izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 l)in, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo eiaca in tozi se » Ljubljani Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ui št. J. Telefon inter. št. 32-59 Karun pri poštni hr9niln'f>i št M 1M4 um Zopet se poslavlja staro leto od nas in se nam z upi in nadami bliža novo. Ta čas je vselej nekaka mejna črta, ob kateri pregleda človek izvršeno delo in se pripravi za naloge, ki ga čakajo. 3rez žalcslz se poslavljamo od leta, ki izginja v večnost. Saj pomeni za nas le dobo trde borbe, ki nam ni vselej rodila takih vidnih sadov, kakor si jih kmetski človek zasluži in jih je tudi vreden. Agrarna reforma, ta naša srčna bolečina na polju narodnega gospodarstva, še vedno čaka junaškega apostola, ki ji bo priboril vse ono, česar doslej še ni mogla doseči. Kljub temu pa vendar lahko rečemo, da je tudi ta delna zmaga naš uspeh, vse pa, kar je doslej rodila agrarna reforma dobrega, je zasluga trdne in borbene zavesti našega malega kmetskega človeka, ki se je strnil v Zvezi agrarnih interesentov in se preko nje z žilavo vztrajnostjo, kolikor so jo le dopuščale razmere, odločno boril za svoje pravice. Delni neuspeh nam nikakor ne more jemati poguma, uspeh pa nam ponovno potrjuje, da je le v slogi moč in da le enotnost lahko veruje v napredek. Zadružni zakon, ki ga nam je tudi dalo odhajajoče leto, je drugi tak sad, ki smo ga deloma veseli, deloma žalostni. Lahko pa tudi tu zopet trdimo, da bi ne imeli v zakonu nobene pomanjkljivosti, če bi vsega kmetskega človeka prevevala dovolj močna in jasno izoblikovana zadružna misel. Zato je treba pri ocenjevanju pomanjkljivosti tamkaj presoditi in pretehtati tudi lastne napake. Kaj je v zadružništvu na našem podeželju še trhlega? Nikakor ni naš namen niti težnja, iskati krivcev ali jih klicati na odgovor. V verigi zmot in napak je mnogo členov, ki so med seboj zamotani in usodno povezani, zato bi ne imelo dosti smisla, iskati vseh znanih in neznanih sil, ki so pripomogle do tega, da je v zadružništvu nastal tak položaj, kakršnega si noben vesten zadrugar ni nikoli želel. Kar je za bodočnost glavno, je zahteva, da bodi vsak zadrugar vedno cel mož in res mož na svojem mestu, ne pa samo senca, s katero se igra, komur se to zljubi. Ali smo zadrugarji zadnjih petdeset let bili vedno taki možje? Morda je vprašanje trdo, morda temu ali onemu neprijetno. Mi se ga klub temu ne bojimo, ker smo prepričani, da se slovenski kmet, slovenski podeželski človek v polni meri zaveda pomena, potrebe in važnosti poštene in dobro mišljene kritike. Kogar namreč vodi ideja, kogar vodi ljubezen do dela in želja po narodovem napredku, ta se ne bo nikdar bal kritike. Saj je vsakomur znano, da več glav tudi več ve in več oči toliko več vidi. Zato je tudi v kritiki vedno kaj pobude in lahko vsak pameten javni delavec iz kritike le pridobi. Tam pa, kjer se kritike boje, kjer trepe-čejo pred njo in jo skušajo z vsemi mogočimi sredstvi zatreti, tam, dragi kmetje in kmetice, vselej in povsod diši po gnilobi. Seveda, če odkriješ kaj gnilega, ti udari v nos smrad in je gojitelja tega smradu potlej lastnega plodu strah in sram. Nam se tega nikoli ni treba bati, ker delamo javno in zmeraj po načelih resnične kmetske demokracije. Zato imamo pogum, priznati svoje napake. Hkratu smo celo veseli, če nas pošten človek pošteno opozori nanje. Saj se iz tega učimo, življenje pa je vedna šola. Kmetskazaščitaje tretje dete umirajočega leta. Tudi ta nam je nalila dosti bridkosti v kelih življenja. Naša kmetska gospodarstva to že sedaj bridko čutijo in bodo mogoče v bodoče občutila še bridkeje. Vendar nam niti to ne jemlje poguma za bodočnost. Zjekleneli smo v borbi in ne bomo odjenjali, dokler nam ne zašije dan, ki ga pričakujemo. Kakor nam pripoveduje sveto pismo, so Izraelci čakali Odrešenika štiri tisoč let in so ga končno pričakali. Narod je prestal medtem mnogo gorja, bojeval nešteto bojev, obupal pa le ni. Ali naj mi obupamo, če se za nekaj časa stemni nebo in se kopičijo nad nami sovražni oblaki? Ne, ampak z živo vero in z cd-lcčno vcljc za končno zmago pojdemo pogumno v novo leto. Ne delamo si nobenih rožnih utvar. Saj vemo, kako je Slovencem pel že naš največji kmetski sin Prešeren: — Pečena, ljubček, piščeta na sveti nikomur niso v usta priletela —. Opomin, ki je bil resničen pred sto leti, ima tudi danes še vso neokrnjeno veljavo. Treba bo dela in borbe in truda, treba bo naporov in samozatajevanja, toda cilji, za katere se borimo, so tako visoki in dragoceni, da nas ni strah za njih besedo nobene žrtve. Treba pa je, da postanemo v novem letu vsi kmetski ljudje enotna, disciplinirana vojska. Vsak mora delati na svoji postojanki; kajti pojem demokracije nikakor ne pomeni, da bi se kdo smel odtegovati svoji dolžnosti. Skrbeli bomo torej, da popravimo, kar je bilo slabega, in da zlasti nadomestimo vse, kar smo zamudili. K temu delu smo poklicani vsi in ga bomo tudi vsi z enako vnemo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravili. Prav posebej opozarjamo na nekaj! Naša vas se zadnja leta razveseljivo prebuja. Duh pravega človečanstva in resnične kmetske zavesti in skupnosti je vedno močnejši. Plašeče sence, ki jih je bila napačna vzgoja razgrnila po naših vaseh, vedno bolj blede in izgubljajo svojo pogubno moč. Roko na srce in povejte: Po čigavi zaslugi je nastal na naši vasi tak razveseljiv preobrat? Slišimo vas, ko pravite, da je to v prvi vrsti zasluga borbenega in poštenega kmetskega tiska. Kakor hitro pa ste to spoznali in se tega zavedate, glejte, da tudi vsi storite svojo dolžnost. Staro in mlado, možje in žene, zlasti pa vi, fantje in dekleta, bodočnost in ponos slovenske vasi, zavedajte se, da spada med vaše prve dolžnosti tudi propaganda za kmetski tisk. Z ognjem, ki je lasten mladim dušam, širite naš tisk, pripovedujte in poučujte one, ki še ne vedo, da se samo kmetski človek more nesebično zavzemati za kmetske interese in da se samo kmetski tisk bori za slovensko vas. V vrsti kmetskega tiska na Slovenskem koraka že 19 let naš »Kmetski lis t« ko zastavonoša v prvi vrsti. Poskrbite, da bo 20. leto njegovega obstoja leto resničnega kmetskega ponosa in razmaha. Ob 201etnem delu osebam častitamo in jim poklanjamo darila z željo, da bi bilo v bodoče njih delovanje po zaslugi dolgoletnih skušenj še plodnejše in še bolj uspešno. »Kmetski 1 i s t« ne hlepi niti po častitkah niti po darovih, upravičeno pa pričakuje, da se boste v tem letu vsi, ki se naš list bori za vas, zavedali klica in ga tudi uresničili: V vsako slovensko hišo na vasi — »KMETSKI LIST«! V boju preti živinskim boleznim Dne 22. decembra je stopila v veljavo nova uredba kmetijskega ministra, ki v boju proti živinskim boleznim odreja več odločnih ukrepov. Ministrova uredba se glasi: 1. Prepovedujem iz Belgije, Danske, Nizozemske, Francije, Nemčije, Švice in Turčije: a) uvoz in prevoz prežvekovalcev in prašičev; b) uvoz svežili in posušenih deloy, odpadkov, surovin in proizvodov od prežvekovalcev in prašičev kakor tudi uvoz sena in slame. 2. Seno, slama in druge vrste stelje, porabljene za pakiranje blaga, se morejo uvažati, toda morajo se v kraju namembe takoj sežgati. 3. Mlečni proizvodi in topljena mast spadajo pod uvozno prepoved. 4. Poljedelski delavci, ki se vračajo iz držav, omenjenih v čl. 1. ne bodo mogli zapustiti vhodne postaje in nadaljevati poti v notranjost države, dokler se ne izvrši desinfekcija obleke, obutve in pribora, ki ga nosijo s seboj. 5. Izjemna dovoljenja za uvoz in prevoz živine in proizvodov, na katere se nanaša ta prepoved, bo izdajalo ministrstvo po prosti oceni za vsak primer posebej. 6. Veterinarski oddelek bo storil vse nadalje potrebno za izvršitev te naredbe. Jsč/fe zia/prej bcž/e Izpczljesi ve. •. Menda ni med našimi čitatelji nikogar, ki ne bi poznal svetopisemskega nauka, da je treba najprej iskati božjega kraljestva in njegove pravice, nakar nam bo vse drugo .navrženo. Pravilo, ki tako jedrnato velja za duhovno življenje, obdrži polno svojo vrednost tudi tedaj, če ga prenesemo v naterielni svet. Tudi tu se je najprej treba lotiti jedra, bistva, nakar vse drugo prejmemo tako rekoč samo po sebi kot nameček. Kaj se to pravi, recimo, v politiki? Nič drugega kakor to, da se je tudi v političnem delu in borbi treba lotiti najprej bistva, tiste osnove, ki je os in gibalo vsega javnega življenja. In ta osnova je — gospodarstvo, gospodarsko vprašanje z vso svojo členovitostjo in mnogostranostjo. Menda ne pretiravamo, če trdimo, da je slovenski političen človek doslej posvečaj temu vprašanju vse premalo pozornosti. Da, še več, vedno je bilo in je še med nami dosti ljudi, ki so hoteli politično udejstvovanje, oziroma njegovo težišče, s te glavne točke prenesti in čisto premišljeno speljati na stranpota, da bi potem lahko v kalnem ribarili, v megli lovili in ujeli čim več koristi zase, ne glede na to, ali je to tudi narodu v korist ali ne. Da, trdimo celo, da tako počno premnogi, čeprav vedo. da je narodu tako ravnanje naravnost v škodo, ker mu megli pogled in slabi njegovo odporno silo. Tako imamo v naši javnosti polno gesel, za katere razne veličine čisto po nepotrebnem lomijo kopja. Izumili smo jezikovno vprašanje, kulturno avtonomijo, izumili smo še marsikaj, česar tu ne bomo naštevali, pr; tem se pa ti borci »za svobodo milega naroda« prav nič ne zmenijo za to, da narod brez zdravih, trdnih in urejenih gospodarskih razmer sploh ne more kulturno živeti in narodno uspevati. Koliko je bilo že lepih in spodbudnih, pa hkratu satansko lažnivih besed napisanih in spregovorjenih o slovenski svobodi prav s strani £lcyZ?CXZ?Z2C£ 0 tožbi agrarnih interesentov iz Kostanjevice na Krki zoper odločbo banske uprave, s katero naj bi se agrarni interesenti na vele-posestvu verskega zaklada znova utrdili, je celjsko upravno sodišče razpravljalo dne 30. novembra t. 1. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in odločbo banske uprave kot nezakonito razveljavilo. V veljavi je torej ostal prvoten odlok o utrditvi subjektov, ki ga je izdala komisija za likvidacijo agr-rne reforme in ki je že davno pravomočen. Agra-ni interesenti so se globoko oddahnili in takoj pričeli razmišljati o nadaljevanju raz-meritve agrarnih parcel, ki so jo morali zaradi odločbe banske uprave skoro pred dvema letoma prekiniti. Vsi agrarni interesenti, ki izpolnjujejo predpise zakona o likvidaciji agrarne reforme, bodo obdržali dodeljene parcele in kakor hitro bo geometer izvršil razmeritvena dela in predložil par^elacijske načrte komisiji za likvidacijo agrarne reforme, bo predložen sodišču predlog za zemljeknjižni prepis parcel na nove lastnike agrarne interesente. Geometrska dela se tekom zime zaradi snega ne morejo vršiti, pač pa se bodo nadaljevala kakor hitro bo skopnel sneg. Spomladi bodo agrarne oblasti razdelile tudi še ostalo površino obdelovalne zemlje, ki je bila tik pred odločbo banske uprave oddvojena za agrarno reformo in se ni mogla več porazdeliti med agrarne inte-refente. Spomladi bodo mali kmetje iz vseh občin krške doline zopet popravljali in urejevali poljska pota, kopali jarke in gnojili košček zemlje, ki je po stoletjih prišel v njihovo last. Spomladi bodo agrarni interesentje zopet orali in sejali dodeljene njive in z večjo sigurnostjo pričako- takih ljudi, ki jim je slovenska svoboda trn v peti! S strani ljudi, pravimo, ki jim je vsak resničen izraz svobode bolj osovražen kakor najhujše zlo na svetu, s strani ljudi, ki so se trudili in se še vedno trudijo, da bi narod obdržali v čim večji temi. Čemu in zakaj, to čutijo naši čitatelji najbolj bridko pač na svojih — žepih! Zato veljaj v tem oziru vodilo, da je — zdrava pamet človekov najdragocenejši zaklad. Zdrava pamet nam pa pravi, da brez trdnega gospodarskega zdravja ni življenja in ne napredka. Kako boš svoboden, če te lahko zdaj ta. zdaj oni vsak hip zgrabi za vrat in ti eksekutor trka na vrata! Kako boš svoboden, če te lahko tisti, ki ti ima gospodarsko v kremljih, vsak trenutek vrže na cesto in ti odvzame kruh? Kakor je s poedinci, tako je z večjimi družabnimi skupinami in tudi z narodi, tako je seveda tudi z nami Slovenci. Zato je in ostane težišče našega političnega udejstovanja v zahtevi, da se v skupni domovini gospodarsko utrdimo. S pravično in dobro upravo, z izvajanjem zakonov, ki nam to omogočajo, s pravilno investicijsko, prometno in trgovsko politiko itd., skratka z vsem, kar nas more približati temu cilju. Samo v kolikor se naše delovanje izraža v teh zahte-tah in v kolikor z njimi dosega uspehe, v toliko je naša politika pozitivna in sploh vredna tega imena. Vse drugo je igračkanje in slepomišenje, ničvredno šarlatanstvo, ki hote ali nehote, vede ali nevede slabi narodovo življenjsko silo. Kdor to dela nevede, je pač za politično delo nesposoben in naj se umakne, kdor pa to počne vede, po načrtu in premišljeno, je pijavka, ki zasluži obsodbo vsega naroda. Kmetje, kadar gledate na politično delo posameznikov in tudi celih skupin, pretehtajte in precenile ga tudi s tega vidika. Spoznanje vam bo potem znatno olajšano in v svojih odločitvah se vam ne bo treba bati zmot, ki so sicer vedno šle — v vašo škodo! l?efoi?ItIG£ vali košček kruha za številbe družine kakor doslej, Kosili bodo travnike za njihove krave ter upali na skromne bajtarske dohodke, za katere so morali vodili do sedaj nezaslišane borbe, nositi večne skrbi in neprestan strah. Agrarni interesenti upajo, da se bo likvidacija agrarne reforme na veleposeslvu verskega zaklada sedaj pospešila in po petnajstih letih vendarle prevedla h kraju in dokončala. Agrarni interesenti pa ne smejo niti za trenutek opustiti bor^o za svoje pravice, ne smejo postati brezbrižni, temveč morajo ostati čuječi in vedno na straži. Iz domačih krajev X Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 126 dvorcih, svinjska rdečica na 28, kuga čebelne zalege na 9, steklina na 3 primerih, slinovka in parkljevka na 9 dvorcih in vranični prisad na 3. X Stara domača železna industrija in kovaška obrt v okolici Vareša in Kreševa v Srednji Bosni izumira. Stoletja so domačini sami izkopavali rudo in jo potem na preprost način izkoriščali v svojih delavnicah. Zdaj te kovač-nice zapored propadajo, kar jih še obratuje, pa so se združile v zadrugo, da bi se vsaj tako še mogle obdržati. Kmet, KI se »veda svoje moti. ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta ve tudi to, da /e treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. S čelna, usp&Uov potno. L VUh/o leto. želita vsem svojim naročnikom, dopisnikom in poslovnim prijateljem uctdh.ub/0 Uv ustava Prešernov dom — narodna last Rojstno hišo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem namerava odkupiti poseben odbor, ki jo bo popravil in preuredil v nekak Prešernov muzej. Hiša stoji v kraju, ki je sredi našega tujskega prometa in je prav, da ustvarimo iz nje pričo naše kulture. Stroški so preračunani na okrog 200.000 dinarjev. Denar bodo zbrali šolski otroci; na vsakega odpade 1 din, pa bo vsota v glavnem zbrana. Z odkupom te hiše bo hkratu dano priznanje vsem onim našim skromnim in tihim kmetskim domovom, iz katerih so nam prihajali in še prihajajo naši največji možje. Jzvoz bukovine 193S Letos v novembru na Dunaju sklenjeno evropsko konvencijo za bukovino so sedaj potrdile organizacije lesne industrije vseh štirih, v poštev prihajajočih držav. Izvozni kontingenti so za te države taki: Poljska 56 000 m3, Rumu-nija 130.000, Češkoslovaška 94.000 in Jugoslavija 170.000 m3, skupaj 450.000 m3. Da se ohrani stabilnost cen. pa so bili gornji kontingenti za vse države znižani za 5% in bo skupna količina izvoza v prihodnjem letu le 427.500 m3. Sklenitev te konvencije je ugodno vplivala na razvoj mednarodnega trga za bukovino. Uvedba o kmetskih dolgovih Vlada je sprejela na seji 23. t. m. spremembo uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Ta sprememba se tiče pritožbe na okrožno sodišče zoper odločbe sreskih sodišč, ki so do sedaj končno veljavno sklepale o tem, ali pripada komu zaščita, ali ne. Ker so oblastva, ki izdajajo potrdila o svojstvu kmeta, zelo različno postopala, deloma na škodo kmetov in tudi na škodo upnikov in države, je bilo predloženih od vseh prizadetih strank več zahtev o spremembi tozadevne določbe uredbe. Vlada ije predlogom ugodila in dopolnila uredbo s pritožbo na okrožno sodišče. Posebnih olajšav so deležni tudi optanti, ki so se preselili v našo državo. Njim priznava uredba svojstvo kmeta brez ozira na glavni poklic. Dolžnikom ki imajo preko 50 ha obdelovalne zemlje, se podaljša rok, do katerega morajo upnikom sporočiti, da se hočejo poslužiti olajšav, ki jih jim nudi uredba. Nadalje se ponovno omogoča dolžnikom, da se sporazumejo z denarnimi zavodi glede odplačila dolga. Sredstvo prefi živinski kugi Kmetijsko ministrstvo republike Ecuador (Južna Amerika) je uradno sporočilo Akademijam znanosti v Franciji, Nemčiji, Angliji in v Združenih državah, da se je posrečilo iznajti novo cepivo proti živinski kugi. Živina, cepljena s tem novim sredstvom, je za dobo enega leta popolnoma zavarovana proti kugi- na gobcu in parki jih in se je tekom enega leta po cepljenju ta bolezen nikakor ne prime. Novo zdravilo je vsekakor dragocena iznajdba in utegne za živinorejce pomeniti pravi blagoslov. Doma in drugod Hrvatska straža glasilo Katoliške akcije v Zagrebu se vedno huje zaganja v voditelje bivše HS'S in zlasti napada pisanje »Hrvatskega dnevnika«, ki je kakor znano glasilo dr. Vladhnirja Mačka. »Hrvatska straža« očita prvakom HSS brezverstvo, protikatoliško in protiduhovniško gonjo. »Hrvatski dnevnik« odgovarja glasilu Katoliške akcije, da ne preti od hrvatskega seljačkega pokreta ne veri, ne katolištvu nobena nevarnost. Nasprotno. Seljački pokret je vedno na-glaševal in še naglašuje važnost vere za moralno življenje naroda in je vedno podčrtaval stališče pozitivnega krščanstva. »Hrvatska straža« mora imeti nekaj drugega za hrbtom in ne skrb za vero in katolištvo, pravi »Hrvatski dnevnik«. Glasilu katoliške akcije gre pred vsem za politiko. Toda, s to besedo noče na dan in se zato previdno skriva za vero. Glavni urednik »Hrvatske straže« je odlični g. dr. Šimrak, znani hrvatski političar, ki je bil svoj čas vodja hrvatskih klerikalcev. Po šestem januarju se je vtihotapil skupno s frankovci v dr. Mačkovo hrvatsko fronto ter postavljal najostrejše zahteve po svobodni Hrvatski. HSS mu je bila vse premalo borbena in premalo hrvatska. Iz srede hrvatske fronte je poskušal rušiti in drobiti vpliv in moč doktorja Mačka. »Hrvatska straža« je naperila svoje kanone najprej na samostalne demokrate, ki so povezani z b. HSS v seljačko-demokratski koaliciji. Gonila jih je iz hrvatske fronte kot garjave ovce. Zadnje mesece preteklega leta se je pa vrgla na prvake b. HSS' in na »Hrv. dnevnik«. Zadnjič smo objavili izjavo zagrebškega nadškofa g. dr. Alojzija Stepinca, ki jo je prineslo beograjsko »Vreme«. V tej izjavi je nadškof odločno nastopil zoper klerikalizem in zoper vmešavanje duhovnikov v politiko. Pisanje »Hrvatske straže« kakor tudi akcija, ki jo vodi g. dr. Šimrak, nikakor ni v skladu z izjavo nadškofa. Odnošaji med bivšo HSS in hrvatskimi klerikalci se vedno bolj zaostrujejo. Značilno je bilo dejstvo, da se dr. Maček in nihče od vodstva b. HSS ni udeležil pogreba pokojnega škofa dr. Ante Bauerja. 'Politični shodi in sestanki Med božičnimi prazniki so imele politične stranke več shodov in sestankov po vseh krajih države. JNS je imela številno obiskane sestanke v Sarajevu in Tuzli. Govorili so Bogoljub Jevtič, Jovo Banjanin, dr. Srpko Vukanovič, Ivan Božič in drugi. Zanimivo na teh sestankih je bilo dejstvo, da se jih je udeležilo zelo veliko muslimanov. Beograjska združena opozicija je imela več shodov po Srbiji. Javen shod je bil na Topoli. Ponovno je pričel s politično akcijo tudi znani levičarski politik v zemljoradniškem gibanju dr. Dragoljub Jovanovič. Finančni odbor je ta teden nadaljeval razprave o proračunu. Na dnevnem redu ije bil proračun ministra vojske in mornarice. ,, Slovencu" v odgovor »Slovenec« od 28. decembra se je spravil na inaš članek v božični številki »Kmetskega lista« in trdi nič več in nič manj, da ga nam je narekoval sam mogočni in krvavi Stalin, diktator 170 milijonskega ruskega naroda, ki je sploh dal navodila, kako naj kristjani žive in se obnašajo do vere in cerkve. »Slovencu« v odgovor naj tu priobčimo le •kratek odstavek iz glasila krščanskih socijali-tstov »Delavske pravice«. Takole pravijo krščan- ski socijalisti, ki čuvajo dr. Krekovo socijalno misel, v božični številki svojega glasila: »Iščite mir danes med posedujočimi ljudmi! Ali ga najdete? Ne! Nikdar nimajo zadosti, vsak dan hočejo več in več. Kdor jih opominja na vekovita načela Kristusova, tega proglase za komunista, za revolucionarja, za nezadovoljneža, za godrnjača, v našem ožjem krogu pa vsaj za slabega katoličana.« D r. B a u m a n n je bil pri zadnjih volitvah izbran za predsednika zvezne republike Švice. Poštena beseda V eni zadnjih številk piše beograjska »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, med drugim tudi tole: »Kogar je narod obsodil, ta naj ne pričakuje amnestije.« Mi naglašamo to resnico že 19 let in nas zato prav iskreno veseli, da jo je sprejela sedaj v svoje stolpce tudi ugledna »Samouprava«. Kdaj in koga pa je ali bo narod obsodile to seveda ostane in mora ostati prepuščeno njegovi svobodni odločitvi. O tem niti najmanj ne dvomimo, ker je po izjavah uglednih in vodilnih članov JRZ ta stranka načelna zagovornica demokracije. Narodna dclžiicsi? Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev, Združenja vojnih prostovoljcev — borcev za osvoboditev severnih krajev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in nekaterih odličnih osebnosti ob 201etnici zasedbe Celovca in Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je potrebno zbrati čim več podatkov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše zgodovine. Zato vabimo vse, ki so se borili ali kakor koli delovali za Koroško, Štajersko, Prtekmurje ali Medji-murje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Prav tako kakor daljši, so dobrodošli tudi krajši sestavki. Žrtvujte v ta namen le nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost, kar morda smatrate za malenkost. Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja bodočim rodovom naša narodna dolžnost? Ali naj zanamci brez potrebe motre tudi dobo skozi motna očala našega nasprotnica? — Ker bo zahtevalo urejevanje mnogo časa, prosimo, da se tega prepotrebnega dela lotite čimprej! — Natančnejša navodila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred Škofijo 18, kamor izvolite poslati tudi svoj prispevek. Kupčija z želez* niškimi pragovi Letos je v prvih treh četrtletjih naš izvoz železniških pragov dosegel vrednost 40 milijonov din nasproti 26 milijonom v istem razdobju lanskega leta in 8 milijonom v istem razdobju leta 1935. V zadnjem času pa so velika lesno industrijska podjetja, zlasti v Bosni in Črni gori, sprejela nova znatna naročila. Samo iz Anglije so podjetja dobila naročil za 120.000 železniških pragov. Pri vseh teh lepih poročilih je žalostno samo to, da je večina te industrije v tujih rokah in gre glavni zaslužek in glavni dobiček — kakor navadno vse dobrote — mimo naših žepov. Cene našega lesa v Jlaliji Po poročilu Narodno-gospodarskega sveta v Milanu so tam cene za naš les takele: bukove deske natur I.a 850 do 900, I.a hrastove deske 1150 do 1250, II. 1000 do 1100 lir franko kompleten vagon za kub. meter. Krokodil/e solze 0 davkih piše »Domoljub«, ki nosi na kmetih pogosto drugačno, bolj točno, čeprav manj prikupljivo ime. med drugim tudi tole: »Ljudje ne pomnijo, da bi se kdaj davki izterjevali tako neizprosno kakor letos. Saj ljudje radi plačajo, kolikor morejo, in tudi proti izterjavanju niso, toda letos so v mnogih krajii po prirodnih nezgodah preveč prizadeti, da bi mogli v redu izvršiti svoje obveznosti. Morda ne vsi, gotovo pa velika večina. Prepotrebno je. da bi se tudi davčne oblasti nekoliko prilagodile dejanskim razmeram, pohitele v dobri letini, v slabi pa malo potrpele. Ljudje so posebno ne^.cljni, ker jim letošnje izterjavanie nakopava posebno velike stroške. Davčne oblasti prosimo, naj nekoliko potrpijo, občine pa naj tudi kaj od sebe dajo.« S temi izvajanji seveda tudi mi soglašamo, želimo pa vsekakor drugačnih kretenj in zlasti drugačnih dejanj kakor je tako solzavo stokanje. Saj vemo, da celo Stvarnik, ki je najbolj pravičen sodnik, sodi človeka po srcu in delih, nikoli pa ne po besedah. Nihče nai\i zato ne sme zameriti, če tudi mi v čmerikavi besedi brez dejanj vidimo pač le — krokodilje solze, pa naj jih že pretaka kdor koli. ifcsfSve za oipozje Človeka strese mraz, ko sliši, koliko sodobna kulturna in civilizirana človeška družba izda za oboroževanje ali z drugimi besedami •— za medsebojno ubijanje in uničevanje. Številčno je ugotovljeno, da je svet izdal v letu 1937, trikrat več za oboroževanje kakor leta 1936. Tak je torej »miroljubni obraz« sedanje človeške družbe. Ali je spričo tega kaj čudnega, če je sodobni človek izgubil vero vase in v svoje človečanstvo ter se vedno bolj pogreza v pošastne temine notranjega razkola in anarhije. Kaj nam bo še vzrastlo iz tega, kdo ve?! Evropske vojne še ne bo V svoji božični poslanici je predsednik doktor E. Beneš sporočil državljanom veselo in blažilno novico, da v bližnji bodočnosti ni pričakovati vojne v Evropi. »Če vidimo v 1. 1936,« pravi dr. Beneš, »dobo hudih kriz in v 1. 1937. dobo izenačenja moči, se mi zdi, da bo postalo leto 1938 doba pogajanj, razgovorov, iskanja soglasja in končno zaključitve vsaj delnih in začasnih dogovorov, ki bodo dovedli do končnega sporazuma o miru v vsej Evropi.« Tem bodrilnim in tolažilnim besedam češkoslovaškega predsednika samo želimo, da bi v novem letu postale živa resničnost. Kaj se godi po svetu Pravijo, da se na svetovnem nebu jasni. Za zdaj tega seveda še ne vidimo, vendar vsaj upajmo, da se bodo napovedi državnikov kolikor toliko uresničile. Vsekakor so trenutno oblaki še precej gosti in nekam svinčeno težki. Bivši Stalinov prijatelj in sodelavec Jenu-k i d z e , ki ga je zadela ista usoda kakor Karahana. Nazadnje je opravljal funkcijo predsednika Transkavkazije. Društvo narodov preživlja težko krizo. Ta mednarodna organizacija je bila ustanovljena v tistih, danes skoraj nerazumljivih dneh po svetovni vojni, ko se je ves svet strnil v resnični želji, da ne sme nikdar več izbruhniti nobena vojna. Kakor je bila skraja misel lepa in vabljiva, kakor je imela ta ustanova mnogo idealnih in požrtvovalnih sodelavcev, tako je praksa tekoiji let pokazala, da gre življenje svojo pot. Cela vrsta dogodkov je z nepremagljivo silo butala v to idealistično ustanovo in napravila končno iz nje jalovo organizacijo brez vpliva in moči. Izkazalo se je, da ideali in. teorija nimajo v realnem svetu nobene moči, zlasti ne v sporih, če ni za njimi realne sile — orožja. Tako so iz Društva narodov zapored počepale Japonska, Nemčija, Italija in druge, organizacija sama pa je ostala suho okostje. Nastali so novi spori, ki resno prete, da bodo sploh pokopali to ustanovo, od katere je nekdaj svet toliko pričakoval. Polagoma sta se izoblikovala dva svetova. Eden v okviru Društva narodov, ki s Francijo na čelu zagovarja stališče tako zvane kolektivne varnosti, to se pravi: V vsakem sporu, kjer je udeležena kaka članica Društva narodov, iamčijo vse ostale včlaniene države za pravično rešitev spora; če pa je kaka članica dejansko napadena, se bodo vse ostale postavile v njeno obrambo proti napadalcu. Kakor to v teoriji lepo zveni, je v praksi prazen dim. To je svet videl pred leti na Kitajskem, pozneje v Afriki in drugod ter vidi in doživlja danes zopet na Kitajskem. Zato je prišlo tako daleč, da se celo Švica boji svojega članstva v Društvu narodov, čeprav ima ta organizacija na njenih tleh svoj dom. Švica nima nikakega totalitarizma niti v najskromnejši obliki, je vrh tega sedež Društva narodov, kar v gospodarskem pogledu, posredno ali neposredno, ne pomeni malo, a se vendar bavi z mislijo, da bi izstopila. To se pravi, da računa z nevarnostjo, da bi moglo članstvo v Društvu narodov pomeniti toliko ko nevarnost za švicarsko nevtralnost, kot pripadništvo k enemu od blokov, v katera se hoče razklati sodobni svet. Švica je prav gotovo dobra članica in idejno trdna pripadnica Ženeve, a vendar računa z možnostjo, da bi se ji bilo odreči, da si s tem zagotovi priznanje popolne nevtralnosti napram vp^kim silam drugega bloka na severu in jugu. Vse to so sila pomembne stvari, ki nam na zgovoren način pričajo, kako res, kako bridko res je, da se Društvo narodov nahaja v svoji največji in najbolj resni krizi, ki po svoji globoki idejni razklanosti utegne pomeniti krizo vse svetovne politike. Italija in Nemčija na drugi strani zagovarjata načelo dvostranskih pogodb med posameznimi državami. To stališče, ki je deloma videti preprostejše in za ohranitev miru uspešnejše, pa po drugi strani odpira nepregledne možnosti za spletkarstvo 'in kovarstvo, zlasti pa za izigravanje malih držav, ki same ali v raznih »blokih« zagazijo v tako mrežo velesil, da so končno samo še igračke v valovih svetovne diplomacije velesil. Po našem mnenju je v miroljubnih gubah teh dvostranskih pogodb vedno skrit meč za nove pokolje in novo prelivanje krvi. Lev Mihajlovič K a r a h a n , boljševik stare garde in član sovjetske mirovne delegacije v Brest Litovsku, je bil pred kratkim obsojen na smrt in ustreljen. Na Daljnem vzhodu se je po zadnjih porazih kitajski generalisi-mus Cangkajšek umaknil v Kanton, odkoder bo skušal reorganizirati svojo armado in nadaljevati borbo z Japonci. V Kantonu se vrše zaradi pričakovane japonske ofenzive obširne priprave za obrambo. Nad 300.000 ljudi se je udeležilo zborovanja, na katerem je župan prečital proglas, ki napoveduje boj do zadnje kaplje krvi. Vojaški guverner v Kantonu je poslal več brigad v zaliv Bias, da se prepreči izkrcanje japonskih čet. Na meji angleške koncesije v Kantonu so zgrajene žične ovire in zavetišča. V zaliv Bias sta prispeli dve japonski transportni ladji, japonske čete pa se še niso izkrcale. V severni Kitajski je kitajska vojska zadnji čas izvojevala pomembne uspehe v pokrajini šansi in šantung. Velika japonska kolona je v zadnjih dneh skušala zavzeti mesto Pujang, pred katerim je prišlo do bitke, ki se je končala s hudim japonskim porazom. Japonski oddelki se sedaj naglo umikajo proti severovzhodu. Kitajska vojska je po nekih poročilih iz hopejske dežele osvojila čingpung in Lieshuang ter prodira sedaj proti Nanonohu in Huangčangu v zapadnem šantungu. Drugi oddelki kitajske vojske se tudi že bližajo glavnemu mestu dežele Cinantuju. Japonci so morali spričo tega prekiniti vse svoje operacije v šangtungu. Med Ameriko in Japonsko je napetost v zadnjem času nekoliko popustila in je vzela vlada Združenih držav na znanje opravičila japonske vlade glede znanega incidenta na reki Jangce. Kljub temu pa Amerika vztraja na ugotovitvah svoje preiskave glede tega dogodka. Zato pa bo tudi Amerika zahtevala tem resnejša jamstva s strani japonskih uradnih krogov, da bodo v bodoče Japonci ameriške zahteve resno izpolnjevali. V Palestini trajajo že več dni hude borbe med oddelki angleške vojske in arabskimi uporniki. V Galileji so angleške policijske straže našle večje število trupel padlih upornikov, ki so bili večinoma samo mladi ljudje v starosti 20 do 25 let. Boji še vedno trajajo in že dolgo v Sveti deželi ni bilo tako krvavega božiča kakor letos. SVev« pocfff«verneria SV«redne banhe Za prvega podguvernerja Narodne banke je bil postavljen dr. Ivo Belin, za drugega podguvernerja pa Milorad Zebič, glavni tajnik beograjske borze. ^pczgcdcvinsfee nafcihe v Husiji Pri mestu Frunze so v Sjemenskem rovu v okrožju Isik-Kulsko pri kopanju temeljev za novo svinjsko farmo naleteli na dva žrtvenika in velik bronast kotel. Noge žrtvenikov imajo obliko levovih šap. V bližini so odkopali tudi bronasto figuro bika. Hkratu so odkrili ostanke tlakovanih potov in trgov, kar priča o starodavnem človeškem bivališču v teh krajih. Hkratu je starinoslovska odprava o priliki posebnih del pod vodo potegnila iz reke Buga prastar čoln. Profesor Odbeli je izjavil, da je ta Pred kratkim je v Ameriki za kapjo umrl v 81. letu svojega življenja bivši poslanik Združenih držav pri pariški vladi, Frank Kellogg, znan zlasti po svojem paktu, kateri obsoja vojno kot sredstvo za dosego političnih ciljev. Kelloggov pakt je bil podpisan pred desetimi leti, kolikokrat pa je bil medtem že prekršen, je škoda govoriti. najdba posebno pomembna. Kemiki-znanstveniki, ki so preiskali les, so potrdili, da je moral čoln ležati v vodi že najmanj 3000 let. Čoln je dva in pol krat večji kakor slični, doslej najdeni čolni. Spričo tega sklepajo, da pomeni ta čoln eno izmed ladij, s kakršnimi so pred tisočletji Skitje, tedanji prebivalci današnje Rusije, prevažali svoje blago iz domovine v Grčijo Mladma »cz vasi C čistim e naše vas grdega madeža 1 Naša vas lahko ob zatonu leta z veseljem in s ponosom gleda na kmetsko mladinsko gibanje in na delo, ki so ga mladi borci že opravili. To delo je že marsikje tako vidno in je rodilo že toliko dobrih sadov, da samo zase dovolj zgovorno priča in ga ni treba posebej naglašati. Danes bi opozoril le na pojav, ki smo doslej le poredkoma govorili o njem. Res je"sicer, da je delo organizirane kmetske mladine v prvi vrsti buditeljsko. Ona hoče in mora vzdramiti našo vas iz brezbrižnosti, iz ponižujoče podrejenosti k tvorni in odločujoči samostojnosti. To je velika in težavna naloga, ki zahteva mnogo napora in žrtev, pa bo zato pokazala tudi obilo lepih in dragocenih sadov, ko bo opravljena. Ob pojavih pa, ki ob vsakih večjih praznikih oblatijo sicer lepi obraz naše slovenske vasi, hočem tu opozoriti na nekaj, čemur bo morala zavedna kmetska mladina posvečati prav posebno pozornost. V mislili imam pretepe in poboje, ki jih rodi pijančevanje. Društveno delo blaži Da me ne bo kdo napačno razumel ali celo hotel zasukati dobro mišljenih besedi v napačno smer, naj takoj tudi povem, da s tem ne mislim in niti nočem očitati organizirani kmetski mladini pretepaštva in pijančevstva. Narobe, poudariti hočem samo to, da ta ma-. dež, žal, še vedno kazi slovensko vas. Pri tem se seveda popolnoma zavedam, da pravo društveno življenje v Društvu kmetskih fantov in deklet že samo po sebi omejuje pijančevanje in pretepanje. Društveno delo pravega člana v prostem času tako prevzame in zaposli, da niti ne utegne misliti na pijačo, nikakor pa nima niti časa niti volje misliti na čezmerno uživanje alkoholnih pijač, čut tovarištva, ki se razvije v vsakem resničnem in zavednem društvenem članu, pa pomaga poravnati nastale spore, trenja in nesoglasja na miren, dostojen in človeka vreden način. Seveda nisem tako naiven, da bi mislil, češ: z ustanovitvijo društva bodo odpadli vsi spori na vasi. Ne, nikakor ne! Trenja so bila, so in bodo — na vasi in v mestu, povsod v človeški družbi. Pač pa je res, da društveno vzgojen fant ne bo sporov šel poravnavat s kolom in nožem, ampak se bo znal tudi s tovarišem, s katerim je prišel navzkriž, ali pa celo z izrazitim nasprotnikom pomeniti po človeško. Senca pada na vse Po teh splošnih pripombah smo si menda ha jasnem, za kaj gre. Ker so pretepi in poboji na vasi, kakor rečeno, zlasti ob velikih praznikih vsakdanji pojav, pada senca na vse podeželje, na krive in nedolžne. Zato je dolžnost organizirane kmetske mladine, da z vzgledom in besedo take pojave skuša kolikor mogoče omejiti. Primerne razprave in navodila v »Grudi« bi po mojem mnenju brez dvoma rodila kaj dobrih sadov. Nemara bi tudi bilo koristno, ko bi Zveza izdelala za včlanjena društva posebna navodila za borbo proti tej slovenski sramoti. Tu spet ni moj namen, da bi igral vlogo pridigarja in gledal hudiča bolj črnega kakor je v resnici. Nasprotno, gledam položaj, kakršen je. Pri tem pa moram reči, da oblast (sama, žal, premalo stori za omejevanje pijančevanja in pretepanja na vasi. j Po premnogih kmetskih krajih je naš imladi vaški človek, ko odraste šoli, popolnoma prepuščen sam sebi. živi in raste, kakor pač ve in zna. Marsikje po vinorodnih krajih je ;še tako, da kruha in najpotrebnejše hrane dostikrat ni pri hiši, pijače je pa obilo. Sicer je to često slaba pijača, šmarnica, ali mlado in staro jo pije. In mladi se pri tem navadijo pijače in pijančevanja. Skraja si je s šmar-nico tolažil lakoto, sčasoma mu pitje postane potreba, navada in končno strast. Kadar pa je človek tako daleč, mu ne pomaga noben nauk, nobeno svarilo in tudi nobena kazen več. Tragedija je tu, mlado življenje je uničeno in zavoženo, izgubljeno. Iz takega položaja rastejo vse tiste številne žaloigre po naših vaseh, ki navdajajo vsakega resnega človeka z grozo in skrbjo. Dve zahtevi če torej hočemo, da bo to gorje res odstranjeno, je treba doseči dvoje: 1. dvigniti splošni gospodarski položaj našega človeka na vasi vsaj do take višine, da bo imel vsak človek dovolj potrebne hrane; 2. popolnoma zatreti in iztrebiti samo-rodno trto, da končno izgine iz naših kleti šmarnica. če opustim podrobno razmotrivanje prve točke (saj se na vseh koncih in krajih dovolj govori o njej), moram glede druge reči, da se je doslej premalo storilo za iztrebljenje šmarnice. Na podlagi lastnih opazovanj namreč trdim, da je v velikem delu žaloiger na vasi kriva šmarnica. Medtem ko od dobrega, recimo izbranega vina človek zlepa ne podivja, četudi pogleda, kakor pravimo, malo pregloboko v kozarec, od šmarnice naravnost ponori. Lahko bi naštel v dokaz za svojo trditev celo vrsto primerov, vzetih in nabranih po najrazličnejših krajih naše ožje domovine. Zato pa pravim: Kaj pomaga še tako ostra sodba in obsodba, ko je nesreča že tu? Deset, dvajset let ječe ne prikliče več iz groba mladega življenja, ki je padlo kot žrtev pod nožem pobesnelega človeka, ki mu je šmarnica zmešala možgane. Poznam predpis o zatiranju šmarnice in nočem reči, da bi ne bilo v tem nekaj dobre volje. Trdim pa, da bi z žrtvami, ki jih je ta leta že zahtevala šmarnica, z gmotno škodo, ki je nastala z zaposlovanjem obširnega in dragega varnostnega aparata (orožništva, sodišč) z dolgimi procesi in vsem, kar je s tem v zvezi, šmarnico lahko takoj zatrli, ko bi mesto za to dali dotični denar prizadetim vinogradnikom, da bi ti samorodne trte izkopali in uničili ter zasadili vinograde s plemenitimi. Trditev morda zveni pretirano, kdor pa dan za dnevom in leto za letom čita po listih ogabna poročila o pobojih v pijanem stanju, mi ne bo mogel s pridom ugovarjati. Zato bi bilo prav, da bi društva in Zveza z resolucijami naprej in naprej opozarjale oblast na to zlo in ne odjenjala, dokler ne pride do odločnih ukrepov. Za veljavo zakona! Po drugi strani bi bilo treba opozarjati na to, da se vsaj obstoječi zakoniti predpisi v resnici izvršujejo. Tovariši in tovarišice, ki delujete zunaj na terenu, sami najbolje veste, kako ohlapni so pri nas pojmi glede tega. Vedno je vmes na stotine ozirov in le pre-često se najdejo priprta vratca, skozi katera ta in oni zakon — izigra. Tudi to je zlo, proti kateremu se je treba boriti. Po ustavi smo pred zakonom vsi državljani enaki. Zato nihče ne bi smel trpeti izjem; kajti prav take, pa bodisi tudi nenameravane izjeme rušijo avtoriteto, ubijajo zavest enakopravnosti, uničujejo s tem moralo in končno dosežejo to, da se marsikak pameten in umesten zakonski predpis izgubi v čisto navadno ploho besedi, ki je nihče več ne upošteva. Končno naj opozorim še na nekaj. Z dežele vedno češče in vedno bolj določno prihajajo glasovi, da tam neki brezvestni in brez^ značajni ljudje uporabljajo alkohol v čisto posebne namene. Da namreč premišljeno in namenoma ob raznih prilikah upijanjajo ljudi do onemoglosti ali pobesnelosti samo zato, da imajo potlej v njih slepo orodje. Po pravici povem, da si take propalosti skoraj ne morem misliti, hkratu pa tudi ne morem verjeti, da bi bili razločni glasovi o nji — sama domišljija brez resnične podlage. Vedro na delo! Zato pa, dragi tovariši in tovarišice, kjer zasledite kaj takega, na sramotni oder s krivcem! Tu ne sme biti nobenih ozirov, nič pri-zanašanja in nič popuščanja. Kdor je tako daleč propadel, da nima korajže stopiti na vaš med trezne ljudi, temu mora ostati dohod na našo vas za vse večne čase zaprt, njegovo ime pa je treba povedati vsej javnosti. Ni namreč sramota za vas, če jo hočejo taki ljudje okužiti, ampak je sramota zanje, ki si* hočejo z zavajanjem in ugonabljanjem zdravega kmetskega življa priboriti kar koli, česar si na pošten način ne upajo. Bodi tak človek iz katerega koli tabora, bodi katerega koli stanu, proč z njim! Nihče namreč nima pravice ped nobenim, pa bodi še tako lepim geslom ubijati naših mladih, zdravih kmetskih sil! Prostor mi je pretesen, da bi to široko vprašanje obdelal z vseh vidikov in pokazal na vse številne podrobnosti. Prepričan sem, drage tovarišice in tovariši, da ste marsikdaj že tudi sami razmišljali o njem. Posebno ve, dekleta, ki vam rane, o katerih sem tu govoril, povzročajo nebroj bridkosti in solza, če bom s svojim opozorilom dosegel, da boste temu vprašanju posvečali vsi še vee pozornosti, je moj namen dosežen. Veselilo me bo pa zlasti, če se tudi drugi tovariši in tovarišice s svojimi pripombami oglasite, bodisi tu, bodisi v »Grudi« ali katerem koli listu. Več oči več vidi. več glav več ve, v skupnem naporu pa je skrit ključ do uspeha. Uspeh pa, ki naj bo izražen v vsestranskem dvigu in napredku slovenske vasi, to je ono, česar pričakujemo in za kar delamo. -K- Prosvetno organbatoricni tečaj v Celju Kakor vsako prejšnje leto v zimski delovni dobi. tako f>o tudi letos celjski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet priredil tridnevne prosvetno organizatorične tečaje za fante in de-ideta. Tečaj za fante se vrši v dneli 14., 15. in 16. januarja, tečaj za dekleta pa 6., 7. in 8. februarja. Dnevno se ho vršilo po 5 predavanj ter razni strokovni ogledi. Vsako včlanjeno društvo je dolžno poslati v tečaje po dva do tri udeležence, kateri bodo imeli brezplačno hrano in stanovanje, društva pa bodo zato morala kriti kot običajno sorazmerni del stroškov. Sprejetih pa bo tudi nekaj fantov in deklet iz onih krajev, kjer še kmets*ko-mladinska društva ne obstojajo. Slednji bodo sprejeti brezplačno. Vodstva društev morajo svoje udeležence prijaviti najpozneje do 8. januarja na"naslov: Pododbor Zve7.e kmetskih fantov in deklet v Celju, Aškerčeva ulica. Istotako se naj prijavijo tudi oni fantje in dekleta iz krajev, kjer še društva ne obstojajo in si žele v tečajih pridobiti potrebno orga-nizatorično sposobnost. Vojnik pri Celju Okrožje Društev kmetskih fantov in deklet o Vojniku priredi v nedeljo, dne 2. januarja 1938, prosvetno-organizakreični tečaj za društvene funkcionarje društev tega okrožja. Tečaj traja ves dan in se bodo na njem obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo kmetsko-mladinskega gibanja in vodstva naših organizacij Za tečaj se pripravite takoj vsi, ki čutite potrebo po izobrazbi in na- predku. Za naše težko delo in borbo se moramo dobro pripraviti in usposobiti. V delu in slogi vstajamo! Celje V četrtek na praznik Sv. Treh kraljev dne 6 januarja 1938 dopoldan se vrši v Celju seja širšega odbora Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Seja bo v klubovi sobi v Celjskem domu. Z ozirom na važnost dnevnega reda, opozarjamo predsednike in tajnike včlanjenih društev, da se seje zanesljivo udeleže. » Haš cai « mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu L dne 11. maja 1SJ35. S. br. 14.004 Naprodaj pri Kmetiiskidružbir.z.zo.z. v Ljubljani mlatit Za ni nofono $a&an!t Najboljši katoliški tednik, kateremu ne morem, pa tudi trenutno ne smem očitati kakega fopanja o 40% odtegljajih in dragih kozjih molitvicah, katere mu niso neznane, piše na svoji kosmati koži najbrže za novo leto tole: »Naj na tem mestu zelo poudarimo, da se stanje naših denarnih zavodov zelo zboljšuje. Gotova stvar, je, da se bo po naših zadrugah spet začel obtok denarja. Začelo se bo že v par mesecih. Tisti, ki bodo res potrebni, bodo mogli kmalu dvigniti, kar potrebujejo. Potem pa se bo postopoma odpiralo, da bo vsaj v enem letu vsak dvig popolnoma svoboden. Velik del bo iz-plačljiv torej kmalu, drugo pa postopoma. Pisali bomo o tej stvari še več in dali potrebna pojasnila. Dolgo je bilo treba, da smo mogli reči z gotovostjo, da se začne spet resno zboljšanje naših podeželskih posojilnic. Sedaj to moremo z veseljem napovedati.« Nas kmete in kmetice to sporočilo še posebno veseli. Skrbi nas samo in čudno se nam zdi, zakaj nam pri prebiranju tega res veselega sporočila nehote roji po glavi zgodba o nesrečni kočevski železnici, o kateri je rekel neki jako vptiven in tudi merodaijen narodni poslanec, da se bo začela graditi že drugi teden. Saj vemo, da to dvoje ni v nobeni zvezi, ali ne? J>xoc s pHavluuni »Slovenec že mori Slovenca brata.« — Teh pesnikovih besedi se nehote spomnim, ko gledam. kako se velik del sveta trudi in napenja vse svoje temne sile, da bi ne prišlo v slovanskih državah do potrebnega notranjega miru, zlasti pa da ne pride do složnega nastopa slovanskih držav. Po svojih agentih in plačancih zastrupljajo medsebojne odnošaje slovanskih držav in ščuvajo Poljake proti Čehom, Čehe proti Poljakom, Bolgare proti Srbom in obratno, skratka vse proti vsem. In seveda uspevajo s temi svojimi spletkami, -ker imajo vedno na razpolago vse polno slovanskih propalic, ki za Judeževe srebrnike opravljajo izdajalsko službo. So to poedinci, pa tudi razni časopisi, na čijih čelu stoje moralne propalice. Taki plačanci v tujih službah so na primer pri nas zloglasni dr. Ante Pavelič in njegova drhal, na Češkoslovaškem pa dr. Jehliczka in njegovi pajdaši. O Paveliču se v zadnjem času manj čuje, ker so mu postala evropska tla prevroča in jo je od-kuril v Ameriko, dr. Jehliczka, ki živi sedaj na Dunaju, da laglje dobiva denar in navodila iz Pešte, je prav sedaj pričel z živahnejšo propagando. Ima svoj organ v Lvovu — »Wiek Nowy«. Ta zastopa njegove ideje in dokazuje, da mora imeti Poljska skupne meje z Madžarsko. V to svrho je potrebno, da Poljska z vso silo pomaga dr. Jehliczki in Madžarom, da se Slovaška in Podkarpatska Rusija odcepita od Češkoslovaške in zopet izročita Madžarski. Za nagrado za to pomoč bi potem Poljska dobila tisti neznatni košček Tešinske, ki je pripadel Češkoslovaški in kjer živi kakih 50.000 Poljakov. Ta nagrada, kakor je razvidno, ni posebno sijajna. Kakor je grdo to rovarjenje, tako in še grše je tisto, ki ga podlo vrše nekateri brezvestni ljudje pri nas doma. Ni jim sveta zakonska zveza, ne zdrznejo se pred nedotakljivostjo družine, nič se jim ne smili topla ljubezen mladih dekliških src. S strupenostjo razdivjanih modrasov hujskajo ženo proti možu, dekle proti fantu, sestro proti bratu, mater proti otrokom. Kdo nosi odgovornost za to peklensko početje? Pravim vam, trpini in tovariši, kmetje in kmetice, fantje in dekleta, ne odpirajte svojih poštenih kmetskih src takim lažnivim hujskačem. ki sejejo zdražbo med vas, da vas potem lahko brez žajfe gulijo in si z vašimi žulji polnijo svoje zamaščene bisage. Uprite ramena, dvignite cep.,da so lahko brez sledu pobegnili in tako rekoč dobesedno izginili z bogatim plenom. — X V Zavr-ačah nad Višnjo goro »o se na Štetanovo pri posestniku Ivanu Zupančiču zbrali fantje, ki so se zabavali in pridno pili. končno pa so'se v pijanosti slepli. Prelep je zahteval tudi dve smrtni žrtvi. Mriva sta namreč obležala 231etni posestnikov sin Jože Miklavčič in 251eini Janez Šere!. oba z Vrhov. Ubijalci so dva brata Jakša in njih bratranec s Hudega pri Stični. Ubijalce .so orožniki že aretirali. — Ali ne bi bilo bolj pametno, ko bi fantip v vsakem večjem uspevanje odločuie v celotnem .iašem blagostanju in o vseh izgledih napredka v gmotnem in kulturnem pogiedu Prvi element kmetijstva je zemlja. Pri nas imamo oO celotne površine v državi 30% orne zemlje ali 7 6 milijonov ha. Travnikov in pašnikov ki pa po veliki večini popolnoma pusti, izčrpani in stepski, imamo 23% ali 6 milijonov ha, vinogradov in sadovnjakov imamo okrog 600 tisoč ha. torej manj kakor 3%, gozdov je 31%. ostalih 13% naše zemlje pa je popolnoma neproduktivnih; deloma so to kraška tla, deloma zemlja pod vodo. Teh približno 14 milijonov hektarjev za kmetijstvo uporabne zemlje je razdeljenih med 2 milijona 184 tisoč 955 samostojnih kmetskih gospodarstev, ki štejejo skupno 10 milijonov duš. To pomeni, da na kmetih živi okoli 2 milijona ali 20% kmetskega prebivalstva v družinah, ki nimajo niti pedi lastne zemlje, ampak delajo na tujih posestvih kot dnevničarji, hlapci, spolovinarji in podobno. Na posamezno samostojno kmetsko gospodarstvo odpade povprečno manj kakor 7 ha zemlje sploh, pri tem pa celo manj kakor 3'5 ha obdelovalne zemlje. Seveda pomenijo te številke le povprečnost, medtem ko je dejansko razmerje precej drugačno — v škodo zlesti malega kmeta. Pomisliti je nauueč treba, da imamo v državi skupno Kulturna slika Jugosiaviie kraju imeli svoje »Društvo kmetskih fantov in deklet«, kjer bi ob prostem času lahko našli mnogo pobude, pa tudi dovolj razvedrila in poštene zabave. Čemu mora tako po neumnem peti mladim žrtvam mrtvaški zvon? X Smrtno nevarno se je ponesrečil pri gradbi nove stavbe hotela »Slon« v Ljubljani zidar Franc Smet, doma iz Sem pasa na Goriškem. Žerjav je s tovorom opeke butnil zidarja v glavo, da je padel z odra v III. nadstropju na dvorišče Poškodbe so nevarne in skoraj ni upanja, da bi ponesrečeni zidar ostal živ. Smet je oženjen in oče 4 nepreskrbljenih otrok.^ X Ukraden priboljšek. V Mariboru je nekdo ukradel gostilničarki Ani Lo/.ič sodček črnega prošeka- vreden kakih 800 din. Sumijo, da si-je na tak nepošten način hotel preskrbeti priboljšek za božič neki voznik Doslej mu tega še niso mogli dokazati, ker je kljub zalogi ostal zmeren v pijači. X V Rožni dolini pri Ljubljani se je pri trgovcu Hinku Bartlu pred kratkim smrtno ponesrečil njegov hlapec Anton Murgel. V mali pečici si je v svoji sobici zakuril z ogljem,' uhajajoči plini pa so ga omamili in zastrupili, da je umrl. OSVALD DOBE1C veletrgovina galanterije in pletenin LJUBLJANA X V Pekrah pri Mariboru je s preveč naloženega voza padel težak hrastov ploh na 58 letnega viničarja Franca Bezjaka in mu raztrgal čreva. V bolnici imajo le malo upanja, da bi Bezjak ostal živ. Pred Škofijo 15 SREČNO NOVO LETO želi lekarni Mr. Metod Rauch Kranj, Mestni trg X Pri Sv. Lenartu je žena posestnika Filipa Janžekoviča izsledila kurje tatove v osebi dveh mladih domačinov. Že dalj časa so po Cvetkovcih in Osluševcih izginjale kokoši. Končno jih je posestniku Janžekoviču zmanjkalo kar osem hkratu. Žena pa je našla sled in izročila oba tatova orožnikom. I X Vol je nasadil na roge pri Sv. Jakobu v Slov. goricah posestnika Ignaca Majhna. Vol je namreč med krmljenjem pobesnel, nabodel kmeta na roge in ga z vso silo treščil v jasli. Poškodovanca so morali v prav nevarnem stanju prepeljati v mariborsko bolnico. X V Poljčanah je 511etni Ivan Kopp na parni žagi Franca Zupančiča ukradel 10 m dolg. še nov gonilni jermen. Moža so izsledili, prijeli in za praznike vtaknili v zapor. X V moravški dolini je pred prazniki nekdo vlomil v peško šolo in pobral tam obleke in perila v vrednosti 5000 din. Vlomilca doslej še niso našli. X Srečen dedič je črnogorski rojak Mihajlo Radulovič, ki živi v Plani. Pred nekaj meseci mu je umrl v Ameriki brat. "ki mu je kot bogat solastnik velikega rudnika zapustil 5 milijonov dinarjev. X V Lepeni pri Železni Kapli je padel kot žrtev tihotapske strasti mladi posestnik Miklav. Krogla iz puške carinskega obmejnega organa ga je zadela v glavo in je kmalu izdihnil. Smrt je tem bolj tragično odjeknila med prebivalstvom, ker je žena nesrečnega kmeta nekaj ur pred njegovo smrtjo v mariborski porodnišnici povila sinčka. K pogrebu nesrečne žrtve tihotapske strasti se je zbralo silno veliko ljudi in ob grobu je rajnemu spregovoril domači župnik v slovo. X V Gračacu se ije .ustanovil akcijski odbor za .pogozdovanje Like. Odbor prireja propagandna zborovanja, na katerih gozdarski strokovnjaki opozarjajo na žalostno usodo, ki preti Liki. če se je ne posreči pravočasno pogozditi. V 50 letih bi'namreč vsa Lika postala puščava. X V Stopanji vasi je postal smrtna žrtev prometne nesreče 39 letni zidar Jakob Breskvar. Prišel je pod neki voz tako, da so konji in naloženi voz šli čezenj ter je ponesrečenec obležal na tleh v mlaki krvi. Bil je takoj mrtev. X Strašna nesreča je na Savi pri Beogradu zahtevala 8 človeških življenj. Toliko fantov se je namreč v soboto iz Progarcev hotelo prepeljati s čolnom čez Sa- %ivinshi sejmi Na zadnjem živinskem sejmu v Ptuju so prevladovale tele cene: Voli od 4—5, krave 2-50—4, biki 4—4'50, junci 4—5. telice 4"35—5, teleta 5—6'50 din za kg žive teže. Konji so se prodajali od 600—5500 din za komad. Prasci 6—12 tednov stari so se prodajali od 60—130 dinarjev za komad. Pršutarji od 6—6'50, debele svinje 6''50—7, plemenske svinje 5—575 din za kilogram žive teže. Sejmi 2. januarja: v Ribnici, Št. Vidu pri Stični, Rado- hovi vasi, Sv. Juriju pri Celju, Podturnu. 3 januarja: v Novem mestu, Dol. Logatcu, Ormožu, Murski Soboti. 4. januarja: v Domžalah, Ormožu, Ptuju. Dolnji Lendavi, Prelogu. 5. januarja: v Krškem, Celju, Ptuju, Trbovljah, Slov. Konjicah. 6 januarja: v Črnomlju, Mokronogu, Turnišču. 7. januarja: v Šmartnem pri Litiji, Mariboru. 8. januarja: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Kri-ževcih. BLASNIKOVA pratika za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12. Dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljen in najbolj razširjen slovenski ljudski koledar že od nekdaj. vo v Obrenovac. Med vožnjo se je čoln zaletel v izruvano drevo in se prevrnil. Sedem fantov je utonilo, osmega pa so ljudje zjutraj opazili in rešili. Prepeljali so ga v boln:,o v Obrenovac. kjer pa se je čez dobro uro onesvestil in kljub vsej zdravniški pomoči na katoliški sveti dan popoldne umrl. Speci icna T|)n|{Liubii ana OCARINJENE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice) prevzema: PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova cesta 9 (nasproti tov. kolodvora) 5% večjih posestev z nad 20 ha. ki imajo polovico vse naše za kmetijstvo v poštev prihajajoče zemlje v svojih rokah. Druga polovica je potem razdeljena med ostalih 95%! To kričeče razmerje — 5 proti 95 — nam pove več kakor bi mogla povedati še tako zgovorna in prepričevalna beseda. Na malega kmeta odpade torej povprečno 3'5 ha zemlje sploh, oziroma manj kakor 2 ha obdelovalne zemlje. Pri tem računamo kmetsko družino na povprečno 5 družinskih članov. Če se oziramo na planinski značaj naše države, na obširne predele kraškega sveta, na stepski značaj mnogih pašnikov, na izpostavljenost poplavam mnogih nižinskih pokrajin radi tega, ker reke niso regulirane in ker so obrambne naprave proti poplavam pomanjkljive in nezadostne, tedaj pridemo do zaključka, da v našem kmetijstvu prevladuje mali človek, mali kmet, po naše rečeno — bajtar, torej siromak. Če ob tem še upoštevamo okolnost, da naše orodje ni na sodobni višini, da so prometne zveze s potrošnimi središči in trgi za kmetske pridelke slabe in pomanjkljive, tedaj nam postane slika kmetskega siromaštva toliko bolj živa in prepričevalna. * Iz dosedaj navedenih številk uglednega srbskega znanstvenika, ki menda vsaj ni kak »pol-izobraženec«, kakor nekateri gospodje tako veli- kodušno radi imenujejo nas, izhaja obilo zanimivosti, ki so važne za naše kmetsko gibanje in za vsako kmetsko gibanje v naši državi sploh. V prvi vrsti se nam vsiljuje vprašanje: V kakšnem razmerju je številčna moč in gospodarski pomen našega kmetstva z njegovo politično močjo? Vemo, da 80% vsega našega prebivalstva živi na kmetih, s številkami nam ije nepristransko dokazano, da smo v Jugoslaviji prav posebno vsi odvisni od kmetskega dela. Koliko pa ima teh 80% kmetskih množic vpliva na razvoj in smer javnega življenja, koliko odloča v politiki? Na to vprašanje nam daje naše vsakdanje življenje tako jasen odgovor, da ga nam menda ni treba dopolnjevati s pos*ebnimi pojasnili. Ogromna večina našega kmetstva, mozeg in hrbtenica Jugoslavije je brez enotne volje, brez enotnega vodstva, zato pa tudi skoraj brez vsake moči in vpliva na naše javno življenje. Spretno izigravanje krajevnih razlik, umetno razpihava-nije malih nasprotstev v kmetskih interesih in stotero drugih okolnosti, ki jih zna politična špekulacija posameznikov in skupin sproti vedno spretno izrabiti, peha našega kmetskega človeka v politično brezpomembnost in nemoč. Ali čutite sedaj, kako nujno in neizpodbitno utemeljeni so biil doslej vsi naši članki, v kate-| rih smo branili pravic® zemlje in kmeta ter zagovarjali misel splošnega, vsedržavnega kmetskega gibanja v državi. Kar smo mi zahtevali in zagovarjali z ozirom na naše posebne slovenske razmere kot idejni pristaši in poborniki kmetske misli, popolnoma isto zahtevajo z ozirom na vso državo neizprosne številke učenega gospoda beograjskega vseučil iškega profesorja dr. Nedeljkoviča! Do teh številk ni prišel kot politik, ampak kot nepristranski znanstvenik. Zato prav gotovo že z ozirom na svoj znanstveni ugled ni šel predavat pred mednarodno poslušalstvo na tako ugleden znanstveni zavod v Ženevo z nepopolnim ali slal,>o izbranim gradivom, ampak s podatki, ki so neovrgljivi. Dokler pa ostanejo številke -učenega gospoda profesorja, za katere mu mora biti vse jugoslovansko kmetstvo resnično hvaležno, neizpodbitne, dotlej bo ostala tudi naša zahteva po vse-državnem kmetskem gibanju — neuklonljiva! Samo v takem, brez strasti in brez sovraštva osnovanem, gospodarsko, socialno, kulturno in znanstveno utemeljenem kmetskem gibanju je zagotovljen srečen obstoj in trajen napredek Jugoslavije. Vse drugo, kar nam kdorkoli ponuja ali hoče vsiliti, je samo inazaštvo in šarla-tanstvo, ki našega položaja ne more nikoli zbolj-šati, ampak ga lahko le poslabša in povzroči zmede, ki niso splošnosti nikdar in pod nobenim pogojem v korist. . >* AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAH- St/6-fifn cenf. postom fU»P StUHO- HOVO- leto RESTAVRACIJA PRI ŠESTICI n ii Ana in Albin Izlakar iyyywvvYWWwyyvvvvvyyvj Veletrgovina s papirjem in. Ticae, £iuM\c*ia Šelenburgova ulica št. 1 in Sv. Petra cesta štev. 26 Vtipotoca i/se- pisacnišUe in ieUn-icne frtke&šuM- Praktična, lepa in poceni novoletna darila za odrasle in otroke Vam nudi v veliki izbiri tvrdka F. I. GORICAH, Ljubljana v svojih dveh trgovinah na Sv. Petra c. št. 29 in 30 Pri vsakem nakupu nad din 100'— robček zastonj, pri večjem nakupu primerno več! Ravnokar izgotovljena lepa izbira ilamskih plašče v! ivalni stroji ..Kohler n so veselje vsake hiše jih daje Hai/a LJUBLJANA, Tvršsva c. 36 | Josip Malho p| gj dnu vas Srečno in veselo Novo leto želi iP vsem svojim cenjenim odjemalcem Viktor Meden žganiarna Liubliana mMtmMKcm UlllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllilUlIllllllliiMllllllEllilllllt- | OSVALD PENGOV | E trgovina — gostilna — E LJUBLJANA Karlovška cesta E =illllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIlHIIIIIHinilllllllll!ll? nnnnnnnnnnnnnnnm H SREČNO NOVO LETO || ^ želi vsem svojim cenjenim gostom ^^ g fttafeczz? ff g m Mihu g K*HXK*UXXHHU*XUm •'■mini..................................................................................................... I SREČNO NOVO LETO J I i vsem svojim cenjenim odjemalcem j Slin Sli lenifčii j | Nova vas pri Rakeku I • zeli Kmetski hranilni in posojilni dom 1 v Ljubljani ..........i>r!MMiii!iiiiiiLi[]Li(iM!IMMfT!nUI!IIIPUMJlr!lll!nPnriJ,!!nfPlHMi',r ftMI!il|IMIf![; lili IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIimiH...H....,...................................,.„,,.,.....MIH lll"ll!lllll!lll!NII|llll||lll!l!ll|||HI!ll|!llll B ■ Vsem cenj. gostom Seli srečno in veselo ' novo leto 1938 ■ ■ Restavracija in velemesarija B B S Franc Slamic E B B Ljubljana, Gosposvetska cesta HBBBBBBBBBflBBflflBBBBBBBnBBB naaaaaaaaaaaaaaaao D D D 0 D a D n a D D Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom kakor odjemalcem vina Franc Grad gostilna in zaloga vina ZG. KAŠELJ D D D D D □ D D D D 0 oaaaaaaaaaaaaaaaaa i | Srečno in veselo Novo leto 1 želi § ffl vsem cenjenim odjemalcem-zadrugarjem jj » » EKONOM ♦ « osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 I ža 2I/atn nudi FR. STUPICA trgovina z železnino V LJUBLJANI, na Gosposvetski cesti 1 železne peči in štedilnike, posode za premog, lopate za sneg, sanke in drsalke po iniianih cenah — Velika izbera kuhinjske posode, jedilnega pribora in ptičjih kletk — Nakup starega železa in drugih kovin — Monopolna zaloga smodnika in dr. KMKffl EE25 p|23 Srečno, uspehov polno Novo leto * ~ GO) KM KM prijateljem in znancem H Medic-Zanki tovarne olja, lakov, barv, škroba pos} Ljubljana, Medvode, Domžale ra i H želi vsem svojim cenienim odjemalcem, g^Tgj ............m® km mm KM K® mimmm3 ..................................i........................................................i..........................................................................."'"n,,« ^SliiiiiiiiiilJIlliiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiii;!!;......................................................................................!!.iiiiiiiiiiii.!!.iiiiiniiiii."......iiiiih,.^ Scefoto in veselo- [f f| mu* leto 1938 Zeti . iiii#im |I i L. MlllUo - Ljubljana g Mestni trg štev. 15 I/ umni ■5« USTANOVLJENO LETA 1839 Dežniki il fj Na malo! Na veliko 1 §§ .....................................................................................................iiiiiriiiiiW'iiiii||||iiii»!iiiim,miiii............. i Srečno in zadovoljno Novo leto \ M želi 1 lekarna A. UST AR \ Ljubljana, poleg glavne pošte g 1 ii s® m m. OZ* m m m SttCHO- Hwa teto-Pivovarna , vsem cenienim odjemalcem in Lomumenlom našega piva, špirita in kvasa želi IIN10 M" J. J., Ljubljena ^o^^a^o^ •\N-| I s '.\vTTy i! m p m m Celiska posojilnica d. d. v Ce/iu v lastni hiši, Narodni dom Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000- ..." Kupuje in prodaja devize in valute Izdaja uverenja za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoii račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor. Šoštanj 0102024848000101020201530102005301020001010248532300010102010002010291005301020053010001535302000001015323010200015300010202 Priporočamo se Vam za nakup vsega v želczninarsko široko spa-dajočega blaga, ki se rabi v poljedelstvu, stavbah ter pri hi-ni in kuhinjski opremi. — BOGATA ZALOGA VSAKOVRSTNIH STROJEV IZ PRVOVRSTNIH TU IN INOZEMSKIH TOVARN, kakor: originalnih Sack-ovih plugov in zraven spadajoči li rezervnih delov, mlatilnic, slamoreznic. čistilnic, amerikanskili kosilnih strojev in njih rezervnih delov, original Sendling-motorjev v najnovejši izpeljavi za pogon z bencinom ali nafto, sesalk za vodo iu gnojnico, brzoparilnikov, kos in brusnih kamnov v garantirani kakovosti, brzoklepalnikov in vsega ostalega v (o stroko spadajočega blaga Vam jamči, da boste SREČNO IN VESELO NOVO LETO ' želi svojim cenjenim odjemalcem in gostom IVAN GRAD gostilna in veletrgovina z vinom BERIčEVO Srečno in zadovoljno Novo leto RIBNICA Sctbio- ift zadai/a^HO. h