• Vseh znamk 
RABLJENA 
• Vkljucena jamstva 

VOZILA 
• Uvoz vozil po narocilu 
Odpeljite Kio Ceed, Sportage ali Stonic z akcijskimi  Tukaj je novi Kia XCeed, elegantni križanec, ki svoj  
popusti in vkljucenim kasko zavarovanjem samo do  karakter izraža z izjemnim dizajnom, kakršnega v  
konca oktobra.  družini Ceed doslej še niste videli.  
Preverite izjemno ponudbo vozil na zalogi v VEIT  Zapišite si v koledar:  
Team Domžale. Kia - najvec avta za vaš denar.  15. oktobra 2019, premierno v salonih Kia.  

Cufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžale 
www.veitteam.si, 031 395  395 

BODITE DEL NAŠEGA TIMA! 
Za nami in VSEBINA 
Uvodnik županje  4 Na kavi z Marjanom Pervinškom 16 

pred nami … 
Obcinski praznik   6 Intervju z Avguštinom Galesom 18 Krajno Brdo bogatejše za dve spominski tabli 9 Skrivnostnice v Kanadi 20 
Obcinski praznik in 

Orientacijski pohod v Krašnji 11 Dan odprtih vrat v sadovnjaku KIS Brdo 24 
nemalo manjših, a še 
Gasilska veselica v Lukovici 12 Parkirišce za Avtom Kveder se je 
kako iskrivih dogod­
Srecanje podeželskih žena 13 spremenilo v poligon 25 
kov. Pred nami pa spet 
Trojane 14 Cicibanove urice 26 
nemalo aktivnosti – k 
Upokojenci DU Lukovica … 15 Nagradna križanka 31 
sreci številne takšne, ki 
kar klicejo h gibanju in s tem zdravemu nacinu življenja (ne spreglejte tokratne Rokovnjaceve nagradne križan­ke, povezane s Tekom za krof!) – in tokrat tudi prvo podjetniško srecanje v našem kraju. Pocašcena sem, da ga bom lahko – tudi sama podjetnica –  moderirala in prav veselim se novosti na podrocju financnih priložnosti, o katerih bomo slišali. Poleg tega županja vabi – seveda ne le podjetnike, ampak vse zainteresirane – na pohod po poteh Rokovnjacev, pri cemer sem nehote pomislila na svoj nedavni ko­lesarski podvig po Rokovnjaški poti. Ta me je kot cloveka, ki jo obenem zelo rad mah­ne 'cez planke', opomnila, kako neverjetno lepo okolje in dom imamo v naših krajih. Veckrat bi se morali spomniti na to (prebe-rite samo prispevek naših mladih 'Skrivno­stnic' iz Kanade!). A minuli mesec nas je zagotovo na to spo­mnil obcinski praznik, katerega so prav po-castili naši izjemni umetniki in ustvarjalci – o tem lahko vec preberete v prispevkih kole­gice Lee Smrkolj. Kako izjemni ustvarjalci so lokalni mladi, pa boste obcutili skozi inter-vju z izdelovalcem scenografije in še veliko vec kot to, Avguštinom Galesom iz Krašnje. V Rokovnjacu se bomo trudili tudi v priho­dnje predstavljati mlade domacine, ki se ukvarjajo in preživljajo z razlicnimi dejav­nostmi, pri tem pa seveda ostajamo odprti tudi za vse vaše predloge. No, sama sem imela tokrat priložnost prav prijetno 'po­kofetkati' tudi z enim od obcinskih nagra­jencev, gospodom Marjanom Pervinškom, in podobno 'kofetkanje' si bosta za nasle­dnji dve številki Rokovnjaca privošcili tudi kolegici iz uredniškega odbora, Andreja in Avrea, s še drugima dvema obcinskima na­grajencema. Tem nam tako zagotovo ne bo zmanjkalo. Veliko je torej že za nami, mnogo še pred nami. 
AlenkA lenA klopcic, 
odgovornA urednicA 
Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 
24. oktobra 2019; rok za oddajo clan-kov je 15. oktober 2019 do 12. ure. Clan-ki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke 
v elektronski (word, PDF) obliki. Vec informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. 
TURISTICNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO – LUKOVICA vabi 



V SOBOTO, 19.10.2019 

ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; odgovorna urednica: Alenka Lena Klopcic, uredniški odbor: Andreja Cokl, Lea Smrkolj, Drago Juteršek in Avrea Šuntar Erjavšek; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvo­de, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Utrinki s prireditve ob obcinskem prazniku. Foto: Erik Kralj Serša 
Obcinsko praznovanje je za nami, cakajo nas zahtevne naloge 
Ko se poletje prevesi v jesen in ko otroci ter mladostniki napolnijo hrame ucenosti s svojim vrišcem, Obcina Lukovica praznuje svoj obcinski pra­znik. Zdaj že 24-letnico v samostojni Sloveniji. Praznik obeležuje spomin na našo najmocnejšo osebnost, ki je tako prepoznavno umestila naše Brdo in celo dolino Crnega grabna v slovenski politicni in literarni pro-stor, s svojimi cvrstimi, resnicnimi, realisticnimi in malomešcanskimi podobami njenih ljudi 19. stoletja. To so literarni biseri našega pisatelja, liberalnega deželnega poslanca, grašcaka in sodnika Janka Kersnika. Mogocna brdska grašcina z okrajnim sodstvom je obvladovala široko družbeno upravno podrocje z domžalsko-kamniškim zaledjem. Unicu­joci vrtinec zgodovine je do temeljev unicil in iznicil nekdanjo najlepšo barocno grašcino na Kranjskem, a njena duhovna velicina je ostala in oblikuje nove rodove, za ponosno zavedanje svojih korenin. Svoj letošnji praznik slavimo v novi, letos zgrajeni nadstandardni športni dvorani z imenom Soncna dvorana Lukovica. Gre za najvecjo gradbeno in vzgojno-izobraževalno pridobitev v zadnjih letih. Svecano smo jo pre­dali ne samo šoli, ampak vsem obcanom za sodobne oblike rekreacije. Hitro se bo udomacila in s pravim programom znala poiskati uporabnike vseh generacij. Zato smo jo izbrali za mocno energijsko prizorišce leto­šnjega praznovanja z domacim kulturnim programom. Obcina Lukovica se sicer, tako kot ostale obcine, sooca s številnimi izzivi, povezanimi predvsem z zmanjševanjem sredstev, pridobljenih s strani države, kar nas sili v nenehno optimizacijo procesov in projektov. Zato pa je zadovoljstvo ob uspešno zakljucenih velikih projektih, kot je Sonc­na dvorana Lukovica, še toliko vecje. V Obcini Lukovica smo od nekdaj ponosni na naravne danosti in stre­mimo k ohranjanju vsega, kar je pristno, kar je sad clovekovega dela in novega znanja. Podpiramo slovensko pregovorno iznajdljivost, ki se tudi danes potrjuje. Naše prednosti so v trženju in ohranjanju slikovitega po­deželja, v razvoju obrti in družinskih podjetij, turizmu, z dodano vredno­stjo enkratnih zgodovinsko-umetniških biserov. Ves cas stremimo k dvigovanju kakovosti življenja v naši obcini in tudi v prihodnje se bomo z ekipo trudili, da bo temu tako. Soocamo se s števil­nimi izzivi, vezanimi na obstojece, nedokoncane projekte, ki sicer pred­stavljajo pomembne pridobitve za Lukovico, hkrati pa zaradi financnih obveznosti otežujejo nemoteno delo in nacrtovanje za prihajajoce ob-dobje. To so: Društveni dom v Krašnji, Gasilski dom v Blagovici, Mrliška vežica Šentožbolt - Blagovica, komunalna infrastruktura Imovica–Preva­lje, cesta Ceplje … V nadaljevanju se bo treba lotiti pomembnega grad-benega projekta – pridobitve novih ucilnic na OŠ Janka Kersnika Brdo, ki jih šola zares nujno potrebuje. Kot županja si srcno želim, da moje delo in delo obcinskega sveta ter uprave v tem mandatu ne bo usmerjeno le v nenehno iskanje financnih sredstev in v odplacevanje dolgov, temvec k izvajanju programa, na podlagi katerega sem si pridobila vaše zaupanje. Zavedam se, da opaznejših sprememb ni mogoce doseci cez noc, kakor bi vsi skupaj želeli, obljubljam pa, da bomo z majhnimi, a pravimi in pre­tehtanimi usmeritvami in drznimi koraki uresnicevali naš namen. Temu cilju smo se zavezali in ga bomo zasledovali, da bomo upravicili vaše zaupanje. Vrnimo se k obcinskemu prazniku – želim si, da nas tudi letošnje skupno praznovanje pozitivno osvesti, opogumi in navdihne. Za vizijo prihodno­sti. Naj v nas prebuja domovinsko zavest in pravo domoljubje, ki raste iz domacega znanja, slo­venske tradicije in dviga našo samozavest v vsa­kodnevnih preizkušnjah. Optimisticno glejmo v prihodnost in veselimo se vseh prihodnjih tovrstnih srecanj. Cas, kakršen že je, namrec vedno oblikujemo ljudje. S temi besedami sem vas, spoštovane obcanke in obcani, nagovorila ob na­šem prazniku. Naj se na tem mestu še enkrat iskre-



no zahvalim vsem nastopajocim, Društvu podeželskih žena iz Lukovice in vsem posameznikom, ki ste sooblikovali naše druženje ob razlicnih dogodkih, ki so potekali v okviru praznika Obcine Lukovica. 
Obcinski prostorski nacrt in sodelovanje s podjetniki 
Kljub temu da vecino svoje moci še vedno namenjam reševanju preza­dolžene obcine, me to ne odvezuje zavez, danih v casu pred volitvami. Sprejem obcinskega prostorskega nacrta in izboljšanje pogojev za delo naših podjetnikov in obrtnikov sta podrocji, ki sta za razvoj naših krajev najpomembnejši. Za toliko zamujenih let pri sprejemanju OPN ne mo-rem prevzemati odgovornosti. Moja naloga je, da postopke pospešimo in s sprejemom OPN obcanom omogocimo realizacijo želenih gradenj, ki pa morajo biti usklajene s pogoji in predpisi pristojnih nosilcev urejanja prostora. Trenutno potekajo usklajevanja prvih mnenj kljucnih nosilcev urejanja prostora, in sicer z Ministrstvom za kulturo in posredno z Zavodom za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, z Ministrstvom za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano, z Zavodom RS za varstvo narave, z Direkcijo RS za vode in drugimi. Po pridobitvi vseh mnenj bo treba izdelati dopolnjen osnutek OPN, ki bo po potrditvi ustreznosti okoljskega porocila s strani pristojnih ministrstev javno razgrnjen. Predmet razgrnitve in obravnave bosta le prostorski ureditvi na obmocju prevojskih gmajn (razširitev za logisticni center Hofer) in Trojan (rešitev prometne ureditve pri Gostin­skem podjetju Trojane). Sledila bo pridobitev pozitivnih koncnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora in sprejem usklajenega predloga OPN na obcinskem svetu. Glede na zakonsko predviden casovni potek sprejema­nja prostorskega nacrta upam, da bo naloga opravljena v roku pol leta. Obcina ima zaradi naravnih danosti, konfiguracije površja, obstojecih varovanj in varovalnih pasov državne gospodarske javne infrastruktu-re po celotni dolini Crnega grabna izredno omejene možnosti za ume-šcanje poslovnih con in drugih dejavnosti v prostor. Nadaljnji razvoj podjetništva v obcini je zato treba usmerjati v manjša obmocja, katerih sprememba namenske rabe se uskladi z omejitvami, kot so najboljša kmetijska zemljišca, poplavna obmocja in infrastrukturni koridorji. Ne-kaj takšnih obmocij je že predlaganih in vkljucenih v pripravo novega OPN, pri nadaljnjem nacrtovanju pa bo za ta namen izdelana posebna strokovna podlaga, ki bo ustrezno utemeljila umestitev poslovnih con v prostor. Obcina želi spodbuditi tudi gradnjo poslovnih objektov v južnem delu zazidalnega nacrta L6 Lukovica jug, neposredno ob avtocesti, ki že leta v vecjem delu ostaja nepozidano in neizkorišceno. Zaradi pestre lastniške strukture in fleksibilnejše izrabe tega obmocja se je že pred casom pristo­pilo h komasaciji stavbnih zemljišc, ki bo podlaga za promet z zemljišci, pridobitev gradbenih dovoljenj in ureditev dostopne ceste. Uspešnost komasacije in posledicno realizacija spremenjene prostorske ureditve na tem obmocju pa je v prvi vrsti odvisna od sodelovanja lastnikov. Ideje o razvoju podjetništva v naši obcini in o vzpostavitvi obrtne cone v Lukovici ter boljših pogojih za delovanje naših obrtnikov in podjetnikov obstajajo že dolgo. Prepricana sem, da je potrebno preiti od idej in obljub k dejanjem, zato vabim vse obrtnike, podjetnike in ostale, ki o omenje­nih dejavnostih morda šele razmišljate, na prvo jesensko srecanje, ki bo potekalo 22. oktobra 2019 v dvorani KD Janka Kersnika v Lukovici. Verja­mem, da bodo rezultati izmenjave mnenj, predlogov in pobud izboljšani pogoji (so)delovanja v naši obcini ter z našo obcino. Želim vam prijetne jesenske dneve. 
vAšA župAnjA 

Vabilo na 2. jesenski pohod po dolini Crnega grabna (po poteh Rokovnjacev) 

Trojane; FOTO: Primož Hieng 
Lani jeseni smo hodili po vaseh naše lepe in zelene obcine. V Obcini Lukovica imamo veliko lepih gozdnih poti in vasi, ki pa jih redko obišcemo. Pohod s Trojan do Lukovice je bil dobro obiskan in odlocili smo se, da bo postal tradicionalen. Vabim vas, da se nam pridružite v soboto, 19. 10. 2019, da skupaj prehodimo dolino Crnega grabna. Zbirno mesto je na Trojanah pri gostilni Konšek (gostinsko podje­tje Trojane). Pohod zacnemo ob 7.30, zakljucek pa je predviden ob 13.00 v centru Lukovice. Veselo druženje bomo nadaljevali na trgu v Lukovici, kjer bo potekal tradicionalni Lukov sejem. 
Lepo povabljeni na aktivno druženje v naravi. 
pohodniški pozdrAv, mAg. olgA vrAnkAr, župAnjA 
Dodatne informacije: TŠD Korenina, Bogdan Capuder 041 318 642 

Obcina Lukovica v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije vabi pravne in fizicne osebe z obmocja obcine Lukovica, ki se ukvarjajo s podjetništvom na 
1. podjetniško srecanje lokalnih podjetnikov s sloganom »Skupaj zmoremo vec!« 
Srecanje bo potekalo v torek, 22. oktobra 2019, med 8. in 11. uro, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. 
Gabrje pod Špilkom; FOTO: Primož Hieng 

Program: 
• 
7.30–8.00 • Sprejem 

• 
8.00–8.20 • Uvodni pozdrav 

• 
8.20–9.00 • Predstavitev dveh primerov dobrih praks   lokalnih podjetnikov 

• 
9.00–10.00 • Predavanja o financnih priložnostih za mikro                       in mala podjetja: 

• 
Financne priložnosti za mikro in   mala podjetja 

• 
Nepovratna in povratna sredstva za podjetja 

•
 Konkretne financne priložnosti za podjetnike 



• 
10.00–11.00 • Okrogla miza z mreženjem 

• 
11.00–12.00 • Zakljucek s pogostitvijo 


Dogodek bo moderirala Alenka Lena Klopcic, urednica lokalnega glasila Rokovnjac. 
Vljudno vabljeni! 
mAg. olgA vrAnkAr, l.r., župAnjA obcine lukovicA mojcA štepic, l.r., v.d. dir. rAzvojnegA centrA SrcA Slovenije 

Osrednja prireditev ob obcinskem prazniku v znamenju domacih glasov 
Letošnjo slavnostno obcinsko proslavo, ki je bila 24. po vrsti, odkar je Obcina Lukovica samostojna lokalna samouprava, smo prvic pra­znovali v novi Soncni dvorani Lukovica na Brdu. V njej so se v petek, 6. septembra 2019, zbrali najvidnejši predstavniki obcine, in sicer županja mag. Olga Vrankar, podžupan Vincenc Dragar, sodelavci obcinske uprave, obcinski svetniki, najvidnejši predstavniki društev, zvez, krajevnih skupnosti ter obcani in obcanke, ki smo z zanimanjem spremljali kulturni program v sestavi domacih šolanih glasbeni­kov, aktivnih sokrajanov v kulturnih društvih in ob koncu prisluhnili gostujoci klapi IL DIVJI. 

Pred 134 leti je v dolini Crnega grabna županoval Janko Kersnik, ki se ga spomnimo vsako leto 4. septembra, ko je obletnica njegovega roj­stva, saj v njegov spomin obeležujemo obcinski praznik. Letošnjega smo praznovali v glasbenem duhu, in sicer so kulturni program pripra­vili clani Odbora za družbene in društvene dejavnosti Blaž Andrejka, Matej Avbelj, Bogdan Capuder, Anton Pogacar in Ines Sovec v so-delovanju z Mojco Cerar iz obcinske uprave Obcine Lukovica ter Stani­slavo Stopar, ki je pripravila vezno besedilo prireditve. »Tam, kjer je doma glasba, so doma dobri ljudje, je doma ljubezen, spoštovanje, cut za socialne stiske. Ljudje v Obcini Lukovica želimo biti dobri in uspešni. Svoj ugled hocemo deliti na modrih odlocitvah. Le tako se bomo znali spoprijeti z izzivi prihodnosti,« je med drugim iz­postavila povezovalka Helena Urbanija. Skupaj z Blažem Andrejko sta vodila slavnostno prireditev, na kateri so se predstavili mladi, ki šele stopajo po svoji glasbeni poti, poleg že uveljavljenih glasbenikov z raz­licnih podrocij, vsi pa so z užitkom nastopili v pomembni vecnamenski pridobitvi. 
Kraji, kjer so doma glasba in odlicni glasbeniki 
Glasba je obiskovalce pricakala pred vhodnimi vrati Soncne dvorane, saj je Godba Lukovica pod taktirko Gregorja Dermola naznanjala, da se obeta zanimiv glasbeni vecer. Godbeniki so skupaj s praporšcaki društev in organizacij Obcine Lukovica ter Castno enoto Obmoc­nega združenja slovenskih castnikov Domžale s slovensko zastavo vkorakali v dvorano, kjer je zazvenela Zdravljica, ki so jo uvodoma za­
peli clani Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon in Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica. 
Po županjinem slavnostnem nagovoru je zazvenela prekmurska ljud-ska pesem »Zrejlo je žito«, ki so jo v tercetu zapele Anja Avbelj, Urška Urbanija Žun in Špela Kink. Za njimi je na oder stopila Maruša Uran­kar, ki bo v letošnjem letu zakljucila študij magisterija flavte v avstrij­skem Gradcu, obenem pa je aktivna clanica Godbe Lukovica in poucuje flavto v Glasbeni šoli Domžale, v kateri je, tako kot vecina mladih, zacela svojo glasbeno pot. Na flavti je Maruša odigrala skladbo Wilhelma Po­ppa »La Traviata« iz istoimenske Verdijeve opere, kasneje smo prisluh­nili »Valentinovi ariji« iz opere Faust, ki jo je odpel pevec in solist v Zbo­ru Slovenske filharmonije Matevž Kink. Skupaj z ženo Špelo aktivno sooblikujeta glasbeno in kulturno dogajanje v Obcini Lukovica, saj de­luje Matevž kot zborovodja in pevski pedagog ter kot solist v razlicnih glasbenih projektih, oba pa vodita Mešani cerkveni zbor Župnije Brdo. 
Najvišja obcinska priznanja trem posameznikom 
Po dveh letih je Obcinski svet Obcine Lukovica ob obcinskem prazniku ponovno podelil najvišja obcinska priznanja. Podeljena so za dosežke obcanov in drugih posameznikov, podjetij, zavodov, društev, združe­vanj, družb in drugih organizacij, ki prispevajo k boljšemu življenju obcanov in imajo pomen za razvoj in ugled obcine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravo­varstvenem in drugih podrocjih. Letos so jih prejeli Matija Andrejka, Marjan Pervinšek in Božidar Stupica. 
Matija Andrejka 
Matija Andrejka je velik pecat v dolini Crnega grabna pustil na svoji profesionalni poti kot odlicen stomatolog, predvsem pa kot clovek v zobozdravstvu, ki je vsakemu pomoci potrebnemu pomagal in mu prisluhnil, kadar koli je to bilo potrebno. S predanostjo svojemu delu v Zdravstvenem domu Lukovica in izpostavi Blagovica je deloval v dob­robit celotne družbe. Matija Andrejka je bil ustanovni in dolgoletni ak­tivni clan Godbe Lukovica, pred njeno ustanovitvijo pa tudi clan Pihal­ne godbe Moravce. Neizbrisen pecat za Obcino Lukovica, pa tudi širše za Slovenijo, predstavlja njegovo sodelovanje v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, kjer je kot pomemben aktivist skrbel za hrambo orožja na našem teritorialnem obmocju. Tako se zdi samo po sebi umevno, da je z ustanovitvijo Obcine Lukovica postal clan civilne zašcite Ob­cine Lukovica. Njegova predanost družbi, cut za socloveka v stiski, so vrednote, ki ga postavljajo ob bok pomembnih mož na obmocju naše obcine. Na predlog Godbe Lukovica mu Obcinski svet Obcine Lukovi-ca podeljuje plaketo Obcine Lukovica za dolgoletno prizadevno delo na podrocju kulture ter zavzeto in prizadevno delo na zdravstvenem podrocju. 
Marjan Pervinšek 
Marjan Pervinšek je vpet v športno in rekreativno dogajanje v rodni Krašnji že vec kot 48 let. V letu 1971 se je zelo dejavno vkljucil v usta­novitev takratnega Nogometnega kluba Napredek. Kot ustanovni clan in kasneje igralec v clanskem moštvu je vse do preimenovanja nogo­metnega kluba v Športno društvo Krašnja leta 1980 z velikim številom prostovoljnega dela pri ureditvi nogometnega igrišca in kasneje tudi pri njegovem vzdrževanju zapustil neizbrisen pecat. Po preimeno­vanju društva se je njegovo stalno aktivno delo nadaljevalo in se še vedno nadaljuje na vseh podrocjih društvenega dela. Marjan Pervin­šek je clovek, ki je svoj prosti cas podredil aktivnemu udejstvovanju v športu, igranju namiznega tenisa, nogometa in metanju varpe. Akti­ven je tudi na podrocju številnih organizacijskih nalog, kar predstavlja najvecji doprinos k uspešnemu delovanju Športnega društva Krašnja. Sledi njegovega dela so vidne tudi drugje. Vedno najde cas in voljo za delo v drugih društvih na obmocju KS Krašnja. Je predan aktivist, ki je s svojim požrtvovalnim delom dal izjemen doprinos k razvoju športa in rekreacije v Obcini Lukovica in širše. Za dolgoletno prizadevno delo na športnem podrocju ter njegov prispevek k razvoju športa v Obcini Lukovica mu Obcinski svet Obcine Lukovica, na predlog Športnega društva Krašnja, podeljuje plaketo Obcine Lukovica. 
Božidar Stupica 
Božidar Stupica je svoje poklicno in zasebno življenje posvetil umetno­sti. Naj gre za glasbo, oblikovanje, kiparjenje, izdelovanje iz lesa, prav na vseh podrocjih njegovega družbenega dela in ustvarjanja so vidni sadovi dela. Umetnik po duši, srcu in poklicu je vec kot 50 let posvetil oblikovanju. V tem obdobju so nastali številni graficni izdelki. Prepo­znavni logotipi, kar preko 200 jih je, predstavljajo naša društva širom po Sloveniji. V naši širši okolici v bližnji preteklosti ni bilo podjetja, s katerim ne bi poslovno sodeloval Božidar Stupica. Kot ustanovni clan se je pred 21 leti pridružil Godbi Lukovica, svoje prve godbene korake pa je naredil v Pihalni godbi Moravce. Še vedno je aktiven clan, nje-gov klarinet pa ga spremlja na vseh nastopih. Težko si predstavljamo delovanje Godbe Lukovica brez Božidarja Stupice, ne samo zaradi nje­govega nesebicnega angažiranja pri organiziranju prireditev, temvec tudi zaradi graficnega upodabljanja pri vsaki prireditvi naše godbe. Za ves prispevek, ki ga je vgradil v mozaik naše obcine, naše kulture, mu Obcinski svet Obcine Lukovica, na predlog Godbe Lukovica, podeljuje plaketo Obcine Lukovica 



Prireditev odprla vrata Soncne dvorane domacim soustvarjalcem kulturnega okolja Ravnateljica Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, dr. Anja Podlesnik Fe-tih, je z zadovoljstvom spremljala prireditev, pri kateri ji je bil najbolj všec angažma lokalnega okolja in domacih talentov. »Na odru je bilo zelo lepo videti tudi naše nekdanje ucence, vesela sem, da tudi po konca­nem osnovnošolskem izobraževanju gojijo svoje talente, se pokažejo in so uspešni tako na slovenskem kot tudi na mednarodnem prostoru.« 
Praznovanju obcinskega praznika sta se pridružila tudi župan Obcine Dol pri Ljubljani Željko Savic in podžupan Obcine Moravce Marko Kladnik. Županja Olga Vrankar je bila osrednja govornica, ki je izpo­stavila, da smo v naši obcini od nekdaj ponosni na naravne danosti in stremimo k ohranjanju vsega, kar je pristno, sad cloveškega dela in no-vega znanja. Ob koncu je poudarila, da se bo z ekipo sodelavcev tudi v prihodnje trudila, da bomo stremeli in delovali v smeri dvigovanja kakovosti življenja, ceprav smo manjša obcina. 
»Želela bi pohvaliti in izreci cestitke prav vsem soustvarjalcem današnje prireditve, ki je bila cudovita. V teh krajih imamo izjemne talente in po­nosna sem, da so med nami tako nadarjeni obcani. Ne glede na to, kam nas vodijo poti življenja, so v teh krajih naše korenine in tega ni mogoce pozabiti,« je po proslavi dejala Vrankarjeva. 
Pester glasbeni program zakljucili IL DIVJI 
Podelitvi priznanj je sledilo nadaljevanje kulturnega programa, in sicer sta Urška Urbanija Žun in Špela Kink odpeli znani napev »Bacarolle iz Hoffmanovih pripovedk« Jacquesa Offenbacha. Ljudsko pesem iz Bile v Reziji z naslovom »Jnjen ceuajti gna« v priredbi Pavla Merkuja je zapel MePZ Šentviški zvon in za njimi »Rokovnjaško himno« pevci iz MOPZ Janko Kersnik, ki neprekinjeno delujejo že 57 let. 
Na violini se je predstavila Anja Kralj s skladbo Edwarda Elgarja »Salud D'amour«. Kraljeva je v letošnjem letu uspešno maturirala na Konserva­toriju za glasbo in se vpisala na študij violine na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Maturanta iz klasicnega solopetja na Konservatoriju za glas­bo in balet v Ljubljani Anja Avbelj in Matej Avbelj sta zapela Lehar­jev duet »Lippen Schwaigen«. Anji bomo lahko prisluhnili tudi v operi Devica Orleanska, ki jo bo izvajala SNG Opera in balet Ljubljana, saj je spomladi uspešno opravila avdicijo za sodelovanje, Matej pa je opravil sprejemne preizkuse na Akademiji za glasbo in je dobitnik štipendije za mednarodni mojstrski tecaj »Oper Oder Spree«. Slednji od lanskega oktobra tudi zaseda mesto clana rednega opernega zbora SNG Opera in balet Ljubljana ter je obenem zelo aktiven v lokalnem okolju. Prisluhnili smo tudi melodijam Gordona Jacoba tuba suite stavku »Gro­und in hornpipe«, ki jih je na tubi zaigral Urh Štempihar Jazbec, ki bo poleg študija strojništva študiral tudi na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Na klavirju ga je tako kot ostale glasbenike spremljal Tomaž Pirnat. Pirnat je zborovodja Mladinskega zbora RTV Slovenija in deluje na Brdu kot ucitelj nauka o glasbi in klavirja že vec kot 20 let ter prihaja iz Glasbene šole Domžale, v kateri se je razvijala vecina glasbe­nih talentov iz Obcine Lukovica. Z avtorsko skladbo »Feniks« in priljubljeno pesmijo »Shallow« se je predstavila najmlajša nastopajoca, 17-letna Natalija Cerar, ob kitarski spremljavi Matica Smolnikarja. Natalija je letos postala ena izmed de­setih finalistk Slovenske note 2019 ter se kot glasbena gostja že dvakrat predstavila v predsedniški palaci. Kot zadnji so se predstavili fantje iz vokalne skupine IL DIVJI, ki prihajajo iz celotne Štajerske. Meseca junija so si pripeli naziv najboljša klapa Slovenije 2019 in dodali piko na i glas­benemu vzdušju v Soncni dvorani Lukovica. 
leA Smrkolj, Foto: erik krAlj SeršA 

Krajno Brdo bogatejše za dve spominski tabli 
Slavnostni vikend ob praznovanju obcinskega praznika Obcine Lukovica se je zakljucil z manjšo kulturno slovesnostjo v naselju Krajno Brdo nad Krašnjo. Na domaciji Jernac so postavili dve spominski tabli, in sicer Jožefi Žibert, materi Frana Maslja Podlimbarskega, ter bra-trancu njegovega oceta, duhovniku, zgodovinarju in knjižnicarju Ivanu Avguštinu Žibertu, ki je bil spovednik vojvodinje Zofije, soproge avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. 
»V majhnih vasicah so živeli veliki ljudje. Prav je, da se to ohranja za naše zanamce, da so takšne tocke oznacene na turisticnih poteh po obcini in ljudje seznanjeni. Imamo kar nekaj spominskih plošc po vaseh in dejstvo je, da je bilo v teh krajih rojenih oziroma so živeli pomembni ljudje, ki so sooblikovali zgodovino,« je izpostavila županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar. 
Poleg nje se je dogodka kljub jesensko obarvani nedelji, ki je nazna­nila konec poletja, udeležilo vec kot 80 obcanov. Prisluhnili so progra-mu, ki so ga pripravili clani KUD Fran Maselj Podlimbarski pod vod­stvom Vere Beguš, gonilne sile kulturno-umetniškega ustvarjanja na obmocju Krašnje. »Nisem pricakovala, da se bo odzvalo in prišlo toliko ljudi. Ustvarili smo res prijetno vzdušje, ceprav je bil kulturni program zasnovan tako, da smo predstavili Krajno Brdo in ni bil tako vesel,« je pojasnila Beguševa. 
Ideja in želja sta bili že dlje casa 
Vera Beguš se je z lastnikom hiše Francem Novakom o postavitvi spo­minskih tabel pogovarjala že dlje casa. Zdi se ji prav, da imamo v vsaki vasi nekaj, kar nas spomni na tukaj živece ljudi. In kdo sta bila Ivan Avguštin Žibert in Jožefa Žibert? Na domaciji Jernac se je rodila mati Frana Maslja Podlimbarskega Jožefa Žibert. Podlimbarski se je odlicno razumel s svojim bratrancem Antonom Ži-bertom, ocetom Ivana Avguština Žiberta. Anton je služboval v Beli peci, Preski in na Ježici. V Preski se je rodil njegov sin Ivan Avguštin, katerega je študij bogoslovja, zgodovine in umetnostne zgodovine vodil na cesarski dvor. Na Dunaju je bil devet let nastanjen pri grajski kapeli na Belvederu kot spovednik vojvodinje Zofije, žene avstro-ogr­skega prestolonaslednika. Njegovo poznavanje takratnih razmer na dvoru je zbrano v knjižici Smrt v Sarajevu, s katero je doprinesel slo­venski vidik na tragicni atentat. 
beSedilo in Foto: leA Smrkolj 
19. družabne igre Zlatopoljcev 
Pred devetnajstimi leti se je v zlatopoljskem športnem društvu porodila zamisel o organiziranju družabnih iger tamkajšnjih kra­janov. Vsa leta je bil odziv velik, najboljšim pa podeljene številne medalje.  Lani smo spremenili dolgoletni ustaljeni program iger, nova zamisel o napihljivih igralih pa je bila prava. 

Številni mladi in najmlajši so se veselili v spremstvu staršev, na voljo so imeli tudi bazen s prijetno temperaturo vode, s katero so se lahko ohladili, prhe pa so bili deležni celo nekateri starši. Naj omenim, da se je na vabilo prijetnega druženja odzvala tudi vo­diteljica radia Veseljak, prijazna Nina Cestnik Pavlic. Ob klepetu z njo smo izkoristili priložnost in jo zaprosili za vodenje letošnje prireditve Miklavževanja, ki ga je vodila že zadnja leta. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijaco, skratka, dogajanje je bilo popolno. Ob zakljucku se je predsednik društva zahvalil delavnim clanom in vsem ostalim obisko­valcem za številen obisk, mi pa smo ga nagradili z aplavzom in skupno akcijo POSPRAVIMO za seboj. 
beSedilo in Foto: tone hAbjAnic 




OO RK Rafolce na zanimivem izletu v Halozah 

Zadovoljni izletniki na izletu v organizaciji OO RK Rafolce. 
Na lepo sobotno jutro, 14. septembra 2019, smo se odpeljali na naš težko pricakovan izlet proti Halozam. 
Okoli 9. ure smo se ustavili na prvi destinaciji, kjer nas je pricakal in pozdra­vil naš vodic gospod Jože Vovk, Zeleni turizem, in nas popeljal na ogled tretje najvecje zasebne zbirke obnovljenih šivalnih strojev v Evropi, ki je v zasebni lasti gospoda Babica na Križnem Vrhu. Za dobrodošlico so nam pripravili domaco gibanico in popili smo šilcek likerja in soka. Zbirka je tako obsežna, da vsebuje kar 370 razlicnih tipov in znamk šivalnih strojev. Pot smo nadaljevali proti Dravinjski dolini do barocnega dvorca Štatenberg, kjer smo si ogledali najvecjo krušno pec na prostem, v kateri se je že pekel hlebec, težak 1200 kg (za Guinnessov rekord). Gospod Jože nas je odpeljal na svojo ekološko kmetijo in nam odstopil prostor za našo s seboj pripeljano malico. Zraven smo poskusili še njegov domaci sok in vino. Ko smo se okrepcali, nas je popeljal na ogled pastir­skega stanu, ki stoji na devetih lesenih stebrih, skelet je lesen, stene pa so iz slamnatih bal, ometanih z ilovico. Ogledali smo si še vrt z visokimi in go-milastimi gredami (permakultura) in dobili nasvete za pripravo gomilaste grede. 
Pocastitev 76. obletnice Šlandrove brigade 
6. avgusta je minilo 76 let od ustanovitve VI. NOB udarne brigade »Slavka Šlandra«. Ustanovljena je bila na Šipku iz treh bataljonov: Kamniškega, Zasavskega in Savinjskega bataljona Slavka Šlandra. Kot vsako leto je bila tudi letos svecanost pri spomeniku na Šipku. Organizirala sta jo ZB Lukovica in ZB Kamnik. 
V programu so sodelovali krajevni predsedniki ZB za vrednote NOB, praporšcaki, castna enota obmocnega združenja slovenskih castnikov 

Izletnika Lidija in Srecko sta se preoblekla v starinska oblacila. 
Z vlakcem Makolcan smo se nato popeljali po okolici Makol. Šofer vlakca je bil kar naš lokalni vodic g. Jože. Vozili smo se mimo vasic, ob poti nas je dražilo lepo obarvano grozdje na brajdah in orehi in bili smo navdušeni nad lepo razgibano pokrajino. Vrnili smo se pred dvorec Štatenberg, si pogledali poroko v parku in se vkrcali na avtobus, Ciril pa nas je odpeljal do samostanskega kompleksa nun Dominikank v Studenicah, ki se nahaja ob vznožju Boca. Ogledali smo si delno obnovljen samostan, cerkev, nunski kor in prisluhnili najstarejšim orglam na Slovenskem, ki še igrajo in niso bile obnovljene. Cakal nas je še zakljucek izleta v Okrepcevalnici Zelena dolina, kjer pa smo si pred kosilom ogledali še eksoticne ptice papige are in se na koncu za­hvalili gospodu Jožetu, ki nas je spremljal na ogledih, za prijetno, pestro in poucno vodenje. V poznih urah smo se vracali domov polni novih vtisov in prijetno utrujeni. Zahvaljujemo se odboru RK Rafolce za odlicno organizacijo in vsem, ki so pripomogli, da smo se imeli lepo. 
beSedilo: viktor jemec in mili zAjc Foto: StAne gercAr in metkA jemec 

Domžale, clani društva Sever, društva Triglav, veterani vojne za Sloveni­jo, kvartet Krt, recitator in harmonikarji. Vkljucene so bile tudi domicilne obcine NOB Kamnik, Domžale, Celje, Mozirje, Žalec, Moravce in Luko­vica. Pozdravni nagovor sta imela predstavnik Obcine Moravce tovariš Stane Ravnikar in podžupan Kamnika Aleksander Uršic. Slavnostni go-vor je imel župan Žalca Janko Kos. Obcinski predsednik ZB za vrednote Lukovica tovariš Marjan Križman se zahvaljuje vsem nastopajocim, vašcanom vasi Gabrje, hvala tudi lastni­ku zemljišca gospodu Pestotniku in vsem, ki ste pomagali pri svecanosti. Drugo leto se vidimo v še vecjem številu. 
predSednik zb lukovicA, mArjAn križmAn Foto: dAvid križmAn, beSedilo: mojcA omAhen 


V Krašnji na orientacijskem pohodu tudi prijatelji pohodniki iz PD Kamnje 
Športno društvo Krašnja je preživelo nadvse aktiven septembrski vikend, saj so v nedeljo, 15. septembra, že enajsto leto zapored gostili svoje prijatelje pohodnike iz Kamnja, ki je sekcija Planinskega društva Ajdovšcina. Poleg tega, da so gostom pripravili razgiban celo­dnevni program, so obenem organizirali še orientacijski pohod v bližini Krašnje, ki so se ga poleg gostov udeležili tudi krajani. 




Ob Gradiškem jezeru so vec kot 30 gostov s trojanskimi krofi in jutranjo kavo pozdravili clani Športnega društva Krašnja pod vodstvom predsednika Mar-jana Štruklja ter županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar. Slednja se je s pohodniki podala okrog jezera, kjer so jih ustavili tudi Rokovnjaci. Ti so goste na slikovit nacin seznanili z nacinom delovanja v tistih casih. Pohodni­ke je ob Gradiškem jezeru in kasneje vodila nekdanja uciteljica geografije na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo in vodja turisticnega krožka Marjana Flis Lederer. Po hoji so si na poti do Lukovice z avtobusom ogledali okoliške vasi, znamenitosti Brda pri Lukovici ter okoli ene ure prispeli v Krašnjo. 
V Krašnji jih je pricakal kulturno-športni program 
»S PD Kamnje prijateljujemo že enajsto leto in smo zelo veseli, da so prišli k nam na enodnevni izlet. Potrudili smo se, da organiziramo njihov dan tako, da odide­jo s cim lepšimi vtisi,« je pojasnil Marjan Štrukelj. Pod lipo jih je pozdravila predsednica Kulturnega društva Fran Maselj Pod-limbarski Vera Beguš. Skupaj so se sprehodili po Krašnji do Pavletove do-macije s krajevno muzejsko zbirko. »Pomembno se mi zdi, da našim otrokom poleg spominov pustimo tudi zavedanje o tem, kdo vse je živel in ustvarjal na tem obmocju. Zgodovina naših krajev je zanimiva, saj gre za našo dedišcino. Pred casom je izšla tudi knjiga z naslovom Pletemo kite, da se ohranja naše izro-cilo tudi v pisni obliki,« je pojasnila Beguševa, ki si že dolga leta prizadeva za ohranjanje kulturne dedišcine. 
Pozitivno preseneceni kljub enajstemu obisku 
»Ko pridemo v Krašnjo, je vedno kakšna novost, ceprav mineva že enajsto leto od našega prvega druženja. Marjan nas vsakokrat pozitivno preseneti, saj je poln idej, nam pa je v teh koncih resnicno všec,« je svoje vtise strnil Jože Vodopivec, predsednik Planinske sekcije Kamnje pri Planinskem društvu Ajdovšcina. Po ogledu Pavletove domacije, obenem tudi rojstne hiše Marjana Štruklja in Vere Beguš, so se nekateri gosti lahko ucili pletenja slamnatih kit pod vod­stvom clanic KUD Fran Maselj Podlimbarski, spet drugi so se odpravili na orientacijski pohod. 
Trasa pripravljena z užitkom in slastne medalje za udeležence 
Letošnja 6,1 km dolga trasa je pohodnike izpred Bara pod lipo vodila skozi Krašnjo preko regionalne ceste in za avtocesto proti vasi Vinje. Skupno 93 pohodnikov se je iz Vinj podalo proti naselju Negastrn do Krašnje in po poti ob avtocesti nazaj do izhodišcne tocke. Pohodniki so se pri zadnji nalogi ustavili pred Gasilskim domom Krašnja, kjer so na pomoc priskocili tudi ga­silci iz PGD Krašnja. Trasa orientacijskega pohoda je bila izbrana z namenom, da obda enega izmed delckov bližnje okolice naselja Krašnja, športni dogodek pa ni tekmo­valnega, temvec predvsem družabnega znacaja. Že tretje leto zapored sta ga skupaj organizirala predsednik ŠD Krašnja Marjan Štrukelj in predsednik KS Krašnja Robi Pervinšek. Slednji je o pohodu povedal: »Vsako leto se kaj novega naucim od Marjana, glavno vodilo pa je užitek ob izbiri trase in pripravi pohoda. Pomembno pri celotnem pohodu je, da ljudje pridejo in uživajo, da se zabavamo in letos nam je naklonjeno tudi cudovito vreme.« 
Na cilju so tri in petclanske ekipe pricakale tudi okusne medalje v obliki klobas ter dobitne srecke. V dar so eno pohodno culo prejeli gostje – pri­jatelji iz PS Kamnje –, zmagovalno pohodno culo pa tista ekipa, ki je zbrala najvišje število tock. Pri reševanju nalog so bile vse ekipe izjemno uspeš­ne, med njimi je bilo pet takšnih, ki so pravilno opravili vse naloge, zato je zmagovalca dolocil žreb. Sreca se je nasmehnila družini Tic, in sicer Darku, Mojci, Brini in Izi. 
Zadovoljni pohodniki dan zakljucili pri Bevcu 
Kot se za aktivne pohodnike spodobi, so svoj dan pod Limbarsko goro za­kljucili v domaci gostilni pri Bevcu v starem trškem jedru Lukovice. Gostilna ima vecstoletno tradicijo, ki je povezana z živahnim prometom oziroma fur-manstvom, ko je skozi te kraje potekala glavna cestna povezava med Trstom in Dunajem, v Krašnji pa je na lokaciji nekdanje šole, ki je bila prej Španova gostilna, prespal celo priljubljeni habsburški cesar Franc Jožef. 
beSedilo in Foto: leA Smrkolj 

Na veselici PGD Lukovica proslavili tudi deseto mesto gasilcev pripravnikov na državni ravni 
Gasilci in gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Lukovica so imeli v soboto, 14. septembra, dva razloga za praznovanje. Poleg odlic­no obiskane domace gasilske veselice, kjer so igrali Veseli Svatje, so se dopoldne gasilci pripravniki pod vodstvom mentorja Matevža Blatnika in somentorja Denisa Maslja uvrstili na deseto mesto na državnem tekmovanju v gasilski orientaciji na Kopah. 
»Na ekipo sva izjemno ponosna, saj smo se na tekmovanje temeljito pri­pravljali. Proga na Kopah je bila primerna državni ravni, saj so gasilci pri­pravniki vecinoma tekli po 5-kilometrski progi z vzponi in spusti, kjer jih je na nekaterih delih presenetila megla in je bila posledicno ponekod slabša vidljivost. Odlicna uvrstitev nam daje dodaten zagon za nadaljnje delo,« 
sta po tekmovanju dejala Matevž Blatnik in Denis Maselj. Z njima se strinja tudi predsednik PGD Lukovica Luka Juteršek, ki je pohvalil tekmovalce in dodal: »Ponosni smo na naše gasilce pripravnike, saj se za­vedamo, da so se maksimalno potrudili in dali vse od sebe. Zadnja leta se 


Gasilci pripravniki PGD Lukovica z mentorjem Matevžem Blatnikom in somentorjem Denisom Masljem. 
1. vaški piknik Žirovše 2019 
Zadnjo soboto v avgustu smo se zbrali vašcani Žirovš in se ob cu­dovitem vremenu družili, veselili in pogovorili o vsem, kar se med letom ne uspemo. 
Ne glede na to, da vas šteje skromnih 30 vašcanov, smo se zbrali prav vsi. Moški del je poskrbel za jedaco in pijaco, ženske so spekle okusne sla-dice, kruh in piškote, otroci pa so predvsem uživali in se igrali. Ob dobri hrani in pijaci smo sklenili, da se naslednje leto zopet dobi-mo, takrat na že 'tradicionalnem vaškem pikniku'. 
beSedilo in Foto: Aleš pFeiFer 

trudimo in vlagamo v mladino. Posledicno se je povecalo število mlajših clanov in smo veseli, da prihaja za nami mlad kader.« 
GZS podpira druženje na državni ravni 
Na državnem tekmovanju je poleg gasilcev pripravnikov PGD Lukovi-ca v sestavi Jan Dolinšek, Aljaž Zore in Kristian Zore tekmovalo 32 ekip, skupno pa je bilo na obeh tekmovanjih 189 ekip. Zbrane sta na Kopah pozdravila predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkve­nik in predsednica Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije Renata Rupreht, ob zakljucni slovesnosti pa tudi Jože Kašnik, clan Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilske zveze Mislinj­ske doline, in poveljnik Franci Petek. Cerkvenik je na Kopah izpostavil, da je v preteklih letih krovna orga­nizacija pripravila nov program temeljnega usposabljanja gasilcev in obdržala vse permanentne oblike usposabljanja, kamor sodijo tudi gasilsko-športna tekmovanja. Ob tem je tekmovalcem zaželel, naj se poleg tekmovalnih uspehov osredotocijo tudi na druženje s sovrstniki na tovrstnih družabnih dogodkih. 
Dogajanje pod velikim šotorom izpolnilo pricakovanja 
PGD Lukovica je letos drugo leto zapored organiziralo gasilsko veselico za poslopjem Avto Kveder na Obrtniški ulici v Lukovici. Tam je bilo vec kot dovolj prostora za ples, bogat srecelov in druženje med obiskovalci. Predsednik društva je dejal, da so imeli ožje sodelavce, ki so bili odgo­vorni za vodenje priprav na dogodek, pri organizaciji pa je sodelovalo celo društvo. Zbrana sredstva bodo namenjena za delovanje društva in mladino, saj jih prihodnje leto caka kar nekaj tekmovanj. 
beSedilo: leA Smrkolj Foto: leA Smrkolj in pgd lukovicA 


Priprave na gasilsko veselico. 

Clanice Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane na letnem srecanju nasmejale še Moravško Maro 
Clanice Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane in njihovih društvenih kolegic iz Društva podeželskih žena Lukovica ter društev po­deželskih žena Moravce in Tuhinjske doline, ki prihajata iz sosednjih obcin Moravce in Kamnik, si za letno srecanje vsakic izberejo drugo lokacijo. Tokrat so si vzele cas in se v soboto, 7. septembra, družile v naselju Gabrje pod Špilkom na visokogorski domaciji Dežman, od koder prihajajo Dobrote izpod Špilka. 


Veselega druženja vec kot 70 podeželskih žena, ki so si vzele cas zase, se je letos udeležila tudi povabljena gostja Marija Vilar, znana kot Moravška Mara. S svojim humorjem in pesmijo je pomagala odgnati deževne oblake in se tudi sama nasmejala ob šalah, ki so jih pripo­vedovale zbrane in nasmejane podeželske žene. »Gre za naše tradici­onalno srecanje, saj je datum dolocen še iz casov, ko je društvu predse­dovala moja predhodnica Darinka Vajde. Pri organizaciji upoštevamo, da se vsako leto srecamo na drugi lokaciji v naši obcini in spoznavamo razlicne vasi. Poleg klepeta se vedno dogaja še kaj zanimivega, ceprav je ženskam ravno ta družabni del najbolj všec,« pojasnjuje predsednica DPŽ Blagovica - Trojane Ani Cerin. 
Seznanjene z novostmi in aktualnim dogajanjem v ostalih društvih Na srecanju se jim je pridružila tudi Pavla Pirnat, univ. dipl. inž. agr., terenska svetovalka iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki na izpostavi Domžale pokriva vecino obmocja Upravne enote Domžale oziroma obmocje obcin Domžale, Moravce, Lukovica in Trzin. Zbra­nim je predstavila novosti, povezane z izobraževanji, ki se jih lahko clanice društev udeležijo do konca letošnjega leta, in roki za oddajo razlicne dokumentacije. Milena Urankar, predsednica Društva podeželskih žena Lukovica, ki ima približno 80 clanic in pokriva obmocje od Prevoj pri Šentvidu do Spodnjih Lok, je pohvalila dogodek, ki so ga pripravile clanice iz sosednjega društva. »Povabilu na druženje smo se z veseljem odzva­le. Podobno srecanje v organizaciji DPŽ Lukovica je potekalo meseca junija, med letom pa se udeležujemo razlicnih delavnic, tecajev, stro­kovnih ekskurzij, novoletnega srecanja in imamo tradicionalni pohod ob materinskem dnevu, ki ga izvedemo okoli Gradiškega jezera,« 

Kuhalnico so vrteli moški Poleg podžupana Vincenca Dragarja, ki je dogodek obiskal skupaj z županjo mag. Olgo Vrankar, je bilo na srecanju še nekaj predstavni­kov moškega spola. Predjed sta pripravila gostitelja Primož Dežman in Urška Vrankar Dežman, ki proizvajata domace testenine, znane pod imenom Dobrote izpod Špilka, za glavno jed pa so poskrbeli trije kuharji. »Pohvalno se mi zdi, da se pridne gospodinje dobijo in si vzame­jo cas zase in za druženje. Veseli me, da niso samo gospodinje, ampak se znajo tudi poveseliti. Kljub slabšemu vremenu jih je prišlo kar veliko in v zadovoljstvo mi je opazovati njihove nasmejane obraze,« je po do-godku povedal Dragar. Veselo druženje so obogatile še z ogledom domace proizvodnje testenin in puranje farme ter se dogovorile, da se kmalu spet srecajo. 
beSedilo in Foto: leA Smrkolj 
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL 
Pancur d.o.o. 

01/72 45 106 031/353 347 
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale) 
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah. Diabetiki, negujete vaša stopala? 

Na Trojanah se je za dober namen zbralo vec kot 300 obiskovalcev 
Lokalno dogajanje je v soboto, 7. septembra, privabilo tudi prebivalce krajevne skupnosti Trojane in sosednje obcine Zagorje ob Savi, saj so se za dober namen angažirala razlicna društva. Na pobudo Društva prijateljev Družine Trojane so združili moci s Prostovoljnim gasilskim društvom Trojane in zbirali sredstva za defibrilator. K dogodku so pristopili še Športno društvo Trojane, Društvo namiznega nogometa Foos kru, Društvo podeželskih žena Blagovica - Trojane, Lovska družina Trojane - Ožbolt, Moški pevski zbor Lipa Trojane in cerkvene pevke Šen­tožbolta. Iz sosednje obcine Zagorje ob Savi sta se pridružila krajevna skupnost Šentgotard in Turisticno društvo Šentgotard. 


»Vedno, kadar grem kam, imam s seboj trojanske krofe, da jih lahko po­darim nakljucnim mimoidocim,« se je pošalil povezovalec kulturnega programa na trojanskem igrišcu Boštjan Gorenc – Pižama, ki že devet let stanuje v teh krajih. Šotor na igrišcu je pokal po šivih, saj se je zbralo vec kot tristo obiskovalcev iz obmocij KS Trojane in KS Šentgotard. »Poleg Društva prijateljev Družine Trojane smo povezali še ostala društva z namenom, da bi se tudi na Trojanah nekaj doga­jalo in zanimanje je prišlo iz vseh strani. Nismo pricakovali, da nas bo obiskalo toliko ljudi, vendar smo izjemno zadovoljni, predvsem, ker sta nas obiskala župana obeh obcin. Dogodek je pokazal, da si ljudje želijo druženja in medsebojnega stika s sorodniki, sosedi, znanci, ki so se med seboj povezali pri soustvarjanju dogajanja,« je pojasnil pred­sednik KS Trojane Borut Smerkolj. 
Druženje s svojo prisotnostjo podprla oba župana Na Trojanah sta se oglasila tako županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar kot tudi župan Obcine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan. S so-krajani se je družil tudi nekdanji minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj iz 
Dežela Petra Klepca 
Prišel je september in cas za nov izlet DU Lukovica. Enajstega sep­tembra smo se v lepem številu odpeljali proti Kocevju do Rudni­škega ali Kocevskega jezera. Tam smo pred jutranjo kavo uvedli novost, in sicer migi-migi – pod vodstvom Jelke smo naredili nekaj vaj in razgibali telesa. Jelka je poskrbela tudi za obilico smeha. 
Bilo je prijetno, koristno in zabavno. Po kavi smo se odpeljali proti Ko-cevski Reki, kjer nas je cakala predstavnica Zavoda za gozdove. Z njo smo se odpravili do Orlove poti, ki poteka po gozdnem rezervatu Je-zero. Pot se zacne ob Reškem jezeru. V rezervatu gnezdi par orlov be-lorepcev. Izvedeli smo veliko zanimivega o orlih, o gozdnem rezervatu in zgodovini Kocevske Reke. Lepo je bilo poslušati, vendar nas je cas že priganjal, saj so nas cakali na Rancu Marina. V lovskem domu so nam postregli z obaro in domacim kruhom. Lastnica ranca nam je povedala, s cim vse se ukvarjajo. Vzrejajo in vzgajajo konje, ukvarjajo pa se tudi z gostinstvom in turizmom. Zaradi pomanjkanja casa smo si ranc ogledali samo iz avtobusa. Po devetnajstih serpentinah smo se z višine 993 m spustili v Osilniško dolino. V Osilnici nas je pricakala lokalna vodicka, s katero smo se sprehodili do Kolpe, kjer se vanjo izliva tudi malo vec kot 17 km dolga Cabranka. Pet kilometrov stran pa na hrvaški strani pod Ri­snjakom izvira Kolpa. Njen izvir je poseben in je videti kot majhno jezero mlecno modre barve. Globok je skoraj 80 m. Voda v izviru je pitna. Obe reki smo gledali skozi ograjo, ki je postavljena ob meji. Domacini so nam povedali, da kljub ograji ohranjajo lepe odnose s sosedi na drugi strani meje. Veliko smo izvedeli tudi o Petru Klepcu, o zgodovini Osilniške doli­

Šentožbolta, ki je ponosen na svoje korenine in kraje, od koder prihaja. Ceprav je po besedah predsednice Društva prijateljev Družine Trojane Nade Smrkolj ideja za dogodek nastala spontano, je ustvarjanje clanic združilo tudi ostale aktivne sokrajane. »Clanice rade ustvarjamo in smo aktivne na podrocju rocnih spretnosti, zato smo se odlocile, da svoje izdel­ke pokažemo na razstavi. Odlocile smo se za spominsko sobo PGD Trojane, kjer se tedensko srecujemo. Veseli nas, da so kulturni program obogatila tudi ostala društva s športnimi igrami ter se zahvaljujemo Davidu Potrbinu iz Društva namiznega nogometa Foos kru, saj so posodili rocni nogomet.« 
V kulturnem programu so zbrani prisluhnili melodijam Moškega pev­skega zbora Lipa Trojane, cerkvenim pevkam iz naselja Šentožbolt, recitacijam krajanke Anice Pungartnik, zgodovini in aktivnostim Prostovoljnega gasilskega društva Trojane, Športnega društva Troja­ne in Turisticnega društva Šentgotard ter se zabavali ob skecu, ki sta ga pripravili Ladi in Dani. Organizatorji so bili po zakljucku dogodka enotni, da bodo podobna druženja še organizirali in prvo zagotovo ni bilo zadnje. 
beSedilo in Foto: leA Smrkolj 


ne in o Osilnici. To je najmanjša in najrevnejša obcina v Sloveniji, v kateri skoraj ni vec mladih, saj odhajajo za boljšimi življenjskimi razmerami. V galeriji slikarja Staneta Jarma sta nam dve clanici Društva Osilniška doli­na v njihovem narecju pripravili humoristicen skec o vaških opravljivkah. Zelo smo se zabavali. Ena od clanic nam je prebrala nekaj svojih pesmi, ogledali smo si rocna dela osilniških žena in slike, narejene na brezovo lubje. Osilnicani so poskrbeli za lepo in bogato doživetje. V Gostilni Kovac nas je cakalo okusno kosilo, ki se nam je že prileglo. Cakala nas je še pot domov, kamor smo se vracali z lepimi obcutki. 
dAnicA oSolnik, FotogrAFijA: ljubo SAmotorcAn 
Upokojenci na Resevni 
in Kofcah 
Pohodniki DU Lukovica tudi poleti nismo pocivali. Prvi ponede­ljek v juliju smo se odpeljali proti Štajerski. Naš cilj je bila 682 m visoka Resevna nad Šentjurjem. Ime je dobila po resju, ki bogato cveti zgodaj spomladi in pozno jeseni. 
Parkirali smo v vasi Šibenik, kraju v idilicni soteski potoka Kozarice. Tukaj stoji vec kot 600 let star Ferležev mlin, ki je uvršcen med kultur-no dedišcino. Ogledati si ga je mogoce po predhodnem dogovoru. Pot na Resevno vodi mimo tega mlina in se kmalu povzpne v gozd. Lepa gozdna pot je bila prijetna in ne pretežka. V slabi uri in pol smo bili na vrhu, kjer stoji prijazen planinski dom s še prijaznejšimi oskrb­niki. Kljub temu da v ponedeljek ne delajo, so ga prišli odpret in nas postregli s toplo enoloncnico in dobrim zavitkom. Nad domom stoji 20 m visok razgledni stolp, na katerega smo se povzpeli in obcudo­vali razgled na Celjsko kotlino s Celjem, Šentjurško dolino, Pohorje, Kamniške Alpe, Paški Kozjak in Uršljo goro. Prišel je cas za spust v dolino. Preživeli smo lep dan in osvojili še eno goro, ki je zelo prilju­bljena pri domacinih, nam pa ne toliko poznana. Prišel je avgust in prvi ponedeljek, kar pomeni, da smo se pohodniki spet odpravili v gore. Tokrat pa ne sami. Ker smo v glavnem vsi dedki ali babice, smo nekateri vzeli s seboj vnuke. Avtobus nas je zapeljal do Tržica in naprej do kmetije Matizovec, od tam pa smo odšli peš po precej strmi in naporni poti. Ker pa smo imeli s seboj mladino, nam je šlo kar dobro in v slabih dveh urah smo zagledali Planinski dom na Kofcah, ki stoji na nadmorski višini 1488 m. Kofce so prele-pa in razgledna planina na južnem pobocju Košute. Vsem so se že cedile sline po slastnih štrukljih, po katerih so znani. Kmalu smo bili pri domu, kjer smo se posedli in okrepcali. Izbira hrane je velika, od kislega mleka do enoloncnic in žgancev. Okrog doma je postavljenih veliko igral, kjer so se naši vnuki veselo zabavali, najbolj pa so jim bili všec konji, ki so se pasli na planini. Mi pa smo uživali v druženju in obcudovali razgled na gore nad Je­zerskim, Grintovec, Begunjšcico, greben Košute in na del Julijskih 

Kolesarji DU Lukovica v novih dresih 



Ko smo se pred slabima dvema letoma v DU Lukovica zaceli pogo-varjati o sekciji kolesarjenja, si nismo mislili, da bomo kdaj tako številcno kolesarili v enotnih, zares lepih dresih. Pa se je to zgo­dilo. Kupili smo si jih sami, delno nam je pomagalo naše društvo. 
Komaj smo cakali tretji torek v juliju. Trasa je potekala iz Šentvida, na Podrecje, proti Mengšu in nato proti Zbiljam. Naš vodja Jani nas je do tja pripeljal po ne prevec prometnih cestah. Lepo nas je bilo videti v dresih crne, rdece in rumene barve z napisom in grbom lukoviške ob­cine. Varno smo prikolesarili do Zbiljskega jezera, kjer smo spili kavo, se odžejali in obcudovali labode. Pot nazaj je potekala lepo, brez nezgod in naš zadnji postanek je bil v gostilni Ravbar, kjer smo si privošcili hra-
no in pijaco. Prevozili smo 55 km. Jani nas je pohvalil, da smo postali dobri in hitri kolesarji. Tretji torek v avgustu pa smo se s kolesi odpeljali do gostilne Ravbar, ampak ne naravnost, temvec malo naokoli. Iz Šentvida proti Podrecju in ob Kamniški Bistrici do Kamnika. Tam smo se na Šutni osvežili z do-brim sladoledom. Sledil je vzpon v Tunjice in od tam do Planinskega doma Komenda, kjer se je bilo spet potrebno ustaviti in malo okrepcati. Po krajšem pocitku smo nadaljevali proti Mengšu in koncno prispeli v gostilno Ravbar, kjer so nas cakale zelo dobre pice. Za nami je bilo spet eno lepo kolesarjenje v lepem vremenu. 
dAnicA oSolnik, Foto: Silvo mASelj 

Na kavi z Marjanom Pervinškom 
Eden izmed letošnjih treh prejemnikov plakete Obcina Lukovica je gospod Marjan Pervinšek. Gospod – z veliko zacetnico! –, ki bo 19. oktobra praznoval 68 let, a ga to pri vseh aktivnostih ne zaustavi. Zacel je s sodelovanjem pri organizaciji znanega 'Pohoda po nagelj na Limbarsko goro', nadaljeval pri sedaj tudi že dobro usidranem 'Šraufovem spominskem pohodu', prihajajocem 'Teku za krof' ter nekdaj tudi pri 'Igrah brez meja med vasmi'. A gremo lepo po vrsti – prav tako, kot smo pogovor zaceli ob naši kavici z gospodom Pervinškom. 
»Zacelo se je z nogometom, nadaljevalo z namiznim tenisom, pa s šahom, v Krašnjo smo pripeljali tudi metanje varpe, ki jo je prijatelj prinesel s Šved­ske,« pove Marjan Pervinšek, pri cemer velja omeniti, da gre za igro, kjer posamezni tekmovalec uporablja t. i. varpo, ki je plošcate oblike, tehta med 2 in 4,5 kg in se z njo mece na cilj (žebljicek in vidno letvico) v dolžini 20 metrov. Med aktivnostmi, ki so mu najbližje, takoj našteje Tek za krof, ki je – mimo­grede – tik pred vrati (ne spreglejte Rokovnjaceve nagradne križanke; op. p.), pa Pohod po nagelj na Limbarsko goro, pri katerem je tudi v preteklo­sti rad sodeloval, tukaj je še Šraufov spominski pohod, pri cemer pa je po njegovem z vidika priprav in organizacije najzahtevnejši prvi, saj vkljucuje precej naporno in dolgo traso ter precejšnje število udeležencev. Sam se sicer vse manj podaja na pohode, zato pa raje postreže s cajem in priboljški sodelujocim na tovrstnih prireditvah. Ko pa jo mahne v breg, se raje odloci za grice nad domaco Krašnjo kot pa, denimo, za Limbarsko goro, ki jo je sicer v preteklosti pogosto obiskal. Je tudi navdušen gobar, vedo o njem povedati vsi, ki ga poznajo. »Ko sem bil mlajši, sem bil agilnej­ši, zdaj pa sem raje z vnuki, posebej z najmlajšim,« se zasmeji sogovornik in doda, da poldrugo leto starega Davorja najraje popelje na sprehod ob Ra-domlji. Ponosen je tudi na vnukinji, 11-letno Evo in 9-letno Zalo, od katerih sta se obe preizkusili v gimnastiki, druga ji je še vedno zvesta. »Z najmlajšim pa zelo rada popoldne malo zakinkava,« se iskreno zasme­ji ponosni dedek, ki rad tudi vrticka in si privošci segedin in krompirjeve cmoke – kuho ima v domeni žena, hitro prida. Ga pa še vedno zapolnjuje samo prostovoljno delo, se naveže na aktivnosti domacega športnega dru­štva. Pred casom je sicer že nameraval nekoliko zmanjšati svoje udejstvo­vanje, ampak kaj, ko ga še kar poganja, se spet zasmeji. Pri tem ne pozabi poudariti, da brez Marjana Štruklja, predsednika ŠD Krašnja, s katerim sta že od nekdaj soseda in sta se družila že kot kratkohlacnika, ne bi toliko do-segli. Na dosežke in vse dosedanje aktivnosti športnega društva je Marjan Per-vinšek zelo ponosen, bi si pa med clanskimi vrstami želel še vec somišljeni­kov. Priznava, da jih je bilo nekdaj že vec, ceravno jih je tudi danes še vedno približno trideset, kar za tako veliko vas, kot je Krašnja, sploh ni slabo. 
Predsednik Športnega društva (ŠD) Krašnja Marjan Štrukelj je v pre­dlogu Marjana Pervinška za prejemnika obcinske plakete za leto 2019 med drugim zapisal: Marjan Pervinšek je v krajevni skupnosti Krašnja na podrocju športa in športne rekreacije aktiven že skoraj 48 let. V letu 1971 se je zelo dejavno vkljucil v ustanovitev takratnega Nogometnega kluba Napredek. Kot ustanovni clan in kasneje tudi kot aktiven igralec v clanskem moštvu je vse do preimenovanja no-gometnega kluba v ŠD Krašnja (10. maj 1980) že takrat z ogromnim številom ur prostovoljnega dela pri ureditvi nogometnega igrišca in kasneje tudi pri njegovem vzdrževanju zapustil neizbrisen pecat. Ko smo NK Napredek preimenovali v ŠD Krašnja, pa se je njegovo stalno Krašnja sicer slovi tudi po zelo aktivnem kulturnem društvu (KUD Fran Maselj Podlimbarski), ki med drugim pripravlja raznorazne gledališke igre, pri cemer velja omeniti, da je v igrah na prostem nekdaj nastopal tudi naš sogovornik. Danes pa se jih zelo rad udeleži kot gledalec, tako kot si rad po televiziji ogleda kakšno nogometno in košarkarsko tekmo, pa borilne vešcine, kot sta judo in boks. No, še raje pa si gre z družbo v živo pogledat kakšno nogometno tekmo, kjer igrata njegova sinova, ki tako nadaljujeta družinsko ljubezen do tega športa. »Menda sem bil zelo požrtvovalen, zato sem kot nogometaš v mlaj­ših letih igral v obrambi,« še pove gospod Pervinšek in smeje doda, da si tudi že z malckom Davorjem podajata žogo. 


beSedilo in Foto: AlenkA lenA klopcic 

aktivno delo nadaljevalo in še vedno se nadaljuje na vseh podrocjih društvenega dela. Ves cas je bil tudi tesno povezan z uspešnim razvo­jem mladih namiznoteniških igralcev, ki so številna leta zelo uspešno tekmovali v sklopu NTZ Slovenije. Kot veckratni clan organov dru­štva se je stalno zavzemal za promocije vseh društvenih ciljev, ki so bili usmerjeni predvsem k vecji prepoznavnosti in pomenu športa in športne rekreacije v KS Krašnja in tudi izven nje. Nobena športno--rekreativna prireditev lokalnega ali širšega družbenega pomena, ki jo je organiziralo naše društvo, ni minila brez njegovega organizacij­skega sodelovanja, pri katerem se je s svojim delom vsakic izkazal za izjemno zanesljivega in požrtvovalnega soorganizatorja. 

Na dobrodelnem pohodu zbrali vec kot 5.100 evrov 




V soboto, 21. septembra, je potekal zdaj že tradicionalni Dobrodel­ni pohod na Sv. Primož, ki ga organizira revija Modre novice v so-delovanju s številnimi podporniki. Lepo soncno vreme nam je bilo letos zelo naklonjeno, tako da sedmi dobrodelni pohod ni bil zgolj pravljicen, temvec tudi rekorden – tako po številu udeležencev kot zbranih sredstvih. Ta so letos namenjena društvu ASPI, ki v Domža­lah vodi prvi in tudi edini Center za odrasle in mladostnike z avtiz-mom v Sloveniji. Najbolj zgodnji pohodniki so na zacetno tocko pri domu Vegrad pri­speli že pred osmo uro. Da je bil korak bolj strumen, so se lahko okrepcali z rogljici in kavo; za motivacijo na poti pa so poskrbe­le nagradne igre tako za otroke kot odrasle. Na vrhu je pohodnike pricakala dišeca malica, v prelep soncen dan nas je zazibala Klapa Sidro, po uradnem delu, ki mu je sledila torta velikanka, pa so se obiskovalci lahko zavrteli v ritmih Ansambla Jureta Zajca. V soboto smo se na Sv. Primožu povezali in dokazali, da solidarnost ne pozna meja, ter zbrali vec kot 5.100 evrov. Ob tem še posebej izpostavljamo podjetje Karton Kolicevo, s katerim smo za dober namen organizirali zbiranje papirja. Zabojniki so bili dva tedna po­stavljeni pred Centrom za zašcito in reševanje Domžale in Osnovno šolo Venclja Perka – obema organizacijama se najlepše zahvaljuje-mo za posluh in prostor za postavitev zabojnika. Podjetje Kolicevo Karton je za vsako zbrano tono papirja društvu ASPI namenilo 65 evrov. Akciji se je pridružilo tudi podjetje Enzografika iz Domžal, ki vse leto zbira star papir, tako so društvu ASPI v okviru naše akcije namenili kar 500 evrov. Omenimo še, da bodo sredstva ene od zbi­ralnih akcij starega papirja društvu ASPI namenili tudi v OŠ Preserje pri Radomljah. Iz srca se zahvaljujemo vsem pohodnicam in pohodnikom, Petru Uršicu in njegovi ekipi na vrhu Sv. Primoža, Klapi Sidro, Ansamblu Jureta Zajca, ekipi KKS Kamnik, ekipi G-rega in Avtohiši Real, pod-jetjem Calcit, Energetika Ljubljana, Obenauf, Emmi, Mlinotest, E­-misija, Kalcer, Pekarna Pecjak, Avtocenter Lovše, Helios, Radio Hit, Radio Ekspres, Amicus, Europlakat in ekipi Medigrosa ter vsem osta­lim podpornikom in pokroviteljem. Skupaj smo že sedmic uresnicili slogan: dobra volja, dobra družba, dober namen. 

Intervju z izdelovalcem scenografije Avguštinom Galesom iz Krašnje 
Vedno pripravljen in s polnim prtljažnikom orodja 
Na prijetno poletno soncno soboto sem se zapeljala proti Lukovici, kjer sem nato sledila cestnim znakom za Krašnjo. Avguštin me je že cakal na dvorišcu, kjer se je ukvarjal z barvanjem nekakšne železne konstrukcije. V bližini ga je ležerno opazoval hišni kuža, medtem ko so kokoši ignorirale moj prihod in v polnem zanosu iskale crvicke v travi. Kar zunaj sva se usedla za veliko leseno mizo, njegova mami, gospa Minka, pa naju je postregla s še vrocimi, doma pecenimi rogljicki, polnjenimi z domaco marelicno marmelado, za popit pa sva dobila odlicen doma narejen jagodni sok. Ob uživanju v dobrotah je nastal zanimiv intervju. 
Kdo pravzaprav je Avguštin Gales? 
Težko odgovorim na kratko. Prihajam iz Krašnje pri Lukovici, star sem 28 let in od nekdaj me je veselilo veliko razlicnih stvari, ki so me skozi leta vsaka po svoje oblikovale. Odrašcal sem na kmetiji – Ekološka kmetija Pr'Matožet –, kjer sem pridobil obcutek delavnosti in vztrajnosti, hkrati pa sem imel že kot otrok priložnost ustvarjati razlicne izdelke iz lesa, kartona, plastenk … Sploh me je veselilo delo z orodjem. Kasneje sem imel med srednjo šolo in vpisom na faks priložnost nabirati izkušnje pri raznih privatnikih, kjer sem spoznaval poklice kljucavnicarja, mizarja in drugih. Nekaj casa sem delal celo v cistilnem servisu, kjer sem dobil motivacijo za nadaljnje šolanje, tako da trenutno zakljucujem študij strojništva v Celju. Me je pa vedno zanimala tudi glasba. Sem dolgoletni clan Godbe Lukovi-ca, kjer igram tenorski krilni rog, in pojem v MePZ Šentviški zvon. Kar nekaj let sem sodeloval tudi v predstavah v Poletnem gledališcu Studenec, tako da sem bil že od majhnega povezan z lokalno kulturo in dogodki. 
Poleg udejstvovanja v Godbi Lukovica in Mešanem pevskem zboru Šentviški zvon se zadnjih pet let veliko ukvarjate z izdelovanjem scen. Prvic ste sceno izdelali za KD Radomlje. Kako je prišlo do tega sodelova­nja in kakšni so bili zacetki? 
Vse skupaj se je zacelo po nakljucju. Prvi projekt, pri katerem sem pomagal pri izdelavi scene, je bil muzikal Moje pesmi, moje sanje leta 2015. Z režiser­jem Nejcem Lisjakom sem se v prejšnjih letih spoznal na odru v predstavah v Poletnem gledališcu Studenec in ko je pripravljal svoj prvi projekt v Ra-domljah, me je povabil k nastopanju v manjši vlogi. Da bi bila predstava res carobna, si je želel zgraditi dvonadstropno sceno z balkonom in premicnim stopnišcem, kar pa ni bilo preprosto. Skupaj se nas je zbralo nekaj nastopajocih, prijateljev in sorodnikov in postopoma smo ugotavljali, kako uresniciti ambiciozno idejo scene. To je bil eden iz-med projektov, ki resnicno ne bi bil možen brez številnih parov rok, ki so tako ali drugace pripomogli k izdelavi. Od postavljanja konstrukcije in eks­perimentiranja z materiali pa vse do barvanja in slikanja. Takrat sem obudil svoje veselje do dela z lesom in ustvarjanja, zato sem tudi leto kasneje pomagal pri izdelavi scene za muzikal Annie, kjer sem prevzel nekoliko vec odgovornosti. Skozi naslednje projekte se je izkazalo, da je vedno mocnejša potreba po nekom, ki bi prevzel vecjo odgovornost za izdelavo celotne scene. Tako je lažje nacrtovati in organizirati delo. Po-stopoma je ta odgovornost v cedalje vecji meri prehajala name. 
Pri izdelavi sodelujete s svojo zarocenko Urško Gregoric. Kako poteka vajino sodelovanje? 
Prav gotovo je to velik razlog, da sem bil pri projektih vedno znova udele­žen. Tudi ona je nastopala v muzikalu Moje pesmi, moje sanje, hkrati pa je kot študentka arhitekture takrat prvic pripravljala nacrte za izdelavo scene. Kasneje je tudi ona prevzela vec odgovornosti kot scenografinja in obema je zelo koristilo, da sva se lahko že med procesom nacrtovanja posvetovala 
o nacinu izdelave. Oba sva se tako ogromno naucila, hkrati pa si z vsakim projektom vedno postavljava nove izzive. Veliko sodelujeva tudi med samo izdelavo. Jaz izdelujem predvsem kon­strukcijo, vecje elemente, ona vodi poslikave, barvanje, bolj detajlno delo. Najbolje delava, kadar prevzameva vsak svoje podrocje, v delavnici si zna­va biti drug drugemu vcasih tudi malo v napoto. Greva pa rada drug do drugega po nasvet in si priskociva na pomoc, ko je potrebno. 
Gledalci na odru vidimo že izdelano sceno. Kakšna pa je pot od zacetne ideje do koncnih popravkov? 
Osnovna ideja se zacne pri scenografu, ki je v konstantni povezavi z re-žiserjem. Kadar je Urška scenografinja, me pogosto že prej rada opozori na kakšne posebnosti, ki me cakajo med izdelavo. Sploh ce si zamisli kaj ambicioznega. Njena želja, moj ukaz … Pardon, izziv. Za bolj kompleksne scene nato sledijo natancni konstrukcijski nacrti, ki jih z Urško pripravljava skupaj. Kadar je za to dovolj casa, sva tu rada zelo na­tancna, saj je tako izdelava na koncu lažja in hitrejša. So pa seveda lahko na koncu vedno še kakšne spremembe – vcasih se tekom vaj z igralci pokaže potreba po kakšni novi polici, vecjem stolu, višjem pultu itd. Nikoli se tocno ne ve, kdaj se bo izdelava zakljucila. Tik pred premiero je vedno zanimivo. Se pa s premiero moje delo ne zakljuci vedno – tudi pri najbolj trpežno izdelanih elementih je pomembno redno vzdrževanje scene, saj se hitro kaj udari, zlomi ali umaže, sploh ce se produkcija seli iz dvorane v dvorano. Prav tako zanimivo je bilo kasneje obcasno sodelovati tudi v zaodrju, kjer sem skrbel za premike elementov kot scenski mojster, vcasih pa tudi za kakšno urgentno popravilo ali reševanje tehnicnih težav. Med predstavami se lahko pripeti marsikaj, zato sem nanje hodil pripravljen s polnim prtlja­žnikom orodja. Iznajdljivost je v takih trenutkih zelo dobrodošla. 

Sodelovali ste pri številnih odmevnih projektih. Jih lahko nekaj našteje­te? Kateri so vam predstavljali najvecji izziv? 
Vsaka ima seveda svoje izzive. Prva vecja izdelava, ki sem jo vodil sam, je bila leta 2017 Moje pesmi, moje sanje v produkciji NAGP, s katero smo po­tovali po vecjih mestih Slovenije. Tu smo se soocili z izdelavo premicne in razstavljive hiše v dveh nadstropjih. Element je bil tako visok, da je bilo po­trebno najeti prav posebno delavnico z dovolj visokim stropom. Leto 2018 je bilo sploh zanimivo in delavno. Scena muzikala Pepelka, ki je imela premiero januarja v Radomljah, je bila v celoti postavljena na vrtljiv oder, ki smo ga pripravili prav za to predstavo. Sama zasnova scenografi­je je bila kar kompleksna, zato sem bil zelo vesel sodelovanja z Andrejem Rucigajem, ki me je s svojimi izkušnjami in znanjem ogromno naucil za prihodnje projekte. Jeseni je sledila premiera Madagascarja v Špas teatru, kjer je bilo veliko pozornosti posvecene izdelavi elementov, ki so posebej optimizirani za transport, saj se zložijo eden v drugega. Zanimiv izziv je bil tudi izdelava ogromne žlice, ki je morala biti lahka, a hkrati dovolj trpežna, da preživi pogoste padce po tleh. Kmalu zatem je sledila še Menopavza, prav tako v sodelovanju s Špas teatrom, kjer smo prvic tapecirali oblazinjeno pohištvo. Prav posebna izkušnja pa je bila tudi otroška operna predstava Gospod in hruške v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališca in Cankarjevega doma. Tu smo imeli najvec težav s transportom scene na lokacijo v center Ljubljane. Dostaviti smo morali kar nekaj vecjih kosov, tik pred rokom dostave pa nam je odpovedal voznik tovornjaka. Še isto jutro smo bili primorani peljati elemente z vec avtomobili hkrati in s sceno, pri­vezano na streho. Se je pa takih in drugacnih zgodbic kar nabralo skozi cas. Obcasno izde­lujem tudi manjše scenske elemente za otroške predstave, okrasitve na dogodkih, reklame … Nikoli ne veš, kaj vse gre lahko narobe. Te pa take izkušnje naucijo, da se obdaš z ljudmi, s katerimi dobro sodeluješ, jim zau­paš in se nanje lahko zaneseš v trenutkih, ko jih potrebuješ. 
Vsaka scena je poglavje zase, ki nas odpelje v cisto drug svet. Pri tem je treba verjetno poskrbeti, da se iz projekta v projekt nadgrajujete. Je hu­dic res v detajlih? Nam lahko zaupate nekaj zanimivih stvari, ki ste jih vkljucili v sceno, pa jih nihce izmed nas ni opazil? 
Sam gledam na to, da so detajli predvsem vsakic bolj dovršeni in kvalitetno narejeni, za kakšne posebne skrivne detajle pa obicajno poskrbi Urška, ki se posveca rekvizitom in koncni podobi celote. Enkrat sva na omarico na sceni postavila svojo uokvirjeno sliko, kjer sicer tudi od blizu ne bi vedel, da sva midva, ampak nama se je zdelo zabavno. Poseben primer v kolicini detajlov pa je bila Pepelka, kjer se v vsakem prizoru lahko najde kaj po­sebnega. Eden od teh je na primer tudi prizor v kraljevi palaci, kjer številni strežniki med pripravami na banket nosijo vsak svoj pladenj, na katerem je unikaten aranžma umetne hrane. Od cokoladnih pralin, žemljic in tortic pa do piškotov, ki so marsikoga od igralcev tako prepricali, da bi jih skoraj pojedli. 
Trenutno izdelujete sceno za glasbeno komedijo Drušcina, katere pre­miera bo v petek, 27. septembra, v Kulturnem domu Radomlje. Kot že velikokrat do zdaj pri projektu sodelujete s svojo zarocenko Urško Gre­goric in režiserjem Nejcem Lisjakom. Nam lahko nekaj malega zaupate 
o tem projektu in kdaj si lahko naši bralci pridejo ogledat predstavo? 


Deluje. Kot nekoc. 
Ob visokem jubileju Lekarne Ljubljana so v Galenskem laboratoriju oživili nekatere stare recepture in jih posodobili z novimi znanji. Ustvarili so posebno linijo izdelkov, ki združuje tradicijo in sodobnost - nekoc in danes. 
www.lekarnaljubljana.si
Pri izboru receptur za grencico, eliksir in tonicno vino smo upoštevali tradicionalno poznavanje ugodnega vpliva dolocenih zdravilnih rastlin. 
Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. 

Zvesta vašemu zdravju. Že 70 let. 


Vsak projekt je nov izziv. Kadar sceno nacrtuje moja Urška, rada preizkuša moje sposobnosti in vedno se najde nekaj novega. Do zdaj so bile scene narejene povecini iz lesa, tokrat je prvic, da bo konstrukcija v celoti kovin-ska. Tu je sploh pomembno, da je izdelava zelo natancna, vsak milimeter napake šteje. K sreci imam nekaj let izkušenj tudi kot varilec. Za kakšno presenecenje, ki ga skriva scena Drušcine, pa si bo potrebno pogledati predstavo, da ne bom prevec izdal. Vse predstave bodo v Radomljah, in sicer 29. 9., 1. 10., 4. 10., 6. 10., 11. 10., 12. 10., 13. 10., 18. 10., 20. 10., 17. 11., 
22. 11., 23. 11., 29. 11., 30. 11. in 1. 12. ob 20. uri. 
beSedilo in Foto: tAtjAnA bonin 

Luka, podjetnik in ucitelj joge 

Skrivnostnice v Kanadi 
Kanada? Ja, koncno. Skoraj tri leta so minila od prve ideje o turneji po Kanadi. Veliko se je zgodilo v tem casu, pa je že moglo biti tako, da je na koncu letalo pristalo v Torontu ‘šele’ letos avgusta. Naša naloga je vkljucevala pet glavnih nastopov in nekaj manjših koncertov in zasebnih presenecenj. Vecina nastopov je bila med vikendi, med tednom pa smo odkrivale, kako živijo kanadski Slovenci in spoznavale lepote ter skrite koticke Kanade. 

Veliko smo doživele. Sedem deklet na kupu – lahko kar sami ugotovite, da nam v treh tednih ni bilo niti malo dolgcas. Pot nas je iz Velike Racne na Dolenjskem vodila v Benetke, iz Benetk pa z letalom v Bruselj in od tam v Toronto. Na letališcu sta nas sprejeli Vera (predsednica VSKO) in Emma Margutsch, ki je bila glavna organizatorka naše turneje, drugace pa je tajnica in predstavnica mladine Vseslovenskega kulturnega od­bora (VSKO) v Kanadi ter glavna urednica Glasila kanadskih Slovencev. Nastanjene smo bile v hiši enega od clanov VSKO. V istem casu je bil na gostovanju v Kanadi tudi slovenski zbor iz Ajdovšcine, zato se je že prvi vecer zgodila nepricakovana majhna veselica na ‘našem’ vrtu. Dolgo v noc so odmevale slovenske polke, valcki in zborovske pesmi. Prva veselica ob 100. obletnici prikljucitve Prekmurja maticni domo­vini. Zelo zanimiv obcutek je peti slovensko himno z ljudmi, ki so v svojem življenju veckrat peli kanadsko kot slovensko himno, pa imajo vseeno Slovenijo še vedno globoko v svojem srcu in je to kraj, ki mu re­cejo dom. Vecina jih je prišla v Kanado v casu vojne. Prišli so v neznano okolje, drugo kulturo, se spopadali z drugacnim jezikom … S trdim de­lom so si pocasi ustvarili novo življenje. Hvaležne smo za vse življenjske zgodbe, ki so nam jih zaupali. Ob vsem tem smo še bolj zacele ceniti življenje, ki ga imamo v (skoraj) brezskrbnem domacem okolju. Zelo se nam je vtisnil v spomin nastop v slovenskem domu za ostare­le, Domu Lipa. Presenetilo nas je, da ima slovenska skupnost dejansko svoj dom za ostarele, ki lahko sprejme kar veliko ljudi, vsi pa morajo imeti slovenske korenine. Kot zanimivost lahko omenimo, da je slo­venska skupnost ena redkih, ki ima svoj dom. Nimata ga na primer niti hrvaška niti poljska skupnost, pa sta precej številcnejši od slovenske. Tam smo zapele najlepše slovenske pesmi in bilo je zelo ganljivo, ko so ljudje prepevali z nami – tudi gospa, ki ima sicer hujšo obliko demence, pa je kljub temu znala vsa besedila na pamet! To je bil res eden najlep­ših in najbolj custvenih nastopov, saj smo prejele tako custven odziv. Cutilo se je hrepenenje po domu, ki ga vecina ni videla že 70 let in vec, v njihovih in tudi naših oceh so bile solze. V Kanadi imamo prav posebnega oboževalca, gospoda Viktorja, ki nas je spoznal pred dvema letoma, ko je bil v Sloveniji na naši veselici. Ker je pred kratkim mocno zbolel, smo ga obiskale na njegovem domu, saj kljub veliki želji ni zmogel priti na naše nastope. Na nekaj nastopih so se nam pridružili tudi plesalci folklorne skupine Mladi glas in Planika. Gre za mlade, ki se ucijo slovenske folklore in tako zastopajo slovensko skupnost še na tem podrocju. Nastopali so tudi na Canadian national exhibition, naslednje poletje pa pridejo v Slovenijo na turnejo, tako da jih lahko ujamete na kakšni veselici in si v živo ogle-date njihov nastop, ki zajema tudi nekaj akrobatskih vložkov. Med tednom smo se prelevile v turistke in raziskovale Toronto, Missis­saugo in bližnjo okolico, kar za kanadske razmere pomeni vse, kar je z avtom do treh ur dalec. Lep izlet je bil do Niagarskih slapov. Naravna znamenitost, ki pritegne množice turistov tudi med tednom. Zmotno smo mislile, da se slapovi nahajajo sredi najlepše narave, dejansko pa so edini del narave v mestu. Kljub temu je bilo zabavno doživetje pot z ladjico cisto do slapov, ko smo vodo dobesedno okusile, saj pelerina, ki jo dobiš za zašcito, ne zadrži vode, ki pada z vseh strani. Poskrbele smo tudi za adrenalinsko doživetje v Wonderlandu. Z veseljem smo sprejele povabilo, da nekaj dni preživimo ob jezeru v Muskoki, kraju, ki je po nekaterih ocenah ena izmed 20 najlepših poci­tniških destinacij na svetu. Tako se je naše potovanje spremenilo tudi v dopust. Vožnja s colnom, skoki s pecin, domaca hrana, najboljši kanad-ski sladoled (Kawartha) in trije dnevi ob jezeru so bili hitro mimo. Dva dni smo preživele v Torontu. Je veliko poslovno mesto, vse se odvi­ja hitro, na vsakem vogalu kavarna in restavracija s hrano za seboj, malo manj pa tistih, kjer lahko sediš vec kot pet minut in se malo odpociješ od mestnega vrveža. Prav poseben je bil tudi vecer, ki smo ga preživele na vecerji v vrteci se restavraciji na vrhu CN tower. To je najvišji stolp v Torontu, ki ima na vrhu restavracijo, v kateri se tla vrtijo in si tako v 72 minutah, med-tem ko ješ vecerjo, ogledaš mesto z vseh strani in višine 553 m. Imele smo sreco, da je bilo lepo vreme in je imel zato stadion Rogers, ki je v neposredni bližini stolpa, odprto streho. Tako smo lahko poleg visokih stolpnic, oblecenih v steklo in jeklo, spremljale še bejzbol tekmo z zares posebne tribune. Neprecenljiva izkušnja, ki je na naše presenecenje mi-nila brez vrtoglavice, razen ob pogledu na racun, saj je treba za ‘vrteco’ vecerjo odšteti kar nekaj denarja, vendar je to zagotovo vredno dožive-ti vsaj enkrat v življenju. Avgust se je hitro prelevil v september in zadnja dva nastopa sta bila res popoln zakljucek turneje. Prišlo je veliko ljudi, veliko smo se po­govarjali, nekatere smo že poznale, saj so prišli na vse naše nastope. Cutile smo, da so nas zelo lepo sprejeli. Me smo bile vesele njihovega gostoljubja, oni pa naše glasbe. Kanado smo sicer doživele precej po slovensko, saj smo bile ves cas obkrožene s slovenskimi koreninami, a vendar smo lahko dobile pravi obcutek, kako živijo lokalni ljudje v tako veliki državi. Prišel je cas za odhod domov. Bilo je lepo, spoznale smo veliko ljudi, ki niso vec samo znanci, ampak naši prijatelji. Vseeno pa smo bile zelo vesele, ko je letalo pristalo v Benetkah in je bil naš dom le še dve uri in pol stran. Vec utrinkov si lahko ogledate v video dnevniku na našem Youtube kanalu. Spremljate nas lahko tudi na Facebook in Instagram profilu @ skrivnostnice. Hvaležne smo za to izkušnjo, hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je naša turneja lahko uspela v takšni meri, kot je! 


kriStinA orAžem Foto: lucijA vrAnkAr in jericA bukor 

OTROCI 

Poletna šahovska šola v brunarici ŠTD Rafolce 

Poletna šahovska šola ob pomoci sorodnikov. 
V juliju in avgustu tega leta, ob petkih ob petih popoldne, se je odvijala prva poletna šahovska šola za zacetnike. 
Vodil jo je šahovski mentor Viktor Jemec, ki je opravil izobraževanja v okviru Šahovske zveze Slovenije (ŠZS) in v okviru Olimpijskega komite­ja Slovenije (OKS). Sodelovalo je okoli 10 vseh udeležencev, vecina pa je bila deklet in samo 1–2 decka. Udeleženci poletne šole so se v vecini udeležili tudi simultanke MK Janeza Hribarja. Zagnani mladi so hitro 
Veseli udeleženci ob zakljucku poletne šahovske šole. 
osvajali pravila te zelo bogate igre in se na koncu že preskusili v igranju s pomocjo šahovske ure ter spoznali, da je tudi cas zelo važen faktor, saj ga moramo znati pravilno razporediti. Na zakljucku prijetnih šahovskih srecanj so udeleženci prejeli darilo ŠZS, šahovsko zacetnico s posvetilom. Mladim šahistom želimo še veli­ko zadovoljstva ob igranju najlepše igre. 
beSedilo in Foto: viktor jemec 








že za 8.400 € 

5 LET 1 LETO 3 LETA 
JAMSTVA* BREZPLACNEGA VZDRŽEVANJA* OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* 
Dacia. Zanesljiv partner GRZS. 
www.dacia.si 

Podana cena (MPC = maloprodajna cena) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22 odstotni DDV in DMV.*Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter rednovzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. 
Poraba pri mešanem ciklu: 4,338 6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114 151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209 0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018 0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1 0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalnosegrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. 
Avtohi a Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana,Tr a ka 108, 1000 Ljubljana, 




Nova vozila Tel.  01 20 00 560, Rablje na vozila Tel.  01 20 00 560, 
Servis Tel.  01 20 00 570,  -mail: prodaja .renault.lj@malgaj.com , www.avtohisamalgaj.si 
Lipa in lipov med 

Vonj cvetoce lipe je eden izmed najlepših. Spominja na prve poletne dni, ko po naši krajini zadišijo lipe in lipovci. Skoraj ni vasi v Sloveniji, kjer se na vaškem trgu ne bohoti vsaj ena lipa, simbol slovenstva. S svojo mogocno krošnjo daje odlicno senco, v casu 
cvetenja pa nudi prijeten vonj in pašo cebelam. 
Lipa v simboliki 
Že v antiki je starim Grkom in Rimljanom lipa simbolizirala prijatelj­stvo ter nežno zvesto ljubezen. Zakaj tudi ne, že sami listi lipe so sr-caste oblike. Tudi v slovensko zavest je simbolni pomen lipe mocno zasidran. Povezana je z razlicnimi obicaji, šegami in navadami ter vaškim družabnim in politicnim življenjem. Lipa je bila spoštovano drevo med kmeti, mešcani in plemici. Pod sencnimi krošnjami lip so bile pogosto kamnite mize in klopi, priljubljena zbirališca vaških ve­ljakov in vaške srenje nasploh. Tam so se zbirali, kramljali, tam se je jedlo, pilo, pocivalo, igralo in veselilo. Tudi danes nas lahko lipa sim­bolicno poveže v kljucnih trenutkih. Tradicija sajenja lip se ohranja še danes, ne nazadnje tudi ob obiskih tujih državnikov, ki pogosto kje posadijo kakšno spominsko lipo. Na dan razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije so lipo zasadi­li na Trgu republike pred slovenskim parlamentom. Samostojnost Slovenije pa zaznamujejo tudi številne druge lipe, ki so bile takrat zasajene na vseh koncih Slovenije. Tudi ob protokolarnem središcu na Brdu pri Kranju so clani vlade zasadili lipe. Najstarejše naj bi bile zasajene še v casu turških vpadov, na krajih, kjer so bili Turki prema­gani ali od koder so bili pregnani. Od lipovih drevoredov je najzna­menitejši drevored »Napoleonove lipe« pred Logatcem ob državni cesti, ki je bila nekdaj glavna prometnica med Ljubljano in Trstom. Lipo lahko zasadimo tudi ob rojstvu otroka. Lipa, ki raste skupaj z otrokom, je dragocen spomin na zacetek novega življenja in pred­stavlja pomemben korak k sožitju med clovekom in naravo. 

Lipov med 
V Sloveniji prevladujeta dve vrsti lip, lipa in lipovec. Lipa cveti junija ali na zacetku julija, lipovec cveti dva tedna pozneje. Cebele na njih naberejo sladko medicino ali mano in nam proizvedejo lipov med, iz posušenega cvetja pa si lahko pripravimo tudi okusen lipov caj. 
Lipov med je svetlo rumene barve z zelenim odtenkom. Ima svež vonj po lipovem cvetju, mentolu, limonini lupini. Lahko je nektarne­ga ali maninega izvora, zato ima znacilnosti obeh; v primeru nektarnega izvora hitro kristalizira, sicer nekoliko poca­sneje. Ker ni presladek in ima znacilno osvežilno aromo, ga uporabi-mo tudi v kulinariki. 
Kot nasvet in namig za odlicno kosilo: Mariniran pecen pišcancji fileji z omako in lipovim medom 
Za 4 osebe: 
• 
700 g filejev pišcanca 

Marinada: 

• 
60 g lipovega medu 

• 
30 ml olja 

• 
30 ml vina ali sadnega soka (malinovega) 

• 
stolcene ali grobo sesekljane brinove jagode, timijan, poper 

Steljica za pecenje« in nato priprava omake: 

•
 30 ml olja 

• 
30 g šalotke 

• 
50 g korenja 

• 
40 g korenine peteršilja 

• 
80 g jabolk 

• 
1 strok cesna 

• 
200 ml fonda/osnove 


Zacimbe: list lovorja, rožmarin, sol 
Za marinado zmešamo med, olje in zacimbe. Premažemo fileje pi-šcanca in jih v hladilniku v pokriti posodi mariniramo nekaj ur (brez soli). 
• 
V pekac zložimo ocišceno, olupljeno in drobno narezano šalotko, korenje, korenino peteršilja, jabolko, cesen in zacimbe ter fond. 

• 
Na to pripravljeno »steljico« položimo marinirane pišcancje fileje, ki smo jih posolili. 

• 
Polijemo s segretim oljem. 

• 
V pecici pecemo pol ure pri 180–200 °C. 

• 
Prestavimo na toplo in tik pred serviranjem narežemo na manjše rezine. 

• 
Omako pripravimo tako, da vse sestavine, na katerih so se spekli fileji pišcanca, zmešamo, dodamo med in po okusu sok limone. 


Vec receptov z lipovim medom najdete na spletni strani Cebelarske zveze Slovenije 
mAg. AndrejA kAndolF borovšAk, jAvnA SvetovAlnA SlužbA v cebelArStvu, czS Foto: Arhiv czS 


Jesenski dan odprtih vrat v poskusnem sadovnjaku KIS Brdo 
Ob obcinskem prazniku so se v dolini Crnega grabna odvijali številni dogodki. Kot že 19 let doslej je bila tudi tokrat prva septembrska sobota v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije namenjena predstavitvi celoletnega dela, poucnim izobraževanjem zainteresiranih sadjarjev in sadjarski tržnici. Na odlicno vzdušje v sadovnjaku, kjer so bila vrata odprta med 10. in 17. uro, niso vplivale niti dopoldanske padavine, saj se je na Brdu zbralo vec kot 150 obiskovalcev. 

Jesenski cas je namenjen obiranju sadov, tako tistih, ki so zrasli na vec kot 400 razlicnih sortah jablan, hrušk, nashija, cešenj, sliv, lupinarjev in jagodicevja v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, kot tudi preteklega dela. S tem namenom v sadovnjaku KIS Brdo pod vodstvom Romana Mavca vsako leto povabijo ljudi in jim pokažejo, kaj se je dogajalo skozi vse leto ter izobrazijo zaintersi­rane posameznike, da se naucijo kaj novega o pridelavi sadja. 
Tematski predavanji o vplivu klimatskih sprememb in vode 
Izobraževalna tematika je bila letos namenjena vplivu klimatskih sprememb na pridelavo sadja, o katerih je spregovorila dr. Andre-ja Sušnik z Agencije za okolje. Zbrani so prisluhnili tudi dr. Mateju Stoparju s Kmetijskega inštituta, ki je pojasnil vec o vplivu vode na rast in razvoj plodov jablane. Nove kolekcije jabolk je predstavil univ. dipl. inž. agr. Boštjan Godec, obiskovalci pa so si nekatere sorte lahko ogledali tudi pobliže in si prebrali vec o njih, da so lažje sprejeli odlo-citev za pravi nakup. Eden od novejših trendov v pridelavi jabolk je jesenska rdece mesna­ta sorta Rotter Mond (angl. Red Moon), ki zori v prvi polovici septem-bra. Prav tako imajo na Brdu sorto Isaaq, predstavnika skupine jabolk za prigrizek. Plodovi te skupine so relativno majhni (100 g), vendar še vedno zelo kakovostni in kvalitetni. Vecje zanimanje med obiskovalci sta povzrocili dve priljubljeni nizozemski hipoalergeni sorti Elise in Santana, ki ne povzrocata alergicnih reakcij, saj naj bi bila alergija na uživanje jabolk prisotna v 2% deležu v severnem delu Evrope. 
Gostujoci ponudniki na sadjarski tržnici se z veseljem vracajo 
Obiskovalci so si lahko poleg nakupa jabolk ogledali manjšo razsta­vo, pregnali deževno vzdušje z domacim golažem ali se sprehodili ob stojnicah na sadjarski tržnici. Na njej je bilo možno kupiti sadne sadike iz Drevesnice Zakotnik, izdelke Sadjarskega društva Dra­vograd, kuharske knjige Emilije Pavlic, okusne pridelke z domace kmetije Pr'Matožet ali koprske kmetije Martisa. »S Kmetijskim inštitu-tom Slovenije na dnevu odprtih vrat v poskusnem sadovnjaku Brdo so-delujemo že kar nekaj let in se vsako leto z veseljem odzovemo vabilu,« pojasnjuje Mariza Bais s kmetije Martisa in dodaja: »Na Brdu se imamo zelo lepo. Veseli nas, da smo se kar nekako povezali in se radi srecujemo ob takšnih prijetnih dogodkih.« 
beSedilo in Foto: leA Smrkolj 

6. šahovski turnir pod Dolinškovim toplarjem v Dupeljnah 
V soboto, 7. septembra, je šahovski zagnanec Marjan Dolinšek spet sklical domace in tudi šahiste iz sosednjih obcin na prija­teljski šahovski turnir pod domaci toplar, zaradi slabega vre­mena pa se je turnir odvijal v delavnici. 
Zbralo se je 18 udeležencev, tudi nekaj mladih, ki skrbijo za logicno mišljenje in utrjevanje koncentracije. Igralo se je po švicarskem sistemu (zmagovalci med sabo, prav tako poraženci) s pomocjo racunalniškega programa za dolocanje pa-rov, po 10 minut za vsakega igralca, skupaj 9 kol. Šahovske komple­te je priskrbelo Šahovsko društvo Crni graben, mize in klopi pa ŠTD Rafolce. Turnir je vodil sodnik Viktor Jemec. Za izredno dobre sladi­ce (razni skutni zavitki …) in kavo je poskrbela Marjanova žena, za pijaco pa sam organizator Marjan. Tekma idej, strategije in taktike je na šahovnicah prikazovala obilo zanimivih kombinacij in dramaticnih razpletov. Zmagal je mojstrski kandidat Bogdan Osolin (8t), drugi je bil lan­skoletni zmagovalec Džemil Veskovic (7,5t) in s tretjim mestom je presenetil šahovski povratnik Milan Vidergar (6t). Sledili so B. Ma­rincek, organizator M. Dolinšek, T. Štefanic, F. Erazem, F. Andrejka, 
J. Milanovic, L. Jeras, A. Cijan, N. Dolinšek, Ž. Štepec, R. Pavlovic, U. Stražar, M. Zabavnik, M. Pestotnik in A. Stražar. Najboljši so dobili nagradni šampanjec. Šahisti so še pokomentirali svoje partije in s prijetnim druženjem 


zakljucili turnir. Marjanu se zahvaljujemo in upamo, da bo še orga­niziral podobna srecanja šahistov. 
beSedilo in Foto: viktor jemec 


Ob Španovem bajerju so se zbrali ribici in simpatizerji RD Crni graben 
Sobotno jutro, 7. septembra, so odlicno izkoristili ribici in simpa­tizerji RD Crni graben, saj so se zbrali ob Španovem bajerju blizu Hoferjeve poslovne stavbe na Prevojah in na svoj nacin obeležili praznovanje obcinskega praznika. 
Ribiško društvo Crni graben je eno izmed enajstih društev, ki deluje­jo na podrocju kmetijstva, gozdarstva in ribištva v naši obcini. Lani je predsedniško funkcijo prevzel France Bevk, ki je z aktivnostjo clanov društva zelo zadovoljen: »Celotno letošnje leto je aktivno, saj smo imeli kar nekaj akcij urejanja ribnikov in okolice.« Od aktivnih clanov se jih je odzvala vec kot polovica, saj se je na druženju ob Španovem bajerju zbralo 27 ribicev. Eden izmed njih je tudi Damijan Umek, ki je v Bosni in Hercegovini na jezeru Žabar v sedmih dneh postavil svoje nove rekorde, saj je ujel 31 rib, najtežji krap pa je tehtal 24 kilogramov. Tako težkih rib ni v Španovem bajerju, kjer po besedah gospodarja društva Sandija Ceglarja lovijo po nacelu »ujemi in spusti«. 
županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar ter podžupan Vin-
Glavna skrb je urejena okolica in zdrave ribe 
cenc Dragar, ki sta pozdravila tovrstna druženja in ribicem zaželela 
»Naša temeljna naloga je skrb za okolico in ribo – da je riba zdrava –, 
uspešno uresnicevanje zastavljenih ciljev. Po besedah predsednika 
prav tako opazujemo prirast, kako se razmnožuje in smo pozorni, da ni 
Franceta Bevka je nacrtov za prihodnost kar nekaj, brez dvoma pa jih bolezni ali cesa podobnega,« pojasnjuje Ceglar. Navdušenje nad ure­bodo dosegli z vztrajnostjo, voljo in trudom. 
jeno okolico in aktivnostjo ribicev sta s svojim obiskom izrazila tudi 
beSedilo in Foto: leA Smrkolj 


Parkirišce za Avtomehaniko Kveder se je spremenilo v poligon 
V soboto, 7. septembra, so v duhu razgibanega praznovanja obcinskega praznika za volane jeklenih konjickov sedli tudi clani in clanice Avto-moto društva Lukovica. Organizirali so tradicionalno vožnjo v spretnostnem manevriranju – avtoslalomu, kjer so se lahko preizku­sili tudi simpatizerji in radovedni obiskovalci. 
Da se odlicno znajdejo med stožci, so poleg devetih posameznikov po­kazale in dokazale tudi predstavnice nežnejšega spola. Med njimi žu­panja mag. Olga Vrankar, ki se je dogodka na Obrtniški ulici 1 udeležila v spremstvu podžupana Vincenca Dragarja. Med najhitrejšim voznikom in najhitrejšo voznico je bilo ob primerjanju koncnih rezultatov v treh kategorijah (moški, ženske in predelana vozi-la) manj kot 17 sekund razlike, vsekakor pa je med glavnimi cilji društva z vec kot 70-letno tradicijo temeljna varna mobilnost s preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Društvo deluje tudi na podrocju športa in clanstva, kar pomeni, da spodbujajo druženje med vec kot 280 vclanje­nimi clani. S tovrstnimi dogodki se trudijo povecevati prepoznavnost društva in širiti clanstvo. 
beSedilo in Foto: leA Smrkolj 

Rezultati Rezultati 
Kategorija E – MOŠKI Kategorija F – ŽENSKE 
Priimek In Cas 1. Cas 2. Skupni Priimek In Cas 1. Cas 2. Skupni 
# Društvo Znamka Vozila # Društvo Znamka Vozila 
Ime Vožnje Vožnje Cas Ime Vožnje Vožnje Cas 
Omahna Amd Volkswagen Kveder Amd Volkswagen 
1 1:00:95 1:04:87 2:05:82 1 1:11:25 1:11:37 2:22:22 
Primož Lukovica Polo Mija Lukovica Polo 
Cerar Volkswagen Mocnik 
2 / 1:02:70 1:04:48 2:07:18 Amd 
Roman Polo 2 Žavbi Škoda Karoq 1:12:53 1:14:01 2:26:54 
Lukovica Romana Kveder Amd 
3 Renault R4 1:03:69 1:04:12 2:07:81 

Lovro Lukovica Udir Volkswagen 
3 / 1:35:16 1:11:15 2:46:31 
Polona Polo 

4 Udir Rok / Renault Clio 1:05:70 1:03:74 2:09:44 Vrankar 
Berk Bo-4 / Renault Clio 1:32:14 1:24:25 2:57:39 
5 / Renault Megan 1:05:15 1:04:62 2:09:77 Olga 
štjan 
Kveder Amd 
6 Renault R4 1:06:66 1:05:76 2:12:42 
Kategorija G – PREDELANA VOZILA 
Marjan Lukovica 


Andrejka Amd Priimek In Cas 1. Cas 2. Skupni 
7 Seat Toledo 1:10:08 1:04:24 2:14:32 # Društvo Znamka Vozila 

Vladimir Lukovica Ime Vožnje Vožnje Cas 
8 Šarc Anže Šk Tornado Zastava 1:02:50 1:17:80 2:20:30 1 Šarc Anže Šk Tornado Ford St 1:07:16 1:00:05 2:06:21 
Andrejka Amd Omahna Amd 
9 Seat Altea 1:13:48 1:10:41 2:23:89 2 Ford St 1:07:36 1:13:12 2:20:08 
Tomaž Lukovica Primož Lukovica 



Septembrskemu praznovanju so se pridružili tudi v Lovski družini Lukovica 
Podobno kot številna društva in krajevne skupnosti v obcini so se praznovanju obcinskega praznika pridružili lovci. Lovska družina Lukovica je v nedeljo, 15. septembra, organizirala druženje na lovski koci na Cevcah. Vec kot 40 lovcev je izkoristilo soncno nedeljo za druženje na meddružinskem strelskem tekmovanju za pokal Obcine Lukovica in ekipno strelsko tekmovanje v lovski kombinaciji. 


»Cuti se povezanost in enotnost med clani lovske družine pod vodstvom Romana Rovanška, kar me izjemno veseli in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« je dejala županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki se je skupaj s podžupanom Vincencem Dragarjem odzvala povabilu na srecanje. Ceprav je šlo za tekmovanje odprtega tipa, je potekalo strogo v skladu s strelskimi pravili, ki obstajajo za tovrstno lovsko strelsko udejstvova­nje. Streljali so dve disciplini, in sicer z malokalibrsko puško ter v stre­ljanju na glinaste golobe. Koncni rezultat je bil seštevek posamicnih rezultatov teh dveh disciplin in skupni seštevek. Prav tako sta bili dve starostni kategoriji, in sicer clani, pri katerih je starostna omejitev 55 let, ter veterani nad 55 let. Pri ekipnem tekmovanju so tekmovali po trije clani ekipe za lovsko družino, ki so streljali tri strele in se potegovali za najboljši rezultat. Iz sosednjih lovskih družin so se jim pridružili njihovi prijatelji s Trojan, iz Moravc in Domžal ter nekateri iz okolice ljubljan­skega lovskega obmocja. 
Ohranjajo ideje predhodnikov in uresnicujejo temeljno nalogo lovcev 
Lovska družina Lukovica šteje 36 clanov in je ena izmed 411 upravljavk lovišc, ki so clanice Lovske zveze Slovenije, in v najvecji meri obsega 


CICIBANOVE URICE 
bodo organizirane za otroke, ki niso vkljuceni v vrtec 
in so rojeni leta 2014, 2015 in v prvi polovici 2016. 
Pricele se bodo v SREDO, 9. 10. 2019, ob 16.00, v enoti vrtca 
Medo Prevoje ali Krašnja, odvisno od števila prijavljenih otrok iz 
dolocenega okolja. 
Vpis otrok in informativni sestanek bo v SREDO, 2. 10. 2019, ob 17.00, v VVE Medo na Prevojah. 
Z vašimi otroki bo JOLANDA KRESLIN, vzgojiteljica. 
Vabljeni! 


lovišca obcine Lukovica, majhen del je na obmocju obcine Moravce in zanemarljiv del na obmocju obcine Kamnik. V letošnjem letu jim je uspelo dokoncati svojo hladilnico za uplenje-no divjad, obenem pa opozarjajo, da lovstvo ni pridobitna dejavnost in gredo sredstva, pridobljena iz narave od divjadi, tudi nazaj v naravo. Kmalu se zacenjajo skupni jesenski nedeljski lovi, kjer sodelujejo tako sami kot tudi s sosednjimi lovskimi družinami, vse aktivnosti potekajo v skladu z nacrtovalcem Zavodom za gozdove Slovenije in obmocnim združenjem upravljavcev lovišc, saj je koncesija obveznost, ki je dode­ljena in jo je treba izvesti. Predsednik LD Lukovica Roman Rovanšek je ponosen na to, da v lovski družini uspešno uresnicujejo temeljno nalogo lovcev, kar pomeni, da ohranjajo sonaravno okolje divjadi: »Skrbimo za ravnovesje in ocenjuje-mo, da je delovanje naše lovske družine uspešno. Še vedno nam uspeva motivirati mlade za lovstvo, in sicer naš najmlajši clan šteje 22 let, obenem pa se prav vsi zavedamo, da zahteva lovstvo veliko dela v lovišcu. Skrbimo za divjad, za objekte, saniramo lovske škode, se pogovarjamo s kmeti, so-delujemo in jim poskušamo priti nasproti.« 
beSedilo: leA Smrkolj 
Foto: leA Smrkolj in Arhiv obcine lukovicA 


Obcina Lukovica vas v sodelovanju z 

Tek na Limbarsko gor 
Obcino Domžale vabi na dogodek
nedelja, 13. oktober 2019, ob 11. uri 



 »Dobrodošli v Domžalah ­
Start: Zalog pri Moravcah; Cilj: Limbarska gora 
dolžina proge: 5,1 km; višinska razlika: 395 m 




Obcina Lukovica se predstavi« 

Prijavnina: 
- 
predprijava 8 EUR (preko prijavnega obrazca 

 - 
na dan tekmovanja 10 EUR (na startu v Zalogu 




v soboto, 12. oktobra 2019, med 8. in 13. uro, na vecnamenski plošcadi v centru Domžal pri tržnici. 
Program bodo od 9. do 12. ure sooblikovali: 


1. 
Mešani pevski zbor Šentviški zvon 


2. Godba Lukovica, kulturno – umetniško društvo 


3. 
Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dedišcine – Skrinjca s pevskim zborom in razstavo rezbarskih izdelkov Janeza Jarca -Žana 

4. 
Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski s petjem ljudskih pesmi, pletenjem kit iz pšenicne slame ter z instrumen­talnima vložkoma ucenk POŠ Krašnja Emo Juteršek in Patricijo Kogovšek, 

5. 
Turisticno društvo Gradišce pri Lukovici s kmeckimi opravili od zrna do žetve. 





Na stojnicah se bodo predstavili: kmetija Jergan, cebelarstvo Cirer, Razgledi z Vrha, ekološka kmetija pr' Matožet, ekološka kmetija pri Osredkarju, ekološka kmetija Kašnik, kmetija pri Rous, cebelarstvo Dular, Društvo upokojencev Lukovica, Lovska družina Lukovica, Turi­sticno olepševalno društvo Brdo-Lukovica ter Obcina Lukovica. 
Vljudno vabljeni! 

Na podlagi 19. clena Zakon o množicnem vrednotenju nepremicnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19) in 30. clena Statuta Obcine Lukovica (Ur. vestnik Obcine Lukovica, št. 9/11, 15/14) županja s tem 
JAVNIM NAZNANILOM obvešca javnost o javni razgrnitvi  predlogov modelov vrednotenja 


I. Javno se razgrnejo predlogi modelov vrednotenja. 
II. Javna razgrnitev bo trajala v casu od 1. oktobra 2019 do vkljucno 30. oktobra 2019. 
Predlogi modelov vrednotenja bodo na vpogled v prostorih Obcine Lukovica, Društvena soba (pritlicje), Stari trg 1, 1225 Lukovica oziroma bodo dostopni na spletni strani organa vrednotenja - Geodetske uprave Republike Slovenije: https://www.mvn.e-prostor.gov.si/. 
III. Med javno razgrnitvijo imajo obcani kot lastniki svojih nepremicnin možnost podati pripombe na predlog modelov vrednotenja na v ta namen pripravljenih obrazcih, in sicer: 
-
 na zarise vrednostnih con in višine vrednostnih ravni, na obrazcu JR.MV-1, pri cemer se te pripombe posredujejo Obcini Lukovica na elek­tronski naslov: info@lukovica.si ali na naslov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najpozneje do 15.11.2019, 

-
 na ostale elemente modelov vrednotenja (na enacbe, nacin izracuna, vrednostne tabele, tockovnike in vrednostne faktorje), na obrazcu JR.MV-2, pri cemer se te pripombe posredujejo na Geodetski upravi RS na elektronski naslov vrednotenje@gov.si ali na poštni naslov Geodetska uprava RS, Vrednotenje, Zemljemerska 12, 1000 Ljubljana, najpozneje do 15.11.2019. 


Pripombe na predloge modelov vrednotenja morajo biti konkretne in utemeljene. Neutemeljene pripombe ne bodo upoštevane. 
IV. 
V postopku javne razgrnitve bo Geodetska uprava RS kot organ vredno­tenja predlog razgrnjenih modelov vrednotenja tudi javno predstavila. Javna predstavitev bo za obmocje obcin OGU, ki pokriva tudi obmocje obcine Lukovica, potekala na dveh lokacijah: 

- 
cetrtek, 17.10.2019, med 10. in 13. uro, v prostorih Obcine Litija, Velika sejna soba, Jerebova 14, Litija in 

- 
v petek, 18. oktober 2019, med 10. in 13. uro, v prostorih Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana. 



V. 
To javno naznanilo se objavi na svetovnem spletu in v glasilu Obcine Lukovica Rokovnjac. 


štev: 4227-0002/2019-1 dAtum: 26.9.2019 
mAg. olgA vrAnkAr, l.r. župAnjA obcine lukovicA 

September. Za premnoge naše najmlajše prvi dan, zacetek nece­sa novega, necesa veselega. Prvi dan pouka , kot pravimo, »V TA PRAVI ŠOLI«. 
Zaželimo jim vse najbolje, obilico radosti ob prejemanju premno­gih znanj in vešcin, spoznavanju novih prijateljev, morebiti prija­teljev za celotno življenje.  
Starši pa jim moramo biti za vzgled. Tako doma, kakor na cesti. Pokažimo, da znamo tudi mi, da smo se nekaj naucili ter znanje ponesli naprej in ga uporabili. 
September. Mesec našega obcinskega praznika. Praznika ob kate-rem se spominjamo tudi našega rojaka, Janka Kersnika. Pisatelja, politika, notarja, pa tudi župana Lukovške obcine. 
Verjamem , da bi mu bilo v ponos pogledati si vse talente, kateri so se nam predstavili na proslavi ob obcinskem prazniku. Talente, kateri še vedno uspešno rastejo v Rokovnjaški dolini. 
Ob tej priložnosti vsem obcankam in obcanom cestitamo ob nji­hovem prazniku. 
io lmš lukovicA 
Ljudmila Novak: Za povrnitev zaupanja 

Zgodovina nam je pokazala, kam lahko skrajnosti pripeljejo Evropo, ce jih pravocasno ne zaustavimo. Na evropskih volitvah smo se odlocali med tistimi, ki zagovarjajo radikalizacijo Evrope in med tistimi, ki želijo v Evropi ponovno vzpostaviti medsebojno zaupanje. Migracije, popu­lizmi in podnebne spremembe ogrožajo Evropo in ljudi, ki v njej živimo. Trdno verjamem v prihodnost Evropske zveze, a za varno in uspešno krmiljenje po razburkanem morju bo potrebno veliko poguma. Potreb­ne so korenite spremembe, sicer se nam lahko zgodi sesutje in ponovi­tev scenarija iz nekega izjemno mracnega obdobja. V NSi imamo jasno predstavo o tem, kakšno Evropo želimo. Želimo si varno in urejeno demokraticno Zvezo, ki je v službi svojih ljudi in ne elit. Želimo si, da Evropa ostane mocna zveza držav s skupnim imeno­valcem, kjer se lahko skupaj in brez ovir razvijamo v mocno gospodar­stvo na eni strani in obenem ohranjamo obcutek za socloveka na drugi strani. Verjamem, da bo Evropska komisija vzpostavila nov ucinkovitejši mi-gracijski nacrt, s katerim bo porušeno zaupanje med clanicami EU po­vrnila. Razumem ljudi, ki so jezni na EU in cutijo, da je Bruselj le za elite, ki se ukvarjajo same s sabo. A temu je potrebno narediti konec. To je naš skupni dom in moje delo v Evropskem parlamentu bo vedno izhajalo iz kršcanskih vrednot, na katerih je Evropa nastala. In verjamem, da bo nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zacela s postopki za uveljavitev t.i. novega zelenega nacrta, s katerim bo EU kljubovala vse bolj nevarnim podnebnim spremem­bam. Tem se bom kot clanica Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane še posebej posvetila. 
V ponedeljek, 14. oktobra, ob 18. uri, se v prostorih društvene sobe na Obcini Lukovica lahko oglasite na uradnih urah obcinskega odbora NSi Lukovica. Ce vas karkoli zanima s podrocja dela Evropskega parlamenta in prioritet, ki jih bom kot evropska poslanka zagovarjala, vprašajte. 



OBVESTILA, VABILA 29 


RAZPIS 26. POHODA ZA KROF ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA POKROVITELJ: GOSTINSKO PODJETJE TROJANE KRAJ: KRAŠNJA DATUM: NEDELJA, 6. OKTOBRA 2019 PRIJAVE: BAR POD LIPO V KRAŠNJI OD 8.00 DO 9.00 URE PRIJAVNINA: 4,00 EUR ZA  ODRASLE, 2,00 EUR ZA OTROKE DOLŽINA PROGE: 10,5 KM, ZATO SE POHODA LAHKO UDELEŽIJO VSI, KI MENIJO, DA JIM PRIBLIŽNO 2 ­2.30 URE CASA HOJE NE BO POVZROCALO TEŽAV NAGRADE: VSI UDELEŽENCI 26. POHODA ZA KROF BODO PREJELI KROF GOSTINSKEGA PODJETJA TROJANE. OSTALO: VSAK UDELEŽENEC NASTOPA NA LASTNO ODGOVORNOST IN MORA V CASU POHODA UPOŠTEVATI PRAVILA VARNE HOJE. VSAK POHODNIK MORA ZA USPEŠNO OPRAVLJENO POT NA POHODNI TRASI PREJETI DVA KONTROLNA ŽIGA. ZA MOREBITNO IZGUBLJENE PREDMETE IN GARDEROBO ORGANIZATOR NE ODGOVARJA. VSE UDELEŽENCE POHODA PA TUDI OPOZARJAMO NA VAROVANJE NARAVNEGA OKOLJA. VEC INFORMACIJ: sd-krasnja.org  
SPOŠTOVANI! ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA VAS OBVEŠCA, DO BO V NEDELJO, 6. OKTOBRA 2019 ZARADI PRIREDITVE (34. TEK ZA KROF) MED CASOM 10.15. IN 12.15. URO OBCASNO MOTEN PROMET. PREMICNE ZAPORE CEST SE BODO NAHAJALE V NASELJU KRAŠNJA, NA KRIŽIŠCU CEST KRAJNO BRDO - VOŠCE - VRH IN PRI VODOHRAMU NA CESTI PROTI KONJU. UPORABNIKOM CEST PROTI NASELJEM KORENO, VRH, KRAJNO BRDO ....... PRIPOROCAMO, DA SE MED CASOM PRIREDITVE POSLUŽUJEJO DVEH OBVOZOV IN SICER KOMPOLJE - KORENO OZ. BLAGOVICA - MALI JELNIK - VOŠCE. ZA VSE MOREBITNE DODATNE INFORMACIJE POKLICITE 041/612-702. ZAHVALJUJEMO SE ZA RAZUMEVANJE !  

RAZPIS 1. TEKA VETERANOV ZA KROF 
ORGANIZATOR: POKROVITELJ: KRAJ: DATUM: 
PRIJAVE: 
START TEKA: PRIJAVNINA: 
DOLŽINA PROGE: 
KATEGORIJE: 
ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA GOSTINSKO PODJETJE TROJANE KRAŠNJA NEDELJA, 6. OKTOBRA 2019 BAR POD LIPO V KRAŠNJI OD 9.00 DO 10.30 URE OB 11.00 URI 8,00 EUR, ZA DEKLICE IN DECKE 5 EUR ZA KATEGORIJE DEKLIC IN DECKOV 2000 M ZA VSE CLANSKE KATEGORIJE 8500 M DEKLICE IN DECKI LETNIK 2006 IN MLAJŠI DEKLICE IN DECKI LETNIK 2004 IN 2005 CLANICE IN CLANI LETNIK 2003 - 1999 CLANICE IN CLANI LETNIK 1998 - 1989 CLANICE IN CLANI LETNIK 1988 - 1979 CLANICE IN CLANI LETNIK 1978 - 1969 CLANICE IN CLANI LETNIK 1968 - 1959 CLANICE IN CLANI LETNIK 1959 IN STAREJŠI 
NAGRADE: 
OSTALO: 
VEC INFORMACIJ: 
ZA 1., 2. IN 3. MESTO V VSEH KATEGORIJAH .MEDALJE ZA ABSOLUTNO ZMAGOVALKO IN ZMAGOVALCA .POKAL ZA NAJSTAREJŠO UDELEŽENKO IN UDELEŽENCA .POKAL ZA NAJMNOŽICNEJŠO EKIPO .POKAL VSI UDELEŽENCI TEKA PREJMEJO SPOMINSKE MEDALJE IN KROF GP TROJANE. 
VSAK UDELEŽENEC NASTOPA NA LASTNO ODGOVORNOST. 
NASTOP PRIPOROCAMO LE REDNO VADECIM. ZA PREDMETE IN GARDEROBO NASTOPAJOCIH ORGANIZATOR NE ODGOVARJA 
sd-krasnja.org 

ORGANIZATOR: POKROVITELJ: KRAJ: DATUM: 
PRIJAVE: 
START TEKA: PRIJAVNINA: 
DOLŽINA PROGE: 
POMEMBNO: 
NAGRADE: 
OSTALO: 
VEC INFORMACIJ: 
ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA GOSTINSKO PODJETJE TROJANE KRAŠNJA NEDELJA, 6. OKTOBRA 2019 BAR POD LIPO V KRAŠNJI OD 9.00 DO 10.30 URE OB 10.45 URI 5,00 EUR 760M  (CAS TEKA SE NE MERI) 
TEKA VETERANK IN VETERANOV SE LAHKO UDELEŽIJO 
VSI STAREJŠI OD 50 LET. TEK PRIPOROCAMO LE TISTIM, KI MENIJO, DA ZA GLAVNI TEK (8500 M) NISO DOVLJ TELESNO PRIPRAVLJENI. 
VSI UDELEŽENCI PREJMEJO SPOMINSKE MEDALJE IN KROF GP TROJANE. 
VSAK UDELEŽENEC NASTOPA NA 
LASTNO ODGOVORNOST. 
ZA PREDMETE IN GARDEROBO 
ORGANIZATOR NE ODGOVARJA. 
sd-krasnja.org 

Kjerkoli si, naj te Božji mir poišce, v svetlobi bo zdaj tvoje bivališce. Vso ljubezen si nam dala, za vedno v naših srcih boš ostala. 

ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga 


MARIJA IGLIC 
po domace Kvederckova Minka s Prevoj. 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijate­ljem za vso pomoc, izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Lukovica, nego­valkam doma upokojencev Mengeš, vsem župnikom za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbancic, pevcem Klape Sidro ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 
Vsi njeni 
Cesto preckaj šele, ko se ustavijo vsi avtomobili. 
Kuža Pazi varuje, kuža Pazi svetuje! 
Izplacilo zavarovalnine 
10% 
popust 
že med prek spleta zdravljenjem 
Nezgodno zavarovanje Pazi name 
20% 
popust 
za veliko 
družino 

Ugodnosti lahko izkoristite v casu trajanja prodaje Nezgodnega zavarovanja Pazi name, ki poteka od 1. 6. 2019 do 31. 10. 2019. 20 % popust za veliko družino se prizna ob hkratni sklenitvi vsaj 3 Nezgodnih zava rovanj Pazi name prek spleta, pri zavarovalnem zastopniku oz. na naših prodajnih mestih. Vec na triglav.si. 


Vse bo vredu. www.triglav.si 


Vec mobilne telefonije in manj stroškov. Za celo družino! 
September je lahko lepa priložnost za nove zacetke, med drugim je to tudi cas pricetka šole. Marsikateri starš se v tem obdobju odloca, kako najbolj smiselno omogociti prve korake v svet mobilne telefonije za svoje šolarje. S HoT-om lahko to storijo varno, cenovno ugodno in enostavno. 

Kdaj ste nazadnje v vaši družini naredili izracun, koliko placujete za mobilno te­lefonijo? Ce štiriclanska družina mesecno prihrani le 1 evro na družinskega clana, se v enem letu nabere kar 50 evrov. Ko delate primerjavo med mobilnimi opera-terji, upoštevajte tudi t. i. administrativne stroške za menjavo paketov, prikljucnino,prenos lastništva, itd. Še dodatne stroške lahko prinaša tudi vezava ob nakupu tele­fona, saj se ne boste mogli izogniti dražji narocnini, ce operater podraži paket. 
Brez podražitev in brez vezave 
HoT-ovo vodilo je, da želi mobilno telefonijo ponujati po nizkih cenah in to pod istimi pogoji za vse. Tako lahko tudi pri mobilni telefoniji racuna­te na najboljše HOFER cene, ki veljajo za vse, brez izjeme. HoT še nikdar ni podražil cen svojih paketov in obljublja, da jih tudi v prihodnje ne bo. Pri HoT-u tudi nimate stroškov s prikljucnino ali z zapiranjem racuna, in ni se vam treba vezati, da bi lahko izkoristili najugodnejšo ponudbo. 


Cenovno ugodni paketi za vaše najmlajše 
Ce se želite izogniti podražitvam oziroma želite omejiti porabo vaših najmlajših družinskih clanov, potem je HoT, HOFER Telekom, prava iz­bira za vas. Že za manj kot 10 evrov na mesec lahko dobite neomejene kolicine minut in SMS-ov za uporabo v Sloveniji in 30 GB prenosa po­datkov. Paket HoT MINI pa je s 1500 minutami in SMS-i ter 3 GB prenosa podatkov na voljo že za 6,99 evra na mesec. 


Zakaj je HoT varen tudi za vaše mlajše družinske clane? 
Storitve in mobilni paketi HoT ne vse­bujejo skritih stroškov, kot je zaracuna­vanje prikljucnine, menjave paketa ali prekinitve narocniškega razmerja, in omogocajo enostaven nadzor nad pora­bo vaših otrok. Starši lahko enostavno na spletnem portalu ali mobilni aplikaciji Moj HoT (iOS ali Android): 
• 
izberete in brezplacno menjavate mobilni paket, 

• onemogocite uporabo storitev kot npr. mobilni internet, klice na 090 …, 

• 
nastavite samodejno polnjenje dobroimetja in 

• 
nastavite mesecno omejitev porabe vašega otroka. 



Preprosto upravljanje prek spleta 
Prek spletnega portala ali mobilne aplikacije Moj HoT lahko enostavno in povsem brezplacno upravljate s svojim racunom ali racunom svojega otroka in odlocate, kako boste uporabljali storitve HoT. Tako lahko z enim klikom brezplacno zamenjate paket, urejate placila in spremljate porabo. Lahko si uredite mesecno placevanje prek trajnika iz vašega bancnega racuna ali preko kre­ditnih kartic. Lahko izberete tudi enkratno placilo preko kreditnih kartic, PayPala, paysafecarda in maestra, ali pa polnjenje racuna preko vrednostnic, ki jih enostav-no kupite v vsaki trgovini HOFER. In seveda, tudi telefonsko številko lahko prenesete na HoT prek sple­ta le v nekaj minutah. 

Uredništvo Rokovnjac 



ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA 
Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica 
Nagrajuje Športno društvo Krašnja 

ŠD Krašnja bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjaceve križanke podarilo par nogavic in decembrsko mesecno vstopnico za funkcionalno vadbo v telovadnici OŠ Krašnja. Vadba bo potekala v decembru 2019 ob torkih in cetrtkih med 19. in 20. uro pod vodstvom športnega trenerja Aleša Mežnaršica. Vec informacij: www.sd-krasnja.org.  Nagrado bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 14. oktobra 2019, na naslov uredništva Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica. 
Nagradna križanka #1 

Geslo nagradne križanke: CVETJE-N-IN-M Nagrajenka prejem bon cvetlicarne Cvetje N&M v vrednosti 20 evrov. Bon ni zamenljiv za gotovino, nagrajenka pa ga prevzame v cvetlicarni. 
Bon prejme: Danica Urankar