DROBNE ZANIMIVOSTI 
POTOVANJE IZ FtJRLANIJE PREKO POLJANSKE DOLINE 
V ŠKOF JO LOKO LETA 1486 
(Izvleček iz potnega dnevnika Paola Santonina) 
Ozemlje med alpsikim in kraškim sve 
tom je bilo že od najstarejših dob dalje 
močno prehodno ozemlje. Preko njega 
je vodila ena najvažnejših prometnih 
in trgovskih po^ti rnied zgornjim Posav-
jem in zgornjim Posočjem, ki je imela 
več ikot lo.kalen iponien. 
V naslednjem potovanju se seznani 
mo s tovorno potjo, ki je vezaila Pri 
morsko z loškim ozemljem im z načino;m 
•taikratnega potovanja. Po njej so tovo-
rili nekdaj prelhivaloi loškega go.spostva 
železo, platno in druge iz.delke na Pri-
mor.siko. 
To jq čas ineiposredno pred odJcritjeni 
Amerike, obenem čas turških vpadov. 
Povsod se ikažejo sledovi mjihovih uni 
čevalnih pohodov, zato vlada v deželi 
neurejenost. 
Paoio Saiivtonini je .spremljal Pictra 
Carla, škofa iz Caorle, ti je kot posla 
nec in namestnik oglejskega patriarha 
obiskal vse kraje. :ki so v cerkvenem 
ipogledu spadali pod oglejsko patriarhijo. 
in po uničevalnih turških pohodih zopet 
urejal cerikvene razmere. Paolo Santo-
mini je bil ju.nst laik, meščan iz Vidma. 
Njegov dnevnik nam ga predstavi kot 
pravega južnjaika, ki zna živeti in ima 
oster čut za opazovanje umetnostnih spo 
menikov in tudi vsakdanjega življenja. 
I>ne 26. avgusta 1486 so predpoldne od 
potovali iz Čedada ob reki Nadiži (Na-
lissone) v vas Spietar (s. Pietro) in še 
istega dne s ikonji odšli dalje proiti vasi 
Kred (Crete). kjer so prenočevali potem, 
ko so se službeno en dan zadržali v bliž 
nji vasi. Dne 28. avgusta so odšli v Ko 
barid (Cavorebuin) in istega dne okoli 
Črtkano je zaridaiia pot iz Vidma 
do Škofje Loke 
18* 275 
poldne naprej v Tolmin (TulrninuinK ka 
mor so dospeli ob sončnem 7.ah<xlu. Pre 
hodili so 10 milj. Naslednji dan so ob 
sončnem vzhodu zapustili lolmin in od 
šli v pusto gorato pokrajino. Po 10 mi 
ljah hoda so prispeli v Grahovo (Brachi). 
Stopili 9t> v črno zakajeno hišo, kjer so 
jim postregli s svežimi orehi, kozjim 
sirom in ržeiiim kruhom, kuhanimi jajci, 
nasoljenimi postrvmi in nazadnje s pe 
čenimi kurami. Po jedi so nadaljevali 
naporno ijot in po 10 miljah hoda prišli 
v Cerkno (Cirka), ležeče na planoti in 
obdano s potokom, ki nikoli ne usahne. 
Vas je štela 4.2 hiš. Dne 50. avgusta so 
odpotovali iz Cerkna in se povzpeli na 
goro Oslico, potem pa zopet v dolino. 
Gora je z oljeh strani zelo strma in se 
zato imenuje Oslova gora. Xa njenem 
grebenu je tekla meja 7ned benečanskim 
ozemljem in loškim gospostvom. Okoli 
poldne so prišli v Po-ljane, ki so od 
Cerkna 12 milj oddaljene. Tu je bila 
župna cerkev sv. Martina, ki je imela 
14 (podružnic in je spa<lala pod oglejsko 
patriarliijo. Kraj je bila majhna vas, 
ležeča na ravnini, krasila pa jo je lepa 
reka. imenovana Sora, ki je bila bogata 
rib. Po končanih službenih poslih so na-
naljevali pot po ravni cesti vzdolž reke 
lin prišli v mesto Loko, kjer jih je spre 
jel krajevni župnik Pankrac Ecker. Pe 
ljal jih je v svojo hišo. kjer jih je po 
gostil z zelo pestrim obedom. Imel je 
župno cerkev tsv. Jurija, ki je ležala iz 
ven mesta in imela 20 podružnic. Kadar 
se je izpraznilo žuipniijsiko mesto, je imel 
pravico imenovati novega župnika frei-
sinški škof, svetni gospodar mesta Loke, 
potrdil pa ga je oglejski patriarh. 
Mesto Loka leži sicer v ravnini, a pod 
malo vzpetino. Nad seboj ima dva gra 
dova, vsak je zase zi<laji in dobro zava 
rovan, vendar lepši je six)dnji. v kate 
rem stoluje pl. Jakob Lamberger, glavar 
Loke in gradu. V mali oddaljenosti se 
nahaja še tretji grad. V mestu je 250 
zidanih s skodlami kritih hiš. V notra 
njosti mesta je ix)druž'na cerkev sv. Ja 
koba, zgrajena v odlični umetnosti. Na 
eni strani mesta teče proti severu reka 
Sorica (mala Sora), tako imenovana, ker 
nima toliko vode kot Sora. Ima dobre 
ribe. med katerimi so postrvi najlx)ljSe. 
Poleg vrat je nad reko kamnit most; 
ob njem stoji mestni zid presegajoča 
župnikova hiša, ki jo je sam im lastne 
stroške novo in zelo visoko zgradil. Iz nje 
se lepo vidi reka in most ter smejoča se 
planota njiv. Zunaj mesta je župna cer 
kev, ki presega ix) .sijaju vse druge 
cerkve na Kranjskem. iVekdaj je imela 
nad 1500 dukatov dohodkov, sedaj pa 
je zelo nazadovala. Vendar ima še pra 
vično predlagati duhovnike v Poljanah, 
Selcih, Zireh in Velesovem, ki jih nak 
nadno potrdi oglejski patriarh.« 
Naslednjega dne po kosilu so se na 
potil« IX) ravni cesti proti Kranju, ki je 
oddaljen 5 milj. Na ,'i>(>lovici pota so pri 
šli v dolgo vas Bitnje (Faitin), imeno 
vano po cerkvi sv. Vida. V tej vasi so 
imeli veliko platna, ker tukaj, kakor so 
pripovedovali, pozimi moški in ženske 
predejo in tkejo. 
čez reko Savo pri Kranju so prišli s 
čolnom, ker je most odneslai voda. (Sledi 
opis Kranja in nadaljnjega potovanja 
proti Koroški.) 
Doroteja G o r i .^ c k 
276