II	' . II
„Primorec*1 izhaja vsakih ji | štirinajst dnij kut priloga „Soči** j brezplačno; drugače stane po |i pošti ali na dom pošiljan za celo j : leto 80 kr.; za tuje države več i| poštni stroški. „Soča** z „Gosp. Listom** in „Primorcem** stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo 1 in upravništvo je v Tržni ulici j (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat o kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se proda- | jajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo.
Goriške novice. ‘
Volilni shodi. — Kar smo že dolgo časa želeli, začelo se je izvrševati. Že pri nekolikih zborih politiškega društva „Sloga" so se izražale želje, naj bi se prirejali javni shodi, pri katerih se bo ljudstvo zbiralo, poučevalo o sočasnih razmerah in izražalo svoje želje in nazore. Taki shodi so najholjša šola za politiško in društveno življenje vsakega naroda.
L. 1892. sta bila taka javna shoda v Dornbergu in pri Rebku. — Pozneje je poslanec dr. A. Gregorčič zbolel in shodov ni bilo. Letos pa so shodi prišli v razgovor pri zadnji seji društva „Sloga", na kar jo predsednik dr. A. Gregorčič hitro šel na delo in to v obliki volilnih shodov.
Od zadnje naše številke so se vršili že trije shodi in sicer v Šempasu, v Dornbergu in v Biljah. Vsi so bili v čast naši lepi Vipavski dolini. „Soča" prinaša obširne popise govorov in drugih slavnostij. Le toliko naj omenimo, da naša gg. državna poslanca dr Anton Gregorčič in grof Alfred Coronini ter deželni poslanec dr Aleksij Hojic, ki ju je povsod spremljal, so bili tako sijajno in presrčno sprejeti,, da bolj ni mogoče. Ljudstvo je pokazalo, da ljubi svoje poslance in da jim brezpogojno zaupa. Tak dokaz od strani ljudstva bode gg. poslancem gotovo le v vspodbujo pri nadaljnem delovanju v vsestransko korist našega ljubljenega naroda.
Prihodnjo nedeljo bo volilni shod v Kanalu na Šegalovem dvorišču. Tudi tjekaj pridejo vsi trije prej imenovani poslanci. — Pri domači zabavi bo sodeloval „Goriškega Sokola" dramatični odsek, pomnožen z diletanti iz Kanala, ter bo predstavljal šaloigri „Loterist" in „Doktor Pafnucijus pa njego v sluga".—Druge točke oskrbe kanalske moči; pri petju bodo sodelovali tudi ročinjski pevci. — Kakor se vidi že iz teh vrstic, v nedeljo bo pomemben, živahen in vesel dan v Kanalu.
V nedeljo teden ho pa volilni shod v Boku, kjer so bili poslanci še najprej naprošeni, da bi prišli tjekaj, kjer jih ljudstvo želi videti in se ž njimi pogovoriti. —
Tako obhodijo torej gg. poslanci Vipavsko in Soško dolino. Ako jim Bog zdravje da, bodo nadaljevali v jeseni in prihodnje leto, da stopijo tudi v Brdih, na Krasu in drugod pred svoje volilce.
Volilni shod. v Kanalu. Državni poslanec dr. A. Gregorčič je sklical volilni shod v Kanal za nedeljo dne 8. julija ob 4. uri popoludne na dvorišče Šegalovo, pri katerem bo poročal o svojem delovanju. Prisotna bosta tudi državni in deželni poslanec grof Alfred Coronini ter deželni poslanec dr. Al. Hojic.
Volilci iz sodnijskega okraja kanalskega in drugih se uljudno vabijo, da bi se v obilnem številu udeležili tega shoda, pri katerem jini bo dana prilika, da bodo slišali svoje poslance ter da jim naznanijo svoje želje.
Po shodu bo prosta zabava na istem dvorišču, katere se morejo udeležiti tudi oni, ki niso bili pri volilnem shodu.
Osebne vesti. — Finančni prejemnik v Gradežu g. Andrej Bavdaž je postal asistent v Trstu. — Praktikant g. Alojzij Kalin v Nogaredu je imenovan prejemnikom. —Dav-karski pristav g. Peter Slabile je postal priglednik.
Pošta na kolodvoru. — Dne 10. t.
m. otvori se na goriškem kolodvoru poštni urad, o katerem smo o svojem času obširneje pisali. — Ta urad bo sprejemal tudi po noči do odhoda vsakega vlaka vsa pisma (tudi priporočena, ekspresna itd.) — Uradnikov je za zdaj 7 določenih; načelnik jim je naš rojak kontrolor g. France Furlani.
„Goriška Čitalnica" je vsled nasto-pivše vročine zaključila svoje poletne izlete v okolico. V nedeljo je bil zadnji izlet v M i-r e n ; udeležilo se ga je okoli 70 oseb. Došle Goričane so domačini lepo počastili. — V jeseni se bodo izleti najbrže nadaljevali.
Ni mogoče prehvaliti naše „Goriške Čitalnice" zaradi teh izletov, ki prav blagodejno uplivajo na razvitek narodnega prebujenja in mišljenja v okolici.
Zato moramo čitalnični odbor le prositi, da nadaljuje s temi izleti tudi na jesen. S tem se oživlja tudi društveno življenje med člani in njih rodbinami.
V Povrni pri soškem mostu bo v tamošnjem zabavišču (otroškem vrtu) družbe sv. Cirila in Metoda mala konecletna skušnja prihodnji petek ob 8. uri zjutraj. Prijatelji naše nježne mladeži so naprošeni, da se skušnje udeleže.
Otroški vrt v Podgori sklene svoje letošnje šolsko leto v četrtek 12. junija z javnim izpitom, ki začne ob 8. uri predpoldne. Ker se ne bodo razpošiljala posebna vabila, vabijo se dobrotniki in prijatelji nežne mladine, kakor tudi njeni roditelji, tem potom k obilni udeležbi pri izpitu in šolskem sklepu.
Naša poravnava. — O poravnavi vit. Tonklija in „Soče" sta se posebno pohvalno izražala „Slov. Narod" in „Edinost". Oba lista sta hvalila moder korak obeh strank ki nista hotele spravljati svojih zadev pred nepoklicane sodnike in škodoželjne narodne nasprotnike.
Da ni prišlo do pravde, ni bilo nič kaj ljubo „Corrieru", „Piccolu", „Mattinu", „In-dipendentiju" in kar je še jednakih bratcev. Zabavati so hoteli sebe in svoje bralce z našim ravsom in kavsom, a ker jim je to ušlo, zato velika nejevolja v lahonskem izraelu.
Tem listom so se vredno pridružili še drugi, ki se pa tiskajo v slovenskem jeziku. Med temi omenjamo ob kratkem neko go-riško mašilce, katero umeje slogo tako, da bi rado podrlo vse, kar se v Gorici narodnega zida, zato ker njegovi duševni očetje niso, ne morejo in ne smejo biti nikjer poleg, ker nihče njih družbe ne trpi. Tem ljudem ni
nič po godu, kar naredimo; ko smo bili z vit. T. v pravdi, imenovali so nas pravdarje, prepirljivce itd., a zdaj, ko smo se z vit. T. mirno pobotali, podale sta jim obe stranki le dokaz, da jima za narod ni mar. — Dodanih je lepo število psovk, za katere bomo terjali odgovor, račun in plačilo na merodajnem mestu. Podamo dodatno obtožnico. Bomo videli, kako bodo oni zagovarjali svoje psovanje.
Prav zanimivo je pa bilo čitati ljubljanskega „Slovenca". Ta nam je potrdil govorico, ki je pretekli teden šla od ust do ust po Gorici, da namreč nekateri gospodje so črni, drugi zopet zeleni od jeze. „Slovenec" nam je vsled širokoznane konfuznosti svojega dopisnika vse razkril, kar znani gospodi v Gorici srce teži. Poleg tega je potrdil vse naše trditve o uzrokih našega domačega prepira, za kar smo dopisniku le hvaležni. —• Ker je ta dopis prava ilustracija našega domačega prepira od 1. 1889. naprej ter b r e z-načelnosti tistih, ki so se doslej skrivali za „katoliška načela", vrnemo s k temu najnovejšemu pojavu naših konfuzionistov v prihodnji številki. Gosp. Vit. Tonkli, ako pazno prečila ta dopis, spozna srce in obisti tistih, ki so se mu doslej obešali za frak. O njih more z vso pravico vzdihniti: „Dagli amici mi guardi Dio che dai nemici mi guardero io!“
Dve tiskovni pravdi. — Zadnja „So-č a" je objavila uvod k obravnavi znanega Travana proti „Soči" in „Hi nn o vame n tu". (Ta uvod dobe posebni naročniki „Primorca" v prilogi.) — Nadaljevanje in konec smo priobčili v današnjem „Primorcu" ali z drobnim tiskom in bolj skrčeno, ker ste nam poročili o dveh volilnih shodih pobrali preveč prostora. — Ta tiskovna pravda je vzbudila med Slovenci cel vihar in dala je priliko, da se pospeši rešitev uprašanja o čisto slovenskih porotah. — Sodilo'je 10 Lahov in 2 Slovenca in — urednika sta bila obsojena z 10 glasovi, dva pa sta zahtevala oproščenje. Dr. Frapporti je torej vedel, zakaj je odstranjal slovenske porotnike.
— Druga tiskovna pravda je končala pa brez hrupa, brez veselja naših zagrizenih nasprotnikov. Tožitelj dr. Jos. Tonkli in toženi urednik sta se pogodila izvensodno in častno za oba. Izjavo je prinesla zadnja „Soča"; ponatisnili smo jo tudi v prilogi za posebne ^Primorčeve" naročnike.
Ta poravnava je naše lahone močno poparila; nič kaj niso bili veseli, ker se niso nekoliko dnij zabavali na‘naš račun in smejali se nam, da svoje nasprotnike kličemo za sodnike v domačem prepiru.
Ali ta poravnava je neprijetno zadela tudi poslanca prof. Čerina in ta je potegnil za seboj dr. Lisjaka, da sta se poslanstvu odpovedala; njiju izjavo je priobčil „Slovenec", ponatisnila jo je zadnja „Soča" v
izdaji za deželo in danes se nahaja v posebni „Primorčevi" prilogi.
Ta korak imenovanih dveh poslancev je zadel ob odločno obsodbo vseh trezno-mislečih mož katerekoli stranke. To smo videli tudi pri dveh volilnih shodih. Mi smo prejeli v tem oziru prav ostrih dopisov, katerih ne priobčimo. — Pač pa potinasnemo dopis iz peresa treznega slovenskega rodoljuba, ki se glasi:
Z dežele, 2. julija. — Tiskovne pravde so pravo mečilo. Vsaka zbljuje k,ak otrebek na dan. Prva taka pravda, katero smo imeli na Goriškem, očistila je neki okraj stare rjovine. Lani oprostile ste nas dve taki pravdi nepotrebnih grm a ns ki h in čifut-skih življev. Tudi letošnje pravde čistijo nam zrak. V Travanovi zadevi bilo bi prezgodaj, sklepati račune. Nikdar nas ni zapustila nada, da si pravica v tej skeleči zadevi vendarle pribori zmago in da polno zadoščenje žaljenemu pravnemu in žaljenemu narodnemu čutu, žaljeni časti Solkancev.
A druga letošnjih tiskovnih pravd pokazala se je v vsakem oziru dobrodejna. Trebi, da je kaj! — Zdaj vemo, kdo je tičal za to pravdo.
Dva poslanca odložila sta deželnozborski mandat le za to, ker sta dva zasebnika brez hrupa in škandala častno poravnala svoj spor.
Vsiljujete se tu same ob sebi dve upra-
šanji:
1. V kaki zvezi stojita ta dva poslanca z zasebno pravdo, v kateri sta bila uvedena le kot priči in ne drugače, zakaj in kako sta ona dva s tožbo in vzlasti s poravnavo, s tako lepo in častno poravnavo zadeta ?
2. Ali gospoda poslanca res ne vesta, kje in pred kako „poroto" imata zagovarjati „loja j no in pošteno" svoje postopanje?
Volilci imamo pravico staviti skujenima poslancema še
3. uprašanje: Smesta-li gospoda poslanca pred pretekom volilne dobe, enostranski, brez našega privoljenja in brez postavnih razlogov odložiti poslanstvo?
Kaj je deželnozborski mandat? M a n-datum pomeni menda pooblaščenje. Modri pravniki trdijo, da je to neka pogodba. Da veže obe strani za določeni čas, da ni eden ni drugi ne sme te pogodbe pred časom razcveti, zlasti pa ne v nepravem času.
Ce mi volilci ne smemo poslancu preklicati mandata pred pretekom časa, od kot izvajajo poslanci z a - s e to pravico....? *)
Vsekako se pa spodobi (to je menda celo dolžnost!) da mandatar, ki odloži svoj mandat, poda račun o svojem delovanju. Ali pa mislita morda gospoda poslanca, da smo volilci le za to, da dirjamo na volišče, ki je vedno le bojišče, kedar se kteremu zljubi, skujati se iz kterega koli še tako ničevega razloga ter se nad nami maščevati, ker se ni mogel spasti nad kterim drugim?
Pa naj bo! Grenkih solz po tej dvojni izgubi ne bomo prelivali.
Zdaj pa — gospoda na račun.
Tam**) Vama bo prilika dana, dokazati (brez prisege) „lojalno in pošteno
*) Spominjamo se, kaj je isti Čerin pisaril 1. 1889. proti dr. Gregorčiču, ko je bil ta prisiljen, položiti mandat zopet v roke svojim volilcem, ki naj sami določijo, ali jra je vreden ali ne. Zdaj je isti Čerin seveda drugačnih mislij! Uredn.
**) Na volilnem shodu, kaj ne? — Ured.
svoje postopanje". Dana bo pa tudi nam prilika, povedati Vama v obraz, kako mi (a ne laški porotniki) sodimo o Vajinem •— „lojalnem in poštenem postopanju".
— Volilec.
Goriška realka nam je že doposlala svoje letno poročilo o sklepu šolskega leta. Iz tega posnemamo:
Vseh učencev je bilo 304, med temi 55 na pripravijavnici. Iz Gorice jih je bilo 18G. Katolikov 282, pravoslavnih 5, protestantov 8, Židov 9. — Nemcev 51, Italijanov 190 (med temi 49 na priprav.) 53 Slovencev in 10 drugih narodnosti). — Najstarši dijak je imel 23 let. — Šolnine je došlo 5150 gld. — Odliko je dobilo 10 dijakov: prvi red 183, drugi red 09, tretji red 22, popravljavni izpit 20.
Prihodnje šolsko leto prične 17. sept. Sprejemni izpiti bodo 14. in 15. sept. za tuje, 16. in 17. pa za učence, ki iz pripravnice prestopijo na realko. — Ponatankosti objavimo o svojem času.
Izpiti na realki. — Dne 4. in 5. julija 1894. vršili so se zrelostni izpiti na tukajšnji višji realki. Od 11. maturantov je jeden (Gridl Franc) odstopil radi bolezni; izpit so zvršili: Cuizza Emil, Derossi Fiora-vante, Hantsch Karol, Henricjuez Karol, Hrovatin Henrik, Krams Martin, Lovat Henrik, Skrochovvski Josip; na dva meseca sta zavrnjena (reprobovana): Pozzo Marij iz matematike in Žnidarčič Ivan iz zgodovine.
Sv. Ciril in Metod. — Učeraj se je ves katoliški svet spominjal godu sv. C. in M., ki sta slovanskim narodom prižigala luč sv. vere. Zato so se pa posebno slovanski narodi hvaležno spominjali svojih prvoučiteljev in slavili njiju spomin. — Tudi pri nas na Goriškem so na predvečer na mnogih krajih goreli kresovi in streli topičev so v večerni tišini oznanjali za ves slovanski svet pomembni dan. Streli iz Vrtojbe, Prvačine in z Vo-gerskega so se razlegali celo do Gorice. Od tu so se videli tudi mnogi Kresovi z Vipavskega in s Krasa. — Slava svetima bratoma Cirilu in Metodu !
Nesreča v Vrtojbi. — V sredo ob 10. zjutraj sta se neki gospodar in hlapec lotila čistiti stranišče. Hlapec je šel notri, gospodar je ostal zunaj ; hlapcu je prišlo slabo, da se je zgrudil v blato, gospodar je skočil notri, a tudi njega je smrad omamil. Prihitel je sosed, ki je sicer rešil oba, a on sam je potem obtičal v jami. Rešili so ga, njegovo življenje je bilo v nevarnosti; poklicali so dr. Rojca iz Gorice in deli so ga v sv. olje. Upanje je, da ozdravi. Prva dva sta zdrava.
Lvsra Nazionalc je imela v nedeljo svojo tretjo glavno skupščino v Gorici. Vršila se je brez posebnega zunanjega blišča, ker tako je svetoval bajč tržaški župan dr. Pit-teri, ki je nalašč za to prišel v Gorico. Prinesel je baje novico iz Trsta, da od tega zborovanja je zavisna potrditev dr. Venutija za župana. (Ako je to res, potem so visoki krogi pač z malim zadovoljni. Da so Lahi vsaj na zunaj mirni, da ne prirejajo škandalov in demonstracij, pa so zadovoljni. — Dobro je, da si to zapomnimo.) Udeležba ni' bila kdo ve kako ogromna, veliko manjša nego se je pričakovalo. Ako pomislimo, kako blizu je Trst, moramo reči, da je od tam došlo tako malo gostov, da so se goriški Lahi kar čudili. Nasproti temu so pa bili tudi gostje razočarani, ker videli so med udeleženci mnogo takih, katerih — ni bilo.
Ako še dostavino, da se zborovalci niti pošteno najesti niso mogli (v nobenem hotelu niso sprejeli banketa), povedali smo vse, kar se o tem zborovanju pripoveduje po mestu.
V Renčali so imeli v torek nove volitve v občinsko starašinstvo. Udeležba je bila nenavadno živahna; z Gradišča in iz Prvačine je došlo veliko volilcev. V 3. ih 2. razredu je zmagala nova stranka, v prvem-razredu so pa ostali poprejšnji možje. — O teh volitvah smo prejeli dva dopisa; enega proti stari stranki, enega pa proti novi. Kaj hočemo, priobčiti oba ali nobenega? Vsakdo poreče: Zdaj so volitve končane, ne priobčite nobenega, kar je bilo — je bilo! In prav je tako! Želimo pa novemu starašinstvu, da bi uspešno delovalo za svojo županijo in za popolno sporazumljenje vseh Občinarjev. — Ako bi se uresničile nade, katere stavlja e-den dopisnikov v novo starašinstvo, bili bi zares veseli! Na delo! In: Mir Vam bodi!
Iz Čezsoče pri Dolcu: Pri nas smo dobili, kakor je znano, prav lep železen most čez Sočo, ki nas veže z Bolcem in ostalim svetom. Most je skladoven, ali za cesto se pa res nič ne stori. Tak most zasluži lepše ceste ! V sili ne moremo niti zdravnika pripeljati v Čezsočo, — Prosimo sl. cestni odbor, da se nas domisli.
Še nekaj. Pod Polovnikom v Čezsoči so čebele nabrale v 5 dneh osem kilo v medu.
„Kažipot". — O tem delu pisal je „Dom in Svet" jako pohvalno. Med drugim pravi: „Tukaj je nakopičenega res veliko gradiva o goriški deželi, in ne vem, česa bi si človek še želel in ne bi dobil v knjigi. Cerkvene, šolske, politične, občinske in društvene stvari so zabeležene na drobno. Seveda ne more kritika segati v posamnosti, — kdo pozna neki vse krajevne razmere! — a pri-poznati treba, da je bilo tukaj dovolj truda in poguma, da se je rodilo to delo. Kdaj dobimo kaj takega tudi za Kranjsko?"
Ta kritika mora izdajatelja le veseliti in vspodbuditi ga k nadaljevanju. Prvega letnika je še veliko v zalogi. — Ceno mu odslej znižamo na 80 kr.
Izlet v Devin, kateri je priredil „Tržaški Sokol" in se je izborno sponesel, je močno razburil živce nekemu dopisniku graške škrbe tetke „Tagesposte", da že trepeta za italijanstvo jadranskih obal. Ubogo itali-janstvo, kako piškavo mora to biti, ako trepeta pred vsakim slovanskim korakom na — domači zemlji.
Izlet na Nabrežino, kateri je na praznik sv. Petra in Pavla priredila „Tržaška Čitalnica", sponesel se je prav veličastno. Udeležniki so bili dostojno sprejeti in vrli Nabrežine! so se potrudili, da so ljubim gostom oslajšali bivanje na njih treh. — Naj bi „Tržaška Čitalnica" večkrat prirejala tako izlete, zlasti v bližjo okolico, kakor dela njena goriška sestra, kajti dotika slovenskih meščanov z okoličani more le dobrodejno uplivati na razvitek narodnega prebujenja po okolici.
Planinska koča na Kaninn. — Slavnost slovesne otvoritve, ki je bila napovedana na dan 16 t. m., je odložena do 20. avgusta. — To kočo je zgradil goriški odsek „Nemško-avstrijskega planinskega društva". Grof Alfred C o r o n i n i je iz prijaznosti do naših Bolčanov daroval večjo svoto, ker je prepričan, da koča bo Bolčanom v korist.
Najdena obleka. — Iz Malega dola pri Komnu nam poročajo, da neka Marija Furlan je našla na cesti od Gorice proti Dornbergu novo obleko iz „tibeta". Kogar je, naj se oglasi.
Tržno cene. — Kava Santos 156 do 158, sandomingo 164, java 168, portoriko
175 do 180, cejlon 188, moka 185. — Sladkor 34'/a- — Slanina (špeh) 52. — Maslo surovo 04 do 70; kuhano 90. — Moka, tur-šiea in otrobi se drže v ceni že precej časa; tu ni sprememb.
Sadni trg je prav živahen. Silno veliko sadja se izvozi v tuje kraje, ostanke pojemo pa doma. Krompir je največ do 2 kr. kilo. — Cene sadju so vsak dan drugačne.
„Slovanska knjižnica1*. — V soboto je izžel 20. snopič, v katerem se pričenja večja povest „Z a o b ljub a“; obsegala bo kakih 5 snopičev. Povest je krasna; spisal jo je Ferd. Becič, sloveči hrvaški pisatelj. — „Slov. Narod", naznanjajoč to delo, želi „Slov. knjižnici" kar največ gmotne podpore, da bi mogla napredovati tako, kakor je Začela. — Žal, da te podpore ni; zdaj ima že okoli 200 gld. primankljeja, a med naročniki vse polno terjatev. Kar čuditi se je, kako ljudje dandanes brezskrbno prejemajo časopise, na plačilo pa ne mislijo. Taki naročniki so največja nesreča za naše časnikarstvo, katero zatirajo s svojo malomarnostjo.
Z Bukovega pri Cerknem: V „Prim. Listu" toži neki dopisnik z Bukovega o slabem gospodarstvu in o slabi cesti. — Dopisnik je resnico pisal. Pri nas nimamo nobene občinske ceste in smo popolnoma brez šole, če tudi plačujemo cestne šolske doklade. Naj bi se nova uda šolskega sveta bolj vstrajno potezala za ustanovitev šole. — Prav bi bilo, ako bi mi Bukovci posnemali svoje sosede Žabčane (!! Ur.), ki so dobri in skrbni gospodarji. Majhna vasica je, pa je speljala vodo v vas, a* stroj jo mora 30 metrov navzgor gnati. To je nekaj stalo. — Ali bi ne bilo prav, ako bi zgled posnemali tudi mi ? “
Iz beneške Slovenije. — V široko-znanem Landerju ob Nediži se je dobro obnesel letošnji shod sv. Ivana. Ljudstva je bilo toliko, da je zmanjkalo živeža: gostilničarji so bili v Meliki zadregi. Tudi s Kobariškega je došlo veliko ljudij. Poleg Slovencev iz vse Benečije je prišlo tudi veliko Lahov, kajti vsakdo, ki je kaj slišal praviti o sloveči landerski jami, bi se rad prepričal, če je res tako, kakor je slišal praviti; zato prihiti na dan sv. Ivana Krstnika semkaj k tej cerkvici, ki je zidana v oni jami, (kjer se je, kakor pravi pravljica, več časa skrivala domača vojvodinja, katero je preganjal hunski kralj Atila.) Kdor je pa enkrat bil tamkaj, vleče ga tje srce zopet in zopet, ko se približa dan sv. Ivana.
Prav bi bilo, da bi kak slovenski časopis kaj več prinesel o tej sloveči jami in cerkvici sv. Ivana; potem bodo Slovenci toliko raje hodili semkaj v našo tužno beneško Slovenijo.
Javnih plesov je bilo tisti dan tudi dosti; ta razvada je pa na Beneškem prav ukoreninjena, da nič ne štejejo takih praznikov, ako ni plesov.
Vihar lu toča. — Iz H u d e j u ž n e
na Tolminskem: Dne 27. junija je hil pri nas strašen dan. Okoli 3. pop. prihrul je grozen vihar in toča je začela strahovito klestiti. V kratkem času je uničila vse poljske pridelke ; polje je bilo s točo pokrito, kakor o Božiču s snegom. Bog se nas usmili! Ali bi nam visoka vlada ne mogla iti nekoliko na roko in pomagati v veliki stiski?
Iz Tolmina. — Do 18. junija imela je naša posojilnica 43.353'57 prometa. Ce kod, gotovo tu veljajo besede: Ne sodite pred Časom. Še preden je bila rojena, je bila ob
svojem času obsojena. Kakor vsa znamenja kažejo, bo naša posojilnica posebno krepko delovala.
Glasba. — Maša „Ora pro nobis" v spomin 700 let, odkar je župnija na Št. Viški gori, zložil Janez Laharnar organist. Založilo „Cicilijansko društvo za goriško nadškofijo". Tiskala sta jo Engelmanu in Miihl-berg v Lipsiji. Strokovnjaški list „Cerkveni glasbenik" ocenjuje v 2. številki t. 1. to delo sledeče:
„Iz litanij znani motiv „ora pro nobis" je srečno uporabljen v posameznih delih cele maše ne samo v homofoničnih stavkih, ampak tudi v polifoniji, namreč v stavkih „Christe eleison" — „Gratias" do „Jesu Chri-ste" — „Osami" — „Benedictus" — „Dona". Faktura skladbe je povsod! jasna, nikjer ni nič prisiljenega, glasovi ovijajo drug druzega jako gladko; cela skladba naredi najprijetnejši utis in mi jo z veseljem kot uzorno priporočamo vsem cerkvenim pevskim zborom ter opozarjamo dirigente, naj ravnajo s 4 - polovnim taktom kakor s 4 - četrtinskim, da se tempo lepi skladbi na kvar ne zavleče". —Da smo mi o tem domačem delu toliko časa molčali, je krivo, ker smo vedeli, da je skladba poslana nemškim cecilijanskim prvakom v presojo. Predsednik nemškega cecilijanskega društva preč. monsignor Fr. Schmidt piše o tem delu sledeče: „Mladi mož ni brez talenta, pa manjka mu še šole. V ta namen mu priporočam proučiti „stare klasike" in pa tudi novejše cecilijanske skladatelje, kakoršni so: Haler, Piel, Mitterer, i. t. d. Maša sama je vredna, da se sprejme v „Vereinskatalog" omenjenega društva". V ta namen se je poslala maša še dvema presojevalcema, namreč P. Utto Kommullerju na Bavarsko (Stift Metten) in pa g. Schenku v Klausenu na Tirolsko. Stvar pa še danes ni rešena. Tako sodijo glasbeni strokovnjaki delo našega domačega slovenskega skladatelja.
Razgled po svetu.
Presv. cesai* je prišel koncem preteklega tedna na južno Tirolsko. Italijani so j se pripravljali na sijajen sprejem, ker so j upali, da cesarjev dohod jim prinese ob enem boljše nade, da dosežejo samoupravo Trenta (Tridenta ali južnega Tirolskega, kjer bivajo Lahi). V tej zahtevi so namreč edini liberalci in konservativci. — Ali vladni listi so hiteli zatrjevati, da cesarjevo potovanje nima ni kakega politiškega pomena ; vsled tega tudi ni pričakovati kakih politiških posledic. — Pripravljale so se deputacije poslancev in županov, ki bi cesarja prosile, da bi dal Trentu samoupravo, ali bilo jim je namig-neno, da ne bodo sprejeti. — Vsled tega je ponehalo oduševljenje mnogih laških krogov za slavnosti presv. cesarju na čast. Pri slavnostni predstavi v gledišču (v Trentu) so bili navzoči skoro izključno le častniki in c. kr. uradniki (kakor se dogaja o takih prilikah tudi v Gorici). — Priprosto ljudstvo pa povsod viharno pozdravlja svojega vladarja.
Na Dunaju so bile nastale nenavadno hude homatije mej vseučiliško mladino. Prof. N o t h n a g e 1 se je jako nelaskavo izrekel o protižidovskem gibanju; na to so mu pro-tižidovski visokošolci, katerih je prav mnogo, odgovorili z veličastno demonstracijo, na kar so jih židovski tovariši zopet po svoje zavrnili. Vsa predavanja so morala za par dnij ponehati. N o t h n a g e 1 več dnij ni prišel na vseučilišče. — Protižidovstvo se širi. Prav !
Dr. Jos. Frank, eden glavnih vodij „stranke prava", je v nedeljo stopil
pred svoje volilce in jim poročal o svojem delovanju. Volilci so mu soglasno dali zaupnico.
Žrtve anarhizma. — Predsednika francoske ljudovlade Carnota so sijajno pokopali, kakor se spodobi takemu možu. Vsi vladarji so izjavljali svoje sožalje pokojnikovi udovi in Franciji ter se dali zastopati pri pogrebu. Sovraštvo Francozov proti Italijanom se je nekoliko poleglo, kajti umes je posegla tudi cerkev, ki je mirila svoje vernike z resnično trditvijo, da anarhizem ne pozna domovine.
Da je to res, dokazal nam je enak čin v Livornu. Urednik Bandi je povodom Carnotovega umora spisal krepek članek proti anarhizmu. Drugo jutro, ko se je ta peljal v uredništvo, ga je napadel neki anarhist in zabodel v trebuh.
Tudi Crispija, ministerskega predsednika v Italiji, je pred par tedni napadel a-narhist s samokresom.
V Madridu je neki anarhist napadel vodjo tistih delavcev, ki so letos romali v Rim; priskočil je na pomoč neki delavec, a anarhist je temu zabodel nož v prsi. Strašno!
Srbija. — Kralj Sašo je bil v Carigradu, kjer ga je Sultan lepo sprejel in gostil. V torek se je odpeljal v Solun. — Meseca avgusta je nameraval potovati na Dunaj in v Berolin; ali ker je nemški cesar med tem drugod zavezan, je to potovanje odloženo na nedoločen čas. — Ko se Sašo vrne domov, pojde Milan baje v Pariz, kjer 'ga tovariši., že težko čakajo, ker slutijo, da ne pride prazen. Potem pojde v Karlove vare.
Na Angležkem je vedno močnejša neka stranka, ki deluje proti monarhiški obliki države. — Te dni je ta stranka odkrito razkrila svoje mišljenje v parlamentu. Vlada je predlagala, naj bi parlament poslal kraljici častilko zaradi rojstva najmlajšega praunuka. Načelnik rečene stranke se je uprl temu predlogu, češ, da njegova stranka ne pripozna kakih dolžnostij napram dednemu vladarju. Kaj pa je posebnega kraljevska hiša storila dobrega za državo? Z občudovanjem se govori, da kraljica sedi na prestolu že 50 let; v resnici pa o n a ni nikdar vladala. O princu Wallesu vemo le toliko, d’a se rad zabava. Kdo ve, ali novorojeni princ ima vladarju potrebne sposobnosti. Vzraste mej li čemer ci, misleč, da je kaj boljšega nego drugi ljudje. Ko odraste, potoval bo okoli sveta, potem bomo čuli o čudnih zakonih in drugih takih rečeh, dežela pa bo morala vse to plačati.
Vojska v — Aziji l — Med Kino in Japonom je navstal resen spor, kateri utegne dovesti do vojske. Vsa ta zadeva ima svoj izvor v tem, da si obe imenovani državi prisvajati pravico do nadvladja nad kraljestvom Korea. (Korea je poluotok med Rumenim in Japonskim morjem v vzh dni Aziji. Ima 9 milijonov prebivalstva. Op. ured.) Nasprotstvo se je tako poostrilo v poslednji čas, da je vojska skoro neizogibna. Vojne ladije iz A-merike, Anglije, Ruske in Nemčije so že priplule v koreansko pristanišče, da ščitijo ino-zemce. Japan se že z vso silo pripravlja na vojsko in Kina odpošlje v Koreo te dni 20 batalijonov vojakov.
Tiskovna pravda.
proti „Soči" in „Rinnovamentu".
(Konec.)
Sodni dvor je hil sestavljen: svetnik f legai predsednik, svet. Gironcoli in pristav Dell Ara votanta; zapisnikar avskultant Fon; kot tolmač se zapriseie avskultant Fabijan. — Tožnik Jravan(i) je navzoč; zastopa ga dr. Frapporti. Založenca
zastopa dr. Jos. Stanič iz Tolmina; navzoč je le urednik „Soče" Andr. Gabršček; urednik „Rinno-v a m e n t a" g-. Ivan Kušar je naznanil, da je še vedno bolehen, zato naj se obravnava nadaljuje brez njega.
Prične se sestavljanje porotne klopi; tu se je unela borba, ki je le pri zaprtih vratih trpela poldrugo uro. — Porotniki se zbero ; vseh je 2(i. Prečitajo se postavna določila, ki dajejo porotnikom pravico, da se smejo v posamičnih slučajih izogniti častni službi ljudskega sodnika. — Nihče se ne oglasi.
Na to pravi dr. Stanič, da razlogi, ki opravičujejo oproščenje ali izključenje od porolniške službe, niso vsi navedeni v zakonu. Imamo še drugih uzrokov, ki so namreč sami po sehi umljivi. Gluhe in slepe ljudi pač nihče ne bo klical za porotnika. Tako pa tudi taki možje niso sposobni za ljudskega sodnika, ki so gluhi za posamične slučaje, ako namreč ne razumejo jezika, v katerem se ima obravnava vršiti. V našem slučaju je tožena „Soča"; njen urednik je sin te dežele in ima pravico, biti zaslišan v svojem jeziku brez tolmača. - Tega mnenja so razni veljavni krogi. Najpoprej naj omenjam interpelacijo dr. Jos. vit. Tonklija in tovarišev v deželnem zboru Ki. jan. 1894., v kateri je jasno dokazana nezakonitost pri sestavljanju letne porotne liste. (Jih našteva.) Tam je povsem na mestu navedena tudi postavna določba, da: „Nihče se ne more odtegniti postavnemu sodniku". Za Slovenca je po postavni ljudski sodnik le Slovenec in nihče drugi! — Dalje vzame v roke hitropisni zapisnik državnega zbora, in pravi, da tudi minister grof Schonborn je priznal krivičnost takega postopanja pri sestavljanju porotnih sodišč in obljubil pomoči. — Potem navede tudi razsodbo kasacijskega sodišča v zadevi lanske tiskovne pravde s prof. Babschem, v kateri je rečeno, da tožencu je bilo na voljo dano, izključiti pri žrebanju vse tiste porotnike, o katerih je mislil, da ne znajo slovenskega jezika.
Z ozirom na vse te razloge predlaga, naj se poprašajo vsi gg. porolniki, ali razumejo slov. jezik; kdor ne zna, naj se že naprej izključi.
Zakon pravi, da mora hiti pri žrebanju vsaj tl4 porotnikov navzočih; le v slučaju, da sta obe stranki zadovoljni, more hiti tudi manj porotnikov. Jaz sem povsem zadovoljen tudi z manjšim številom, da bodo le vsi znali slov. jezik.
Ko je tolmač na kratko prestavil izvode dr. Staniča, ustane dr. F r a p porti in se protivi vsem njegovim razlogom in predlogom.
Zopet se oglasi dr. S t a n i č in se upi,-a trditvam predgovornika, da vsi razlogi, ki izključujejo porotnike, so po vrsti našteti v zakonu. Vse naše kazensko postopanje sloni na ustne m in neposrednem razpravljanju; zlasti je pa to potrebno pred ljudskimi sodniki, ki morajo naravnost vse razumeti, brez prevodov in tolmača. — Svojih predlogov nisem mogel staviti vsaj 24 ur prej, kakor trdi tožilčev zastopnik, kajti jaz še zdaj ne vem, koliko je porotnikov, ki ne umejo slov. jezika; morebiti ga znajo vseh 2(i. Naj se torej poprašajo, ali znajo slov. jezik ali ne, da bodo mogli umeti tožene članke in obrambo zatoženčevo brez tolmača.
T o 1 m a č je le nekako izjemno postopanje in le za take slučaje, ako pridejo pred našo poroto kaki tujci, ki ne umejo deželnega jezika. — Upraša dalje, ali ima tolmač zakonito sposobnost? Ali ima spričala, katera si je pridobil pred zakonito komisijo ? Poznati mora oba jezika prav dobro, najtinejše nianse mora znati v obeh jezikih dobro izraziti, sicer prevodi niso nič vredni.
Dr. F r a p ]) o r t i se je zopet upiral in dr. Stanič ni ostal odgovorov dolžan. Sodni dvor pa je razsojal zapored o vseh predlogih dr. Slaniča in vse
__ zavrgel; zagovornik je vselej naznanil pritožbo
ničnosti.
Konečno se je pričelo žrebanje. Dr. Frap-porti je imel lahko nalogo: izključeval je vse Slovence; le dva sta mu ušla, ker ni imel več pravice do izključevanja. — Naš urednik je imel pa težavo. Smel je izključiti le 8 porotnikov, a znanih mu prav vročekrvnih nasprotnikov je videl več; izključeval jih je, dokler je imel pravico. Da ni mogel izključiti vseh, katere bi rad in bi tudi moral, da bi mu vsaj že naprej ne rojile po glavi črne slutnje, češ: „Lasciate ogni speranza voi ch’ entrate", to je povsem naravno. Porotna klop je sestavljena in vrata se otvorijo občinstvu. *
* *
Ko se dovršč razne formalnosti, se prečita obtožnica. Potem dobi besedo toženi urednik.
Urednik pravi, da nasprotnik je izključil vse tiste porotnike, ki znajo slovenski in ki edini morejo biti v tej pravdi pravoveljavni sodniki. S tem činom je
pokazal, da ne zaupa porotnikom talijanske narodnosti; zakaj naj bi pa zatoženee več zaupal tem porotnikom, ki so ostali? — Celo porotno klop smatra za nezakonito, ker se je nezakonito postopalo že pri sestavljanju letne liste. Komisija je izključila vse tiste Slovence, ki ne znajo laški, dočim se pri laških porotnikih ni prašala, ali znajo slovenski. To je dvojna mera, ki ni pravična in je skrajno razžaljiva za slovensko večino v deželi; protestovala sta proti njej tudi dva člana komisije. — Proti takemu nezakonitemu postopanju so podali slovenski deželni poslanci interpelacijo (jo označi natančneje), ki naj se sprejme v zapisnik, keV se toženec popolnoma sklicuje na njo. — Prečita potem odstavek iz lanske razsodbe kasacijskega sodišča in besede ministra SchOnborna v državnem zboru. Tudi na te razloge se opira.
Predsednik svetnik Flegar večkrat pretrga zatoženčev govor. Pravi, da zal. se opira na razloge, katerih ni v nikakem zakonu. Razlogi, katere navaja, niso danes na mestu, marveč jih lahko porabi za pritožbo ničnosti. Sodniki, pravi, cenijo izjave gg. poslancev, ministra in kasacijskega sodišča, ali vse to ni zakon itd.
Urednik ostaja pri svojih izvodih in stavi predloga:
1.	naj se razprava odloži, dokler se v Gorici ne sestavi porota, ki bo mogla soditi brez tolmača in prevodov g
2.	ako to ni kmalu mogoče, naj se vsa pisma odpošljejo najvišjemu sodišču, da isto odloči drugo poroto, ki bo mogla soditi v zmislu prvega predloga.
Na to prekliče pooblastilo zagovorniku, rekoč, da pred tako poroto, katero smatra za nezakonito, se noče zagovarjati niti noče, da ga kdo zagovarja.
Dr. F r a p p o r t i se seveda upira vsem zato-ženčevim razlogom in predlogom. Dr. Stanič pa podpira zatoženca in prati, da njegovi razlogi in predlogi so povsem opravičeni.
Sodni dvor gre na posvetovanje, kjer ostane 20 minut. Ko se vrne, naznani predsednik, da sodni dvor je zavrnil zatoženčeve predloge, a dr. Staniča imenuje uradnim zagovornikom.
Urednik „Soče" naznani pritožbo ničnosti in pravi, da nima v dvorani ničesa več opraviti, zat6 se odstrani. — Pobere svoje papirje in gre.
Dr. Stanič protestuje proti temu, da je imenovan uradnim zagovornikom, ko ga zatoženee sam noče imeti; ostane na svojem mestu, ker ima itak zagovarjati g. Kušarja, vendar naznani pritožbo ničnosti.
S tem je bilo konec dolgotrajnemu uvodu, ki je pa za razvitek našega boja v tem velevažnem upra-šanju velikega pomena. Veliko točk je dalo povod pritožbam ničnosti, o katerih bo sodilo kasacijsko sodišče na Dunaju. Ako te razsodbe končajo neugodno za nas, bodo naši zastopniki imeli priliko, iz vsega tega gradiva napraviti načrt novi borbi za premembo sedanjih porolniških razmer na Primorskem. -• Saj je vendar jasno kot beli dan, da smo tudi Slovenci enakopravni državljani. Zakaj naj se torej moramo vselej in vselej zagovarjati pred porotniki, ki nas ne razumejo ? Saj je Slovencev večina v deželi!
Preidimo k obravnavi. Ker je uvod predolg, a važen, povzamemo poročilo o razpravi sami prav na kratko.
*
* *
Ker urednika A. Gabršček a ni navzočega, prečitajo se njegovi zapisniki pred preiskovalnim sodnikom. Urednik je izjavil, da prav tisti čas je bila med delavskim stanom velika razburjenost proti Travami, kar dokaže s pričami; in v tej razburjenosti so mnogi iskali uzrok tistemu „napadu". — Druga govorica, da bi se bili Goričani pretepli med seboj, je bila splošno razširjena in urednik si je štel v dolžnost, zabeležiti jo. S tem je imel namen, opozoriti oblastva na to, kaj se govori, da bi poizvedovala, kajti nam Slovencem je mnogo na tem, da resnica pride na dan. Ako bi pa oblasti preiskale in bi se one govorice dokazale kot neutemeljene, bi „Soča" drage volje objavila uspeh preiskave.
Na to se prečitajo znani toženi odstavki iz „Soče" in „Rinnovamenta". Predsednik pripoveduje o solkanskem „napadu" in potem se zaslišijo priče.
Policijski komisar C o n t i n potrdi, da v Gorici ste bili res splošno razširjeni obe govorici, kateri je „Soča" objavila.
Policijski nadzornik straž Matija Poje in žan-darski poslajevodja Josip Pirc potrdita drugo govorico.
Krojač Ivan Bajt potrdi prav odločno obe govorici, radi katerih je „Soča" tožena. On ni slišal
nikdar simpatičnih besed proti Travanu. Tudi je splošno znano, da Travan mora biti povsod zraven, kjer je kak razpor med Slovenci in Italijani. Ko so bili pred leti „Sokolci" napadeni na Travniku, je bil Travan tudi poleg in on sam je mene zgrabil. (Pripoveduje natančno o tistem napadu.) Po nekih mestnih volitvah je Travan brizgal na njega in še enega tovariša v sobo Dreherjeve gostilne, česar sta se prestrašila. -- Razdraženost proti Travanu je bila med slovenskimi kakor med laškimi delavci. — Tudi Lahe same je slišal že večkrat govoriti o Travanu: „Quel mostro di Travan" in „Figura porca".
Priča Jos. Hrovatin, denarničar „Slovenskega delavskega podpornega društva" pove, da blizu 200 delavcev je prestopilo od okrajne bolniške blagajne k delavskemu društvu zaradi nerednostij in nepravil-nostij, ki so se jim tam dogajale. Cel6 laški delavci so hoteli pristopili, a jih društvo ni sprejelo. — Potrdi tudi drugo govorico v popolnem obsegu.
Valentin C i b i s n i g pravi, da Travanov oče je navadno govoril furlanski, a znal je tudi slovensko; mati je Slovenka; z Leopoldkom sta govorila furlanski. (In to je dokaz, da L. T. je — Furlan!) —- Enako pričuje Ant. Messaglio. ~
Josip Venuti, bivši predsednik blagajne, potrdi, da sd bile pritožbe in razdraženosti proti blagajni. Ve tudi, da mnogi delavci so izstopili iz društva, a vsi uzroki so neopravičeni. — Blizu tak6 potrdi sedanji predsednik Jos. P a t e r n o 11 i. On hvali Tra-vana kot vestnega uradnika in pravi, da razlogi pritožb niso opravičeni.
Priča dr. A. Gregorčič potrdi, da so se delavci pritoževali proti blagajni in Travanu in prestopali k našemu društvu. — Potrdi tudi drugo govorico.
Dr. Al. Rojic navede posamične slučaje, koso delavci hodili k njemu kot k zdravniku; spoznal je, da so bolni, a pri bolniški blagajni jim niso hoteli dati podpore. — Potrdi tudi drugo govorico.
Obravnava se pretrga ob 2-20 pop.
* »
*
Zvečer ob 6. se nadaljuje. Okrajni komisar P r i n z i g. ki je bil pozvan za pričo, ni došel, ker ga ni bilo v Gorici.
Priče Ivan Z o 11 o r, Ivan Z i a n in Anton Bor-tolotti potrde v polnem obsegu, da med delavskim stanom je vladala razdraženost proti okrajni bolniški blagajni in Travanu. (Več „Soča" ni trdila: ali je bila razdraženost opravičena ali ne, to je drugo uprašanje!)
Dr. Villat in dr. B r a m o, ki sta zdravnika bolniške blagajne, izjavila, da delata pravilno in da torej pritožbe ne morejo bili opravičene.
Tožitelj T r a v a n(i) želi bili zaslišan kot priča. Dr. Stanič se upira, da bi Tr. prisegel, a sodni dvor dovoli, in Travan — priseže.
Najprej zatrjuje, da je Italijan; oče je bil Italijan, a mati Slovenka ; doma je govoril le laški in bodil v laške šole. - Spominja se „Sokolcev" pred kavarno „Imperiale" na Travniku, Sokolci so izzivali s klici. „Živio slovenska (!), Gorica je naša!" Taji, da bi bil zgrabil Bajta. Taji, da bi bil dvema Slovencema brizgal v Dreherjevo gostilno. Ako je iz Moserjeve tovarne prestopilo k slovenskemu delavskemu društvu veliko delavcev, se je zgodilo radi tega, ker gospodar prihrani vsake 4 tedne do 30 gld.
Ker pričevanje Travanovo naravnost nasprotuje izpovedbam Iv. Bajta, pokliče se zadnji še enkrat, ata zopet odločno pbtrdi v s e s v o j e trdi t v e. (Kdo ima prav, Travan ali Bajt??)
Dr. Stanič upraša Travana, kak6 se piše, a ta odgovori v zadregi, da Travan/.
Zapisnikar prečita poročilo glavarstvu o Travanu; pravi, da je pristaš skrajne laške stranke in Slovencem jako nasproten.
Dr. Stanič zahteva, naj so čila zapisnik o slamniku, ki se je našel zraven Travanovega cilindra. Takega slamnika ne nosijo v Solkanu in sploh ne v okolici. — Da bi se poklical za pričo navzoči župan solkanski, sodišče ne privoli.
Čitajo se uprašanja, ki se imajo slaviti porotnikom. Moramo stisniti nadaljno poročilo. Morebiti se povrnemo v prihodnji „Soči". — Porotniki so uprašanja potrdili, kakor smo v uvodu povedali. — Vsled tega sta bila oba urednika obsojena: A. Gabršček na 240 gld. globe in 100 gld. izgube na kavciji; Ivan Kušar na 100 gld. globe in 60 gld. izgube na kavciji.
Dr. Stanič naznani pritožbo ničnosti.
Izdajatelj in urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška Tiskarna" A. Gabršček.