St. 18, V Gorici, 2. maja 1890. ,So8»" ian*Ja ,sa* P«t«k »n *elj» 0 „0^i prejemana ali v Gorici 31a ilrm posiljana: Vie leto.....f. 4. Pal let».....„ -'- 6etTrt leta . . . . „l Pri oznaniHU iu tako tudi pri ,,po tlanicah'1 ae plncnjc aanavadvo tristop bo vrutc: 8 kr. it se tiska I krat 7 2 . »„»» u 3;; Za veLe *H TiTii •JTiMifiiTii GoriSki, moram visoki vladi posebno priporocati, j da nekoliko hitrcjge in urnejSe nadaljuje z veliko ! vnemo prifiete prevravnavc drzavne coste, katera pelje po So6ki dolini in veze Gorico s Korofiko. Proraeunjena je sicer svota za prevravnavo dr« 2avno ceste med Srpcnico in ^ago, ali to je le mali zacetek, in tukaj lezi te^ava, ki ob6evanju na tej cesti nasprotuje, v Trnovskera klancu med Kobaridom in Srpenico. Ta klanec je strm in cesta tako ozka in pelje tik ob bregu, ki se visoko nad S«;6o vzdiguje, da je tarn za voznike, 6e se jim le kaka veriga vtrga, vclika ne-varnost, da se konji z vozom in s tern, kar je na vozu, prekucnejo in poteCejo v S060, Zgodile so se nesreSe, pri katerih so tudi ljudje konee vzeli, To sem vLe opetovano ome-njal in lansko leto som vlado tudi poprosil, da naj posebno gloda na to, da to eosto vravna. To se do zdaj Se ni zgodilo, zato moram svojo zahtevo ponoviti, da se za prihodnje leto nastavi v proraLun primerna svota, da se ti ncdostatki odpravijo. Zdaj preidem k skladovnim eestam, katorc drlava podpira. Tukaj gre za dve veleva^ni cesti. Prva jo ccsta po Idrijski dolini, katera veLc mesto Idrijo z drlavno cesto fiez Sv. Lucijo pri Ciginji. To cesto, ki je dolga blizo 12 milj, je pribivalstvo z velikimi ^rtvami zgradilo. Cesta je dobro izpeljaua, ker pelje tik Idrijce, in zato tudi ni klancev na nji. Ali sredstev je primanj-kavalo, da bi se bila zgradila na vseh krajih do-vol] §iroka, ker se liribi razprostirajo ven do vode, in tu so 2ive skalc, katere so morali edino so smodnikom razrusiti. In ker je sredstev za raz§irjenje ceste priraanjkovalo, zato je tudi cesta ostalale ozka. Vlada je opetovano dovolila denarnc svotc, da bi se ta cesta razsirila, ali pri vscm tem niso zadostovala sredstva, katera sti dali v ta namen drzava in dezela. Ta cesta naj bi nado-mestila zeleznico, ki bi imela peljati od Loke po Idrijski dolini do italijanske meje, da bi se v slu&iji sile labko vojaki ia vojaSke potrebScine po kratki iu rami poti spravili do meje. To pa toliko casa ne bode mogoce, dokler ta cesta ostaue v sedanjem stanu, ker komaj dva konja vstric voz peljeta in tudi komaj 4 mozje skupaj vstric korakajo. Cesto je tedaj treba predelati, da bode vgajala svojemu pre-vaznemu namenu in ob edncm sluzila prometu, trgovini in obrti. To pa drugafie ni mogoce, ka-kor de drzava sama sprejme to cesto v svoje oskrbovanje. Ta zadeva je zelo vaima, ker, kakor sem omenil, prebivalstvo samo take ceste ne more zgraditi, in sodnijski okraj Cerkljauski, ki steje komaj 8000 prebivalcev, in mora oskrbovati vecji del ceste, je ne more vzdriarati v dobrem stanu. Ljudje prebivajo veSinoma po goratih krajih in imajo dolge poti do te ceste, zato mo-rajo vzdrSevati §e druge obSinske poti, da mo-rejo do ceste. 2rtve, katere prebivalci prinasajo, so v resnici velike, in da bi se vecje donasali se od njih ne more tirjati. Treba je tedaj, da se vender enkrat ta cesta, ki je v strategtfnem oziru tolike vaLnosti, zravna in sprejme v dr-zavno oskrbovanje. Seveda to bi ne zadostovalo, da bi se ta drLavna ceta le do Idrije zgradila, ampak ona bi so tnorala ven do Logatca raztegniti. In tu* kaj bi ne bilo nobenih zaprck, ker ta del ceato od Idrije do Logatca vze zdaj ve6inoma drzava vzdrzujc, ker rudokopni vrad V Idriji tarn naj vec davkov in tedaj tudi naj vo6 doklad za vz-drzevanjo te ceste plncuje. V torn slu6nji bi tedaj le ministerstvo za notranje znde/o prevzolo to breme, med tern ko je do sedaj nosi poljo-deljsko ministerstvo. Stvar bi se sicer bistveno ne spremeniia, ali taka sprememba bi vgajala namenu. Iaz predlagam tedaj, da resolucijo, katero je sprejel (inatiCil odsek, vlada reano zvrfii. (0 o -bro! na dosnici), Druga ccsta je ona po Ha&ki dolini, ki pelje od Tolmina 6ez Grahovo v Podbrdo inod tod do kranjske meje. Tudi ta ce*ta jo priznana kot vazna v strategicnem oziru. Velike deuarne svotc so se vze potroailo, da bi se zgradila cesta med Podbrdom in kra-njsko mojo; ali pri tej zgradbi so pozabili na glavno stvar, iu sicer ker niso ceste, ki vezo Tolmin in Grahovo s Podbordom, dokonfiali, kar je pa vender ncobhodno potrebno, da ob6ina Podbrdo, ki pripada k Tolminskemu okraju, vender ima pot, po kateri se more priti k obiast-vom v Tolmin. Jaz sem preprican in vem, da js ta kos ceste najnevarnejsi in da bode pozrl naj vec stroSkov; ali 6e se hoLe cesto zgraditi, je treba napraviti to zvezo. Se ve da bolj bi bilo kazalo, da bi se bila cesta dalje potegnila in zgradila ven do kranjske meje. Jaz priporocam tedaj, da se vlada na ta kos ceste med Grahovem, in Podbrdom posebno ozira in v to svrho vze v pribodnjem prora&unu nastavi primerno svoto. Slednjic* priuVm v svojem govoru do ceste po Vipavski dolini. Ta cesta je posebne vaznosti, ker veze Gorico s kranjsko kronovino po edni strani fiez Vipavo, Preval do Postojne, po drugi pa cez Hru§ico do Logatca. Ona je vazna za prevazanje lesu iz Hrusice intrnovskega gozda. In obadva ta gozda sta deloma eraricna, deloma pa lastnina grajsdin. Ajdovscina, ki je ob meji med Kranjskem ia Gori§kem, je obrtnijski kraj; tarn so velike naprave, kakor mlini, zag«, imenitna predilnica i. t. d. AjdovSCina je oddaljena od Gorice le 26 kilometrov. Cesta pa, ki Gorico veze z Ajdovscino, je sicer drzavna, ali v prav slabem stanu; na nji so klanci, katere je treba zravnati, dokler se ne zgradi cesta iz Logatca v Gorico; ia pricaku-jem, da bode enkrat prislo do tega, da ne bode treba placevati toliko voznine in da se tamkajsnje. obrtnije ne vstavijo. Opozorim samo na to, da je moral lansko leto nek mlin v Palah svoje delo vstaviti, ker je Mia voznina ze prevazovanje moke previsoka, ki je pozda ves dobi^ek. Da $e tedaj ta obrtnija obrani in se 5e celo razvije, je treba, da se omenjen* cjpsta obrani t dobrem stano. To bi ne bilo santo v I interesu Ajdovcev, tmpak tudi drogih krajev, I kjer se Se nahajajo kovacmce, mlini i, t. d., ki j bi spet labko oziveli, ako se glavna cesta spravi Y dollar stan; drugace pa bi se morala dela na ve5ih krajih vstaviti, kar bi pa vboityo, ki tarn I vie tako prevladoje, Se bolj pomaoiilo. Ja* go-vorim o vboiaoji, ker prav v Vipavski dolin: J trtna bolezen, prej „vidium*, zdaj pa „perono- I spera* glaynj pridelek vnicoje in prcbivslstvu 1 jemlje giavno aredstvo, s katerim se vzdriuje I in iifi. Zgradba dottfne ceste bi v dvojnero ozire | vpomoffU. Frfld bi se revno prebivalstvo samo I vdcleievalo dela in a: s tern kaj prisluiilo, in I drogi6 bi zgradba, oziroma poprava te ceste I promet pospeievala, ako bi se sapreke odstraniie. I Jai ?riporocara tedaj viaoki ?lafti, da si J bode rooje ielje aapomoiia, in pricakojem, da prihodnje leto ne bodem imel veL prilike in po- I trebe da bi le kritikoval, arapak da mi bode n». I goce izreci vladi za storjeno delo iskreuo zauvalo, I kar bi mi bilo gotovo veliko Ijnbse. In s tern | koncojcm. (Dobro m desnici), I Dopisi. Iz Gtrfet, 28. aprila. (1. dan maja in delavsko vpraianje). Velikanaka agitacija gre po vsi Evropi, da bi delavci ˇ•eh obrtnij 1. maja delo ustavili ter zraven aapravili veliko damooatrac'jo. Ze dalj 610a raspravlja ie ta aadeva po vseh oasopisih, poaebno r oasopisji delavakih krogov, in na delavakih shodih. Delaviki voditelji so deloiua svetov.ili, naj se 1. ma-ja prazonjo, deloma so to od*vetov ili bojeci se iz-gredov, ki bi bili !e ˇ ikodo oaravnemu in postav-neinu rasvitku deialskega vpraianja, ki dandanes po titka da itran rsa drnga vpraianja. Vender oe!5 tis-tt, ki odsvetujejo, da bi dslaici silo ma delo vstavi-li, dUo proti fura, da bi so delate istega due jav-no no snidli. Tako so oa sploh svetovali tudi vodite-)ji avstrijakih, aosebno dnnajskih delavoev. Namen namorovaae demonstneije ni, da bi dotard ovrgli siloma obstojedi rod, a!i da bi se delavci vdeleiili izgredov; zmerni, raiamni za prav: bl&gor delavcev vneti Toditelji to odsvetujojo oa vso mac. Ksj pa hocejo % demonstracijo 1. roaja? — HoCejo, naj se delavci poksiejo avetu, da so tukoj; da .gos-podarji, delodajarci io oblafltaiki vidijo, koliko jib je, ter da so prepricajo, da so delavci faktor, s katerim je treba racaniti. Do zdaj so delate! staviii sroje tir-jatve po raxnih shodih; ojih ti.-jatre so se deloma prezimle, deloma Is na pol jemale v pciter. Y Av-striji so se naj pr?o Tpeljalo obrtoijske postave, ki bi imele delavce tarovati, da bi jib dalodajalci in tovarnarji no slorabili in i ujfmi ne r&Tnali kakor z blagom ali kakor se iivrao* Postave v Arstriji so v tej zadevi v reanict dobre; sedanja deaniea driavne-ga zbora se ie pozrUoralno trudita; da so se vpelja-le; veliko zlotL priSlo se jo a tem v okox in veliko koristnega %:» v3e storile za delavce. Vender se iz-peljava post&v zeAb zavira po delodajarcih, pa tudi po obrtnijskih nadzoroikih; no morejo Se slem Lelez-ne srajee, ? katero jih je zakoval nesredni libera* lizem. Ki 2uda tedej, da deiavsko TpraSaoje skoraj naj bolj gort ˇ Arstriji, kjer bi bilo po vpeljanih posta-Tab pricakovati, da so se delalei ie pamiriii. Dragi vat ok, da se t Avstriji §? ai reSilo de-lalsko Tprasanie, da se delatski krogt aido ie pomi-rili, so akrnrne draibe framasonske, k; bocejo Avstrijo ngouobiti in razdrobiti, ker je katoiiika drfava. S framascni v dmibi, ki na skrivnem rijojo in podko pujejo, so, kaker se po liatih javno r.-itrjaje, tudi zi-di in liberalci, ki zametnjejo krsanska nafeia in veied tega se na vso mot vpiraja, da se dslavcem praviCae zanteve ne spolnijo. Baruo ono Bkrivne pogoboaoane druibe hujskajo pa tudi delavce, da stavljaja tirjatve ki se skoraj ae dajo apolniti, ali p* da se vdele&jo izgredov, vsled katerib si delavoi le Skodajejo in ujiti pravifino zabtere se siloma z&tirejo. Na vsak nadia delajo ekrivne framasonske drozbe na to, da bi ne bilo mini ˇ Avstriji, da bi se cemiri vedno ponavljali, in da bi vsled tega toliko hitreje in lagji svoj itamea dosegle. S tega stalUtea je treba opasovati in razsojati one izgrede, ki so se godili pred 14 dnevi v Lerchen-feldo, dnaajskera predmeatji. Med druhaljo, ki jc raz-sajala in snopsarije podirala, je bilo le manjsiiia lju-di iz delaUkih krogov; vecioa je biia druhal i^^vseh vetrov brez dela in poala, rathnjskana, morda tudi plaiana po skrivnih drnzbab. — To iato velja tadi o Yftlikib izgredib, ki so se dogodili rtdi v Biali v Ga- I liciji, 23. t. m. in rojaki r^ biliprimorani ostrostre I Ijati. Tukej jih je mnogo ostaio mrtrih in ie v-6 ra-j njenih; nahajskaoi delaTci pomeSani s druhaljo so s j kautenjera napadali na. pomoL poklicsoe vojake; na j posiv, da bi mlrno se razSI:, odgovarjdi so % novimi j napad?; xato bo vojaki jeli oa nje streljati, ter le se I silo so rasgiajavee rasgnali. Zdi se, da so bili izgredi I v Biali le poskns, ali bi vojaki resoo postopali, kj bi j prislo 1. msja do izgredov. j Glede oa novejSe dogadke na Daoaji in r Ga- j liciji biio se j«s bati ˇ resntci velikih iigredov 1. ma-I ja, ce toliko od trrsnih d>-luveevr ampak od dmhali, j ki se brez dela potika p» velikh meatib, ki biznala I delavce nabojskafr, ali po i njih imeoom zloemscva 1 doprinaiati. Vsled tega je vhd* zj<» vaeh dem)astracijr po-f a<*bno izgredov. drugaL hi vlnia se aito postopila. V I prvi vrsii pa je via la ra?p<>atavi!a vojasko mod po j veLib mestih, ] Po v»*i'm, kar Hi* je vkrenifo, smemo priLako- I vati, d:i do puaebnih iz^trcdov 1. maja ne pride, da j b^e dam» natradj* mirnu; na vsak naciti pa doai'&jo j >U hvski kroai to, da svet iave, da ao tuk^jt in da 1 •*> ta c„u ftktor, s katerim jp treba raSasiti. Kakt*r ! videti, aem pi.-al ta d^pis pred 1. mijem; pa moj j namen ni bil toliko p'sati o tem dneva in o torn, bij I ae bode ta dan go preti nevarnost «4d strani I delavcev, ampak na Avsttijo preztjo in proti njej so I ae aaprtsegle druge skrtvne druibe. Dunaj, dne 28. aprfla (tzv. dopis). Budgetaa ra?;pra»a vrSi se letoa voadar Ie hitreje, bolj mirno in doatojno, kakor v pretekiih letih, in vsi govorniki ae prizacievajo govoriti kolikor mo> gofie Ie atvarno, in 5e pojde red v torn ttru, »o jo nadejati, da bode mogoct? do 15. maja delo v drzav-nem zbora dokoncati. Od slorenskih poafancev vdelczilt so *q do se-dsj razprave 0 drzuvnem proraCanu gg. At. ViteziS in dr. ForjaoCic, prvi pri ministerskem svetu drugi pa ministcratvu za notranje zadeve, kunonik Klim in g. Naboigoj pa pri uaufinom miniatoritvu. OUa prva go-vornika pe2ala ata se nujveo z razmerumi na Pri-morskem, poaebno v latrt in Teratu in bi6ala brez vflmiljoitja taraoSojo irredento in pa Cad no poatopanje tamosnjih vladnib organov irredenti nasproti, kar je vzbudilo reliko nevoljo m udlagal je tadi zbornici, da sprejme po njem stavljeuo in od fi-nandnega odseka sprejeto doti^no resoiuctjo, kttero je zbor tudi sprejel. Poalaneo Klun je pojasnjeval v dolgem, dobro osnovaoem in na ve6 mestih s pohvalo in odobravan-jem spreraljanem govoru iolske razmere na Kranjskem Primorskem in Koroskem, zahteval od vlade, da os-nuje v Pazinu nizi gimnazij za isterake slovane se slovanskim u$nim jezikom, a nemscina n:»j bi bile obiigaten predmet, da bi p item uLenci mogli presto-piti na oemaki visi gimnazij v Palj; utemeljeval je potrebo, da sc spet oiivi gimnazij v Kranji ter pri-poroSal vpeljanje paralelk na nizjem gimnazijiv Gone? z iaSkira uLnim jezikom za laike, se afov.'nskim pa za slovenske dijake. KoroSke razmere v ijad^kih Solah po slovenakem Koroakem je poslanec Klua ja-ko dobro slikal in poudarjal, da ni vlada za zbolj-Sanje teh Sol se nic" storila, da stavi zavire obCinam, ki za slovenske Sole prosinjo, da preganja slovenske uJEitelje in nic* ne preskrbi, da bi se izsolali na pri pravnici v . Celovcu u6itelji, kateri so z 1 slovenako Sole namenjeni, ker se poducuje slovenski juzik tako slabo da ga ne umejo poroljno uciteljaki kandtdati ki pridejo iz to pripravnice in da zalo tudi niso zmoL-ni za sluvenske Sole. Naufini minister je odgovarjal najreS goap. KIu-nu, delal neke nejasne obljube glej^ alovenskth. in laikib paralelk r Gorici iu pa prfcoal, da dez. Solski j svet t Celovou ni Se predlozil novega ndnega nacerta za ljudske Sole, da se bode pa to v kratkent atorilo in da bode potem mogoSe zboljlati poduk ˇ sloven-skill a>Iah na KoroSkem. ^ Gospod Nabergoj je v nonavtdno lepem in te- I meljitem govoru dokazoval nepostavno ravnanje meat- j nega zaatopa v Trstu glede Solstva v Terstu in oko- j lici, navajal, da ni mogo5e bilo dosedi niti jedne slo- i venske ljudsko Sole v mestu Leravno je za to pro- silo nad tiso6 slovenskih stariSev, grajal je vlado, da opazuje tako nepostavno ravnanje s prekriganimi ro- kami in da ne skrbi za to, da bi se za Trat in oko- lico dognala dotiCna delelna Solka postava. Poseben vtia na poslance storilo je to, ko je povedal, da je na 6elu Solstva v Trstu zoani Lid — in kedar je neki di2. posianee teriaSki popravp, da je doticni goapod oelo brezverec*-je potl, Nabergoj do*tavil, da je to Se eiabeje! Sfavil je h koncu re- solucijo, katero je zboinica tudi sprejela, naj bi se vaaj izdala miniaterska naredba za uredjenje Solstva v Trstu in okolici. Za dauaSnji dau so so pricukovuli izgredi od strani delivcev, ker jo S!a govorica, da su ti name-ravali Jemosttacijo /.a danea on motto 1. maja; ta bojaz^n se pa bval 1 Bogu ni vreaiiiLila in nadejati se je, da bodo ravoo tako mirno minil dan 1. maja. Dolajo m pa tudi tiiko obiirno priprave od atrani policije, dm bi bilo nvotovatt delavcem, da m m po-dajajo v nikako nevarnost, katera bi bila pogubo-no.sna za nje in pa njih druiioc. Tudi govorica, da bi driavnt zbor dne 1. roaja ne zboroval, se ni obiati-uila, marve6 bodo se zborovalo po navadi, za6enSl ze ob 10. 11 ci zjutro. Za Kranjsko imam Vam poro5ati veselo vest, da je danes ministerstvo predlolilo drLavoemu zboru „poaiavo, zftdevajoSo privolitve in pogojt za zgradba dolenjske zelezoice*. Ta zeleznica se ima izpeljati od Lubljane do Rudolfavega (Novomesto) in do Kodevja. StroSki za to 2eIeznico so preudarjeni na 9 milijonav pldinar-jev, od katerih prevzame driava 2% tnilijorva z del-nicami; 600.000 gld. morajo provzeti po delnicah udo-lezenci (obdino, posotitniki itd.); druga svota se bode pa pridobila s prodajo ostalih delnio; cesta ima se zgraditt v 2% letih od dneva koneeaije, iiiir so pa tico goriikih zelcznio in nicer toliko proge od Ronk do Cervinjana, kolikor drug© od ko« gatea do Gorive, poizvedel sem, da ni §0 dozorela niti prva niti druga, io zdi se, da bo treba Se dolgo eakati ua to in uno. ^^^^ Ounaj, 30. aprila. (Izv. dop.) Ze teden din predseduje v poalanski 'zbornici prvi podpredsednik baron Chlumecky, ker je predaednik gosp. dr. Smolka zbolel. Zadetka kazala se je bolezon lehka, neuevarna in mia'ilo se je, da rou bode knialu popolnoma od-legfo. Vceraj pa se je ojegovo stanje jako shujaalo, ker se je pr;dru/.ila unetica ua pljudih in bolezea postala j»; j&ko novarna glcd^ na njegovo dez 80 let visoko starost. Danes govorii je posianee dr. Tonkli pri sred-ivjih iolah kot general ni govoroik in odiocno zahteval vpeljanje alovenakih paralelk na dr&ivnera gim-naziji v Celji in Trata, alover*skih in laSkih v Gorici in hrvaskib t Pazinu. Dolg in temeljit govor sprem-Ijali so poalanci s "pbbvalb in z odobravatijem. Po-sebej Vam po.sijem celi govor. Iz Vertojbe. Preteklo ftodeljo bila je pri nas redka in jako gsntjira slovesnost, oamred : blagoslov-Ijenje razSirjenega pokopaliSSa. Razun nas, skoro vsih domucino?, udelezilo ae je Se mnogo Ijudstva iz bliinjik vaai te izvanredne slovesnosti. Mi Vertojbcani te radi zenimo, mno^imo, it* vimo, molim >, pa tudi umiramo, kaker naSi soaedje poSteni St. Andrelnje. A mi iraamo zadosti prostorni in lepi cerkvi, le pokopaUSce bilo je premajhno ; zato se je moralo za polovico razSiriti. Hvala Bogu, imamo sedaj lepo obgidano in dosti Sirno pokopaliSfie. To pokopaliace, bbgoslovili so nam v. c. g. dekan, naj bi naSa trupla, kakor ao djili, v sveti zemlji po* dtvala, ker so tempeljni sv. Duha. Naj ti draga „atara" prijateljica ta ginljivi sv. obred nekoliko opiSem. Preden pa 7. opisovanjem pridnem, naj Ti povem, da je tukaj pri nas, kaker v celokupni Avstriji dualizem (cia in trans) gorenja in dolenja Vertojba. Imamo dve cerkvi, v obedveh av. zakrameute, in krstmk. SluLb« bozja se vrsti; eno sv. opravilo je v eni, drugo v drugi. Imamo pa le enega „gospoda* kaker v Avstriji enega presve-tlega cesarja oziroma kralja, eno staraSinstvo brez dalegacij, pa le eno pokopaliace, in to v sredi med obema obemania. Na pokopaliace pridemo akupaj skoz ene vrata, a tudi tukaj se lctiino, in steer: go-renji - na desuo, dolooji - na levo, pa upajmo, da se pa vsi tamkaj na unem svetu snidemo na desni. Zaradi ravnopravnosti zbrali smo se vsi po 3Y« popoludue v dolenji cerkvi, od tarn Sli v alovesnem spreTodu na pokopaliSie', kier so je vrSilo sv. opravilo, Po dokoucanem blagoslovljenji, razloi v, {. g. m>asaaasssaaaaa' -yem—i—¦-------lassBssssssaaaBssam dekaa se svojiro krepkim, daleS. tja~ion.ej5im glasom « pomen ravno izvrsenega av. obreda blizu tako - le : | -— Leseni kr$B — zastava cage ev. cetkve je tudi I porok nasega vstajeuja; na njem io i njim je Jezus ] Kristus premagal amrt ia nam vstajenje pridobil; le I ˇ aaupadji na KriSanega priSakujejo duSe tukaj po- | civajo&b ve8no zvelicanje, trupla pa v senci sv. Kriza j veaaleg* vatajenja. Trirogijati kol, na kojem «o trisvaile, pomeuja I feofitojak SloveSkega teleea, katerega lispami/, skrbuo j gedimo, 2eljam njegovim s»re2emo ; to telo snejo 6>vi. ] Trohljivosti seui rekot: „Ti si moj oce; civom pa: j moja Wftti in moja sestia". Gorece svede na kolu so j podoba lepih molitev, ki se na pokopalieeu opravljajo, I pomenjajo pa tudi vecno lud, kojo vsim mrtvim pro- I etmo io ielirno; nas pa tudi tide, da Io po trdui veri I r tro edinega. Boga pridemo k vecni luci. Driite se I tore) trdno av. vera io ne posluSajte malupridnth I ljudi, ki »o ob vso vero prisli, ia jo tudi drugim I vzeti hoSejo, da bi tako odpravili vse ovire, ki se j elabiro zeljam se vstavljajo. — Kar Vara oni kvau- I tajo je laz in pelje v vaanje teme. — llajnim vo&6i- I mo tudi vecoi mir ia pokoj; bocei pa veoni inir v2ivati, mocai tukaj na zemiji mir dati; zato govoi-nik zeit in prosi, naj vsak skrbi, da b>> imel tjubi I mir z Bogom, >e seboj io soaedi. S povzdignjenim glasom pa avari in prosi ljubo mladino, naj se ogiha •urovih pretepov, ki 00 ze marsikojeinu mladeucu vpihniU lud casnega in vefinega iivljenju! Spominjaj I 10 kedar memo greft, — nadaljuje gevornik — svojih I rajnib, ojib ijubezni — ajih skrbi — njih truda za I tf. Spoiai kar so ti narocili, spolnuj nauke, katere I •0 ti umirajoSi daii io nikar ne delaj svojenm ofietu I in tnateri Se v grobu erumote! Kadar memo grei, »pomm se, da bodo tudi tvoje kosli na tern pokopalisft odpoSHe ho zero1* ljskega truda, ako kje v tujini ne vmrjel nepoznak ' ia neobfcalovan. Kaksna pa bode tvoja smrt? Kakec I filovek zivi, tako nmrje — kakerfou bodvi pokopant takoieu bode! vatal. Ako se do bio ho me vaeje, bo tudi lepo vzrastlo — torej : Ne bodi po sirokt casti | poavetojakuv! — No odlasaj poboljSaoja — duevi I 6loveSkega ztvljanj.i so kiatki — umrcka jo morda io posekatia, deuke vLo v/igano, it. kojih \\ bodo I ozko hiSici) n.rodili — zato doinjto dokler jo dan -— { kodor po in til fin aejo *~ bo tudi po inaleui lei, kc^ | dor t me«n eeje, bo tudi ad men a M pogubljenjo, kedor pa v dulm st'jo, bo od duha %\\ Yecno iiv-Ijenje... itd. itd. MnoKobrojno Ijudstvo jo giojeno posluiato pro* Laetitega pridgarja, uo!z6 so so udiralo tudi muia* kom..... Sii stuo potom v goteujo V<>rtojbo v cerkcv sv, Joit'fa, kojega varstvo se jo iuti dan obli.ijalo. Hjontu I Brno so tukttj pti|»oto6ili v mogoooo njogovo vaiutvo ! v iivljenji m %a stmtuo uro. Po odpotilt litauijah in I daaetn blagoslovu konc.oa j'; bii.i nepozabljivo in I pretresljivo giuljiva slovesno&t. I Iivalo izre^i inoramo v prvi vrsti T. t. g. do-kanu Antoou Hvaika ca njegovem izvi^tnom, poduc-]jivo — spodbudljivem gorvru, ter tudi vrlemiz {. g. vikarju, kakor tudi si. starasinstvu, da so nam omi-slili tako iepi prostor v zadnji pocitek. Ne morem dtuga^e, kot da omenim pri tej pri-liki tudi hvalevredut ataraainatveni skiep o omejitvi plesov. llvideli so, da plesi Skodujejo dusi ia tclesu — in skleutli: lc enkrat v ietu uaj t>e plcie. Ve6 ko zoloti bi b;lo, da bi jih tudi druge obciao V kojih ae ' prerado pkae r tern poaaemale. ! Fred par Itti naatalo je v tem zmislu po do- I ienjem Krasu neko gibanjo, sklepalo, ukrepalo in pi* , aariio se je o tem veliko, da se plesi pr» dezeli vsaj | nekoliko omejijo, a ostalo je menda lo pri sklepib I in dobrib ieljab. Caittta dubovafiina in uciteljatvo dc!a z vso silo ' na to, da bi se vsaj aolska in udraala mladina pie-som ne bti&aia, pa se jib tudi no udelezevala, dobro vedoc, kotiko icp;h naukov in vodil k moralnemu itv-Ijeoju in sredui bodocaosti za duso in telo uuici v miadmi en sam javni plesna d.-zeli, pa 2u \ pani dovoljujejj piese — in plfeSe se kremarjem t i dobiCek, vsiut drugim pa v skodo in pegubo, potem pa go toiijo: kako veadar izprideLa je dandanes mladina ! Yideaot consules I Politidni razgled. V drSttnea zbora se letos vr§i proradun-ska razprava bolj mirno in stvarno, kaker je bila navada druga leta, brzkoue je k temu nino-go pripomogla sprava, katera se je sklenila med pemskimt Cehi in Nemct, drugih let so se nam-re6 poslaaci s Pemskega io steer toliko Keuici, kakor Cehi zelo tdele2e?ali razprave, ter si drug drngemu marsikaj ocitali in predbacivali, a letos tega splob ni, zato se tudi razprava Jiitrejge in mii'0\jjSe vrLi. Potrdil se je vie pro- rafiun toinisterstev za znotranjo zadeve in za dezeluo brambo, sedaj je na vrsti oni naucnega ministerstva. Iz razprave 0 proracunu minister-stva za dezelno brambo naj samo navedemo, | kar je rekel minister Welsersheimb. On je priz- I nal, da so vse stranke naklcnjene oboroSeni ! mofii, in je tudi obJjubil, da se bode oziral na I izra^ene ielje. Minister je tudi zadovoljon z na- ' celom, da se decentralizojejo vojaski nabori in vpelje direktno preskrbovanje armade. Tudi se hoce minister na 2e)je zarad vojafikih vaj 0 casu j setve in ^etve ozirati. Posebuo moramo se pou-1 darjati, da se prav slovenski poslanci kaj dob-1 j ro obnaSajo pri razpravi, da delajo vso cast I sebi in svojim volilcem in se potczajo za vse, j kar bi moglo slovenskernu narodu koristiti v j duSevnem in gmotnem oziru, Ker je 6itati v da-nafinjem dopisu % Dunaja, 0 com in pri kateri priliki so govurili slov. poslanci, naj tudi le So omenirno, kako se glase dve resoluciji, katcrih edno je stavil in v obSirnem govoru podpiral! posl. dr. Tonkli drugo pa posl. Klun. Prva re- 1 solucija, ki je bila tudi sprejeta, se glasi tako le: „C. kr. vlada se pozivlja, da skladovno ces-to po Idrijski doiini, ki pelje od driavne ceste pri Ciginji 6ez sv. Lucijo do #eliua in od /Se-lina po edni strani do Oerkna, po drug! strani pa v Idrijo, sprejme v diiavno vpravo*. Posl. Klun pa je priporofial resolucijo vladi, naj za I 6as pomanjkanja duhovnikov pomno^i Stevilo bo-I goslovcev, za katere se plaSujejo strofiki iz ver-skega zaklada. Minister Gauc je odgovoril glede te zaduje resolueije, da ji vlada pritrjuje, ker se to v nekaterih Skofijah godi v^e sedaj, in je tudi dostavil da se je »numerus fixus" (dolo&eno (stevilo) bogoslovcev poinuozil tudi v gorifikom osrednjem semeniiai, Kakor je nam znano, se je Stevilo bogoslovcev v gori§kem semeniSSi si-cer pomno/ilo, ali verski zaklad placuje stro§ke I le za dolofieno ali zistemizovano Stevilo bogoslovcev, ker kar je bogoslovcev eez to iteviio, jib vzdriujejo skofije, katere imajo bogoslovce v tem semeniSei. VSeraj, t. j. v cetrtek je kot glavni govornik govoril dr. Tonkli 0 srednjih j Solali; prihodnji6 kaj vec iz razprave 0 srednjih I solah. I Delegacije se stiidejo 4. junija v Buda-I pelti; kakor listi porocajo, bodo tudi letos, ka-I kor so to storiii v2e pretekla leta, ce§ki pos-I lanci nemskim sode^elanom ponudili kompromis I glede volitve v delegacije, in da bodo letos j Nemci ta kompromis tudi sprejeli. I 24. aprila se je so§el v Karlovcu srhski J c e r k v e 11 i k 0 ng r e s, cesar je imenoval za I komisarja barona Nikoli^a; pred vsem bode i-mei kongres voliti patnjarha. I * j * * I Pruskavladaseje vender cdlodila, I da vrne denar. katerega je bila za 5asakultur-I nega boja pograbila raznim skonjam in s tem ! I duhovnikom place vstavila; katoliSka poslanca j Windthost in Reichensperger pa sta tudi zahte- | I vala, da naj se oni denar vrne z obrestmi vred. j IS v. 0Le papezje voditelja nemskih kato- ! I licanov, posl. Windthorsta, visoko od- ' 1 likoval, podelil mu je namred najvisji red, cez I katerega rimska stolica razpolaga, t. j. Kristu- | j sov red. I Dne 27. aprila so se vrsile v P a r i z u I volitve v mestni svet, Voliti je bilo 80 zastop-I nikov, toda odlocenih volitev je samo 21; trc-I ba bode tedaj ozjih volitev. Izvoljeni so veci-I noma republikanci, a tudi nekaj monarhistov je I prodrlo. j V Lyonu so 29. aprila prijeli vefi a- I n a r h i s 10 v, med temi vec" znanih voditeljev. I Pri jednem so na§li skrivno tiskarno in veS re-I volucijskih. knji^ur. Anarhisti so V nedeljo delili I med vojake nek hujskajoS oklic. To so bile te-|'daj priprave ?a 1. dan maja. I 11 a 1 i j a n s k i s e n a t je na pritisk Cri- I spijev sprejei postavo, ki izkljuduje ^upnike iz I nabozmh vstanov. Tudi v Milanu so zadnje dni 1 prijeli nroogo auarhistov in zasudili v«4 revoiu- ( cijskih na Francoskam tiskanih oklicev, na ka-terih je stalo tiskano: „Vstrelite na vlado! 5000 pu§k je pripravljenih". Domafie in razne vesti. Razpis natefiaja. Vsled imenovanja preS. g. dr. Fr. Sedeja dvornim kapelanom in oovodjem ˇ Av-gustinejskem zavodu ua Dunaji je na osredajem bo* boslovskcm uditeljiS6i v Gorioi razpisana stolioa ive-tega pisma .starega zakona in orijeatalikib jezikov. Prosilei imajo vloziti svojo prosoje pri vodfltvu osred-ujVga aemeni^a do 27. maja; izpit bode 28. in 29, ranja. Vis. 6. g. Merclna Jurij, vikarij v Sovod-I njah, ki je bil, kakor srao porofiali, nevaroo ibole), pofiuti bo bolje ter je upati, da preidravi. Novi provinoijal 66. ttsmiUeaih bratov avstrijske pokrajiae postal je prodnik zavoda uimi- ! Ijonih bratov v (iorici, vele6. g, S o b e 1 Janaz od ' Boga, rojen I. 1838, bit je vze va6 let prednik la- I voda v Qorici in kot Uk velezailuien. IrTo\jen je bil v kapiteljuu na Duoaji doe 27. aprila, Imenovanja. Dr. Fr. Swida, profeior na real-ki v Trstu, je imenovau vodjem na drLavnem glmna-ziji v Pulji. Visoka romaija, pro6. gg. kneiolkoSi Zwe^ gi>,r, graski, in N.ipotuik, mariboriki, mUvila sta «• prot. torek, vmivSi it iz Hi ma, v Ljubljanl, kjtr tta ee mudila kot gosta prevsv. kueiso-Skofa liubljanskega. («Slov/) Sluiba. zdvavaika kirurga v Mujab Jr. tu-I pisano do 10. moja, % lotno plado 1200 gold. Praznovanje nedelje. Od prlhodoje nodeljo naprej oitanejo tukaj v Gorioi via prodni^inloe pa* plrja saprte via nodoljo in prazntke; dra luitolka, ki m prej niita • tem vjeuula, ita at fadoji #ai Tefilni podfrgla. Z% pomno^enje pitas voda v Gtoricl apre-jelo je mostno stari'iiogtvo na^rt jjubljanikegd stro-kovujaka Smrekar ter zavkazalo fluaaoaemu odaeku, da atavi predloge, kako bl se dali pokritl stroSki, Iz zapora iBpuSfieat eo oni mladeuioi Oo-I riski, ki «o ob Lasu novafieuja v Gradififii raeiajali I ter bill zat&Seai, da to proti eei. bisi in proti Av-striji veleizdujsko m ponafiali. I Toda je hado obiskala pret. nedeljo zjutraj vse kraje med Soto in Idrijco betieSko, od Kcbarida I do RoCinja: Kaj bolj so potolfieni: Livek, Idrsko, Volde, Bute in Idrodnje. I Zacela je sprva padati gosta sodra, po preae- I hljeji se vsuje dtbetejSa in hujlaj slednjid je pa de-I beia toLa kot orehi vso zelenjavo in vse sadno drevje, ki je bilo prav v naj lepSem cvetu uoidla. Nesrece. V Idriji pri Borajanu blizo Kormina utopila se je po neareci 701etna iesa 20. apr.; hotela je obiskati druiino svojega brata in prebroditi vodo; pri tem jo je voda epodrinila, in zena je utonila. — I Pret. sabotopaje vtonil mladenifi 28 let star v morju blixo Grade?a. — Bilo je na barki veo ribSef; kar I putegne mo5an vibar, ki vrie mladeniCa v vodo; da si so tovariii vse storiii, da bi ga bili re&ili, bilo je vse zastonj; imel je pri sebi blizo tisofc gl. V spomin zaroke presv. nadvojvodine Va-lorije, hdere Nj. Velid. presv. cejarja, z nadvojvodom toskauskim Fraud. Salvatorjem, postavil so je vogelni kamen nove cevkve na Dunaji 22. p. m-, ki je roj-stni dan nadvojvodinje. Pape2ev nnnoij, nadskof 6a-I limberti je bral ua prostoru kjer bode stala nova I cerkev, sv. ma§o in potem blagoslovil vogelni kamen — Prostor pouarilo je Nj. Veii6. ker je bil prej nje-gova laBtnina. Nadepolna mladina. Ia Kanala se nam pise : Stirje deiki, ki obiskujejo vsakdaojo Solo, vku-pili so pri nekrni stacunarji liter zganja in se dobro opijauili. V nedeljo privedla je zendarmerija tri take fantaline iz Kala, 6etrti je vtekel v gozd in ai nogo I rani), da bi ga zendarji ne gnali. Ta ivetoriea je | pred nekimi tadni po noSi okradia dva kalska go-I BtiluiSarja, jima pobrala nekaj denara in enemu tudi rafiunsko kojigo. Z ukradenim denarom p^ili so deiki s^garje in kadili smodke, kojigo pa nekaj dni potem poloftli po no6i pied gpatilnicarjeva vrata. Maeja razstava, kakorsna ni se bila, bo 10. maja v Aoislerdamu, n<6 manj kot 33 raznih maejih vrst bo na razstavi. — Dober tek, ki ima voaeljo poslusati toliko mijavkanja. I Velik ogenj je nastal v Lvovu 29. aprila ob I 3. popol. v 8kladi§& Karol - Ludovikove ^eleanioe. j f a ne da bi bilo tudi tukaj priprave za 1. maja. Pqgreb prvega reLa. — K* je Biwnajck odstopil, aapnrrifi so inn na Last v Berolinu velnco bikljide. PHjatelj ma Seatita rtdi tolike sijajnoati ; Bismarck pa odgorori: t reanici lepa afoveaoost, pa pogreb pr?ega reds, Tudi strainiki „Strikajoa. — Toae jc »go-diio v Awariki ˇ roeata Kearney. OJpuatili so nekega atraioika radi maloznaraosti j ojegovi tovariii zato od-petejo atoiljo, fie gmtajHstneumepio weatai oietje. H pa ttfajfgfiifi odpored in wed ten*, ko ao je pre-rue#a Tr*#», so iraeli dofgopratnesi proato roko. Narodni dom. V sabotoeio ia»anrednein ob-cnera xbern je oil ta predsednika izvoljeo doaedanji podpredaednik gosp. dr. fite* Bleiweis-Trateniaki. t Sprwai odbor gg. J. Gogola, dr. V. Gregoric, J Hri-bar, dr. A. Jare, S. Lab, X Mnrnik, G. Pi»c, M. Ffcteraoik, Ford. Soojaa, dr. J. Stare in dr. J. VoS-nftk; t prtfledovalot odaek gg.: A. Koea, dr. Fran Pipe*, IV. RifjOhw, A. Skabvoe in Fr. Ka. Souvan. PopOt&ik, faaopia aa o&telje in prijatelje Sole, i»a v He?, 8 tkdefo mbtao: Zemljepitni p»uk na Ijttdikih aolah. — Prtrodopiani pouk v jednor**-redoioak, — 0 lepoznamttu. — O rasroja bolgA.-•ktga toUtta. — 8loYStto. — Drustvom io»tnsk. — Dopiei in droge ftsti. — Raanoteroatt. — Ra/pia nateeaja. T^»gU^ pn daaaiojem sreekaoji obiigacij xej»iji»Hno — qdTtaacga aaloga Goriikega, More ni ao biie namanjene xa poTra&lo glarnic, bile ao re-•reckane aledefo obligaeije s odrezki (knponi) po 50 gt. at. telj. it. 13. 64. 249. — ¦ odirokt po lOfrgl. at. T«lj. It. 114. 546. 702. 751, 909. 997. 1002. 1025. — i edrraki po 1000 gl. st. vol.;. St 550, 577. — a odrciki po 5000 gl. »*. toIj. St. 73. Crka A. it. 14 po gl. 720; 44 po 1050 g!. 81 po 6110 gl, 98 po 3910 gl. 114 po 520 gS. 117 po 150 gV, 118 pa 200 gl. 129 po 150 gl. 142 po 320 gl, 153 po 320 gl 160 po 80 gl 1S2 po 330 g'M 190 po 50 gl, 193 po 2270 gl, 206 po 60 gl, 240 po 220 gl, 283 po 360 gl, 309 po 310 gl, 442 po 110 gl, 449 po 770 gl in it. 4<)9 po 9940 gl za daloi gnetidk 8140 gl, za oetalih 1800 gl at. velj se izda nova obligacija. To obligaeije ˇ atari veljavi izplaca deZelna de-saraka a po*ta?nim 5% dodttkom dolocemin po §. 3. roiniat. ukaza od 31. julija 1855 (del. zak. I. zv. , it. 136) t zoeakih preradunjenih ˇ avstrijflko veljavo — in to od 31. oktabra 1890 nnpicj proti posebnim pobotnicara brez koleka in izratitvi izaregkanih obiigacij. Obligacije z odrezki: it, 23 za 500 gl iz2re-bana 30|10 1883; it. 83 za 50 gl, it. 234 za 50 gl, it. 463 za 100 gl, if. 931 za 100 gl, it. 394 za 100 gl. izirebane doe 30[4 1886; rtDOroLam rUr tailja blagtt Aobro spg&ySjgBo is poitnine prosta I jkl z odlicuim spostovanjem . VPSEE IN SADM STISKALHIGS najnorejse scatave pray pripravne ia za 20% bolj mocne kot droge. NA DER2AVNI SADNi RA2STAV! NA DUNAILi mespca oktobra 188S kofc naj- boljse spozoane in a Pervim darilom obdarov&ae. M LIS E za grozdje in snJje izgotovljajc in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co. Fabriken Iamlwirthscliaftli- rher u. Weinbau-3Jaa:h:nen. Eisengiesserei u;ul Dampf- bainmerwetk Dunaj If, Frankfurt a. M. u Berlin N. KATALOGI in usako jioiasnilo na zuhtevanjo gratis in franko. - Sposobni zastopniki se iSeejo ter dobro plaiajo. — Ttjodor Slabafija m\m 7 Uarlci, tilici lm\\\ % 17- priporoca se vljudno pri visoko castiti du-bovfecini v uapravo cerkveuih posod in orodja uajnovejSe nblike, kot: moustrunc, keliltov Hd. ltd. po najni^ji ceni. StaTe refii popravi, ter jih v Ogllji po* zititi in posrebri. Na blagovoljno vpraSanje radovuljuo odgovarja. M)i blago dabrj'apmpo la poataine praaio v ITnio oatholicaa vzajemni zavod za zavarcvanje skod na Ounaji, I., Hiickcf-trasse 14. konccsijovan vsled ministerakc natedbe z dnem 29. februva-lja 1839. Zsivod zavarnje: Premakljivo in neprcmakljlvo prcmoienje prof, ikodl pa poiaru, streli in eksplozljl ¦ /u taku />luLajcv. K vdele?.bi v t*&fafrHf**^^ V samth osmih Ietih po iznajdbi na stotine prizatinj firidnbila si jc: Rib. Gaertatr-jeva tekoca fk-ao-eoska likavua mast za cevlje. V oni miiiutj svetijo se &n?ljt kot zrcalo, ne da bi jih krfca&l. jo se Sevlji sarao s to raaatjo in v treoutku poatanejo in ostant'jo tudi cmt iu afetli eaj za 8 dni. Mokrota jej nie ne ikodi, da ta roast zabrani cel6, da se eerlji tako I«bfco ue premoeyo. Priporoca se pesebno velec. dubovacini, p. n. oficirjem, oskrb-nikom, logujetn iu sploh vsakemn. Pri c. in kr. vo-jtikih je ltt davno ˇ navadi. — Tudi konjska oprava Sisti se \c^o p tem mazHom, PoSiifa sc prosto pc*.: 2 ski. za 1.30, 6 ski. za 3 io 12 ikl 7.x 4 80 K^m;L»a tovarna R1H. GABRTNER, c. iu kr. vojni oskeibovalee, Wieu, Giselnstriisse 4. Prcdaja sa pri veclb kugcih, usnjarjih in cevljarjili. V Gorici ima zalogo: EM1LIO G1NTILI, Via Sigoori.