, negovani del mesta, kjer je stanovala, je postal še tišji. Videti je bilo, da je biti bogat zelo preprosta stvar; in zazdelo se mu je, da so njegovi starši storili zločin, ko so se tako objestno odločili za revščino. Ko se je ustavila pri vrtnih vratih, da bi mu voščila lahko noč, zaradi te sijajne hiše ni mogel dati duška svojim vročim željam. Bila je prvo dekle, ki jo je spremljal in bil je zelo neroden, zdaj, ko bi bilo treba povedati kaj primernega. Njena bližina v nočni temi ga je delala plahega. Naposled mu je ona ponudila orokavičeno roko: »Lahko noč, gospod MacGregor. In hvala za vse. Bilo je imenitno.)) »Hvala vam, gospodična. Bilo mi je v posebno veselje, verjemite.)) Imel je še dosti na srcu in vse bi ji rad povedal. Toda besede niso mogle z jezika in tako sta si stala še dobršen čas nasproti, se gledala v čudovitem neobljudenem svetu, polnem noči, dokler se naposled ona ni obrnila k vratom, njemu pa je občutek bližnje ločitve razvezal jezik. ((Gospodična Farquhar, ne hodite še,» je moledoval. ((Prosim. Moram vam nekaj važnega povedati.» V mili mlečni mesečini je stala tesno pred njim. »Prosim, gospod MacGregor ; poslušam.)) «Samo tole, gospodična Far-quhar.» Rad bi prijel za gumbe njenega plašča in bi ji priznal, da jo ima rad, a besede so mu obtičale v grlu in edino, kar mu je prišlo na pamet, da je prikril svojo muko, je bilo: «Nekaj o Flaubertu namreč, gospodična Far-quhar.» — «0 Flaubertu, gospod MacGregor?« «Da. Še enkrat sem premislil tisto, o čemer sva govorila zadnjič. Relativni stavek naposled ni vse. Imamo še glavni stavek, kajne? In Samuel Butler je rekel, da je stil najkrajša povezava dveh točk. Torej je relativni stavek skoraj odveč. In Flaubert je bil predvsem izvrsten stilist.)) Čakala je; ko pa mu ni prišlo na misel nič več ne o Samuelu Butlerju in o Flaubertu, je krenila v hišo. Bil je hudo zaljubljen in vsak tisti dan, ko je na predavanjih sedel za njo in vdihaval ljubko dehteči vonj svežih platnenih bluzic, je premišljeval, kako bi se ji razodel. ((Gospodična Farquhar,» bi ji rekel, «nemara me boste imeli za neumnega in predrznega, toda bil bi zato počaščen, če bi hoteli postati moja žena.» Ali pa ne tako naravnost: ((Gospodična Farquhar, moram vam povedati nekaj zelo kočljivega in resnega, pa bi rad vedel, če bi se lahko zmenila za sprehod.« Pa ni imel ne za eno ne za drugo predrznost dovolj poguma, Čeprav se mu je nekajkrat zdelo, da ga veselo vprašujoče pogleduje v oči, je bilo vse, kar je spravil iz sebe tako ali drugačno mnenje o francoski literaturi, potem pa se je naglo obrnil in šel. Ni je povabil več v kino. Za to je imel dva razloga: prvič ga Je bilo strah, da bi bila zanj skušnjava prevelika in bi jo v temi prijel za roko; drugič pa je štedil svoje borne krajcarje, da bi ji kupil božično darilo. Do 24. decembra zjutraj mu je uspelo nahraniti 5 šilingov. Za to je dobil povsem novo izdajo Trollopovega «The War-den». Ko je nesel knjigo domov, se mu je posvetilo: darilo naj govori namesto njega. In v popoldanski tišini svoje sobe je čedno napisal na prvo stran: «Hazeli Dougie z vso ljubeznijo, ki je je sposobno njegovo srce. Božič 1921.» In odpravil se je proti We-stern Coates Gardenom. Bal se je, da darilo po pošti ne bi prišlo pravi čas, zato ga je hotel oddati sam. Bilo je celo za Edinburgh na škotskem nekaj nenavadnega: bel božič. Njegove stopinje so, bile tihe, ko je stopal po širokih zasneženih ulicah. Nebo je bilo kot modro steklo, sneg kot blazina. Potoval je skozi ljubko pokrajino božičnih razgledni^ s smrekami in vato ter z zlato sijočo ljubeznijo v srcu. Zdelo se mu je, da prvič v življenju razume, kaj pomeni božič. Iz Hazeline hiše je zaslišal godbo. Na srečo mu je visok zid okoli hiše zastiral okna pritličja. Bilo bi mu skrajno neprijetno, če bi ga zapletli v to svojo odličnost, za katero je bil veliko preubog. Zato je opustil prvotni namen, da bi oddal knjigo osebno. Potisnil jo bo raje v hišni poštni nabiralnik, pritisnil na zvonec in jo popihal. Toda reža v nabiralniku je bila preozka. Zdaj je bila njegova prva misel izginiti. Takle umik pa se mu je ko j zazdel strahopeten, ne glede na to, da bi težavo preložil samo na jutrišnji dan, ker je bilo za pošiljanje po pošti prepozno. Ni mu kazalo drugega kot držati se prvotnega načrta. Knjigo bo izročil služkinji in jo potem kolikor mogoče hitro odkuril. Ko pa je tako stal in zbiral pogum, da pozvoni, ga je popadel strah. Kaj če vrat ne odpre služkinja? Kaj če pride Hazel sama in vztraja na tem, da odpre zavojček pred njim? Ta možnost ga je zbegala do dna. Premišljeval je, tuhtal. Nemara pa je njegovo posvetilo neumestno in se bo pokazal neotesanega? Da ni ravno nenarejenost njegovih besed tisto, kar velja v boljši družbi za nesramnost? Morebiti bi bilo bolje, da bi govorilo darilo samo. Šel je kos poti nazaj, se u-stavil in odvil knjigo. Z največjo opreznostjo je z nožkom izrezal list s posvetilom in ga vtaknil v žep. Skrbno je pazil, da je pustil kolikor mogoče tenak rob. In potem je v migljajoči svetlobi cestne svetilke na naslovno stran napisal drugo, manj spotikljivo posvetilo: «Za gospodično Farquhar od D. MacGregorja, ki z vsem spoštovanjem želi srečen božič 1921.» Pavla Hočevar ki •k tv, ufijav, 'jo. Sjs ds tal; la POT SE VIJE G Cži TUt (Naš novi podlistek) v<) (M Ko je pozvonil, se mu je zdelo, da zvonec veliko preglasno poje in ko so se odprla vrata v vrtni ograji, je malo manjkalo, da se ni obrnil in pobegnil. A za beg ni bilo časa. Med odprtimi vrati se je pokazal možakar. Izžareval je debele pramene luči, ki so fanta še bolj zmedli. Ko se je Mac Gregor po širokem dohodu bližal hiši, je spoznal: to je bil kletar in prameni luči so bili kovinski gumbi na njegovem jopiču. (Nadaljevanje sledi) V nedeljo bomo začel' podlistku objavljati spo' Pavle Hočevarjeve «Pot se.,, je». Spomini priletne avtof|C' ki se je še udeležila nedaV1?®, 6 ga srečanja bivših učencev 0 ril-Metodove šole v Trstu, ? segajo v dobo, ki je narf i? precej odmaknjena, in so . gotovo še bolj zanimivi. se nam ob branju teh sp° nov porajajo nova spoznaM dokler nas pisateljica vse & ne približa dobi in ljudem, ^ bodo vsaj starejši med zagledali v teh opisih že tu. v svoio rinhr, \/ marsičem rili.-Hoče vari® slov«1; M, znaten del svojo dobo. V je spis Pavle dragocen prispevek k ski literarni in kulturni z^, \ dovini, še posebej pa k dovini ženskega gibanja Slovenskem. Ker je bila P,. teljica učiteljica na Ciril'*% [ todovi šoli v Trstu, je sev* njenih spominov posvečen dobi, ko je delovala šola. Poudariti je še treba, da je bila “Pa“vla "Hočevarjeva” angažirana v ženskem gibanju, kar jo je privedlo tudi na m®" narodna ženska zborovanja; tudi o tem piše avtorica. bilo bi zgrešeno misliti, da bo novi podlistek namefM zgolj starejšim ljudem. Zelo ga priporočamo tudi študente^j-, mladini. (Kar groza nas je ob opisih težkega življenja ml®0 j*t študentke v Ljubljani pred mnogimi desetletji.) O dokaj obširnem delu Pavle Hočevarjeve se je zelo P0, £ no izrazil tudi dr. Lavo čprm»li r,=^l=,i;= FraC* i hvalno izrazil tudi dr. Lavo Čermelj Bevk, univ. prof. Marja Boršnikova in tova. Prepričani smo, da bomo z objavljanjem teh našim bralcem ustregli. nadalje pisatelj Fra"’., k književnica Marija K®1 • » spomi111 j ■A kv aCh A.«._i_ i r« II. •• • • * I. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglas* «g( beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soeiet& Publicitš ItsJjana» — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst