Št. 85.
V Gorici, dne 24. oktobra 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden v Sttrlh tedanjih, in sioer: vsak torek in petek, »jutranje iadanje opoldne, večerno izdanje pa ob 6. uri popoldne, in stane z ..Gospodarskim Listom« in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejomana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.......Rld. 6'—
pol leta........»   3-—
:_¦."•       JSe&tleta .-.-•¦*.ft..  •:.,»   1>5°
• Posamične Številke stanejo fTkrT -¦¦¦«¦¦••¦--Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «Goriski Tiskarni* A. Gabrscek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zveBerv ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naaočilu brez doposlane naročnino <o ne oziramo.
'  .    »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce» trikrat • "mesečno in stane vse letif-gldv 1-30-    ..
tSoča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bafcarni Schvvarz v šolski ulici in Jellersitz \ Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiC na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
S O CA
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludae ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
»opisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upranilStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.                   _____.
Oglasi In poslanice se raeunijo po petit-vrstah, če tiskano 1 rkrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 ir. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi.— Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco ©orlcn.
»Goriška Tiskarna« A. GabrSčck tioka in zalaga razen «Soča> in «Primorca» še „Slovau»ko knjižnico^, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog: in narod!
«Gor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ovaduh??-Hinavci!!
Zadnja »Gorica* je pa res zanimiva! Z visokoletečimi besedami, iščočimi efekta v votlih srcih in praznih možganih, je naznanila svetu grozodejstvo, katero je zagrešil A. Gabršček s svojim »odprtim pismom" na dr. Gregorčiča, in kričala na to besno: ovaduh, ovaduh!
Ali čujmo jo, kako povzdiga ta poštena devica-norica svoje nedolžne oči proti nebu in se zgraža nad »grehom* svojega bližnjega, kakor da je ona uzor .resnice in pravice na lom grešnem svetu. Čujmo, kako ji pretresa mlade kosti ono moje »odprto pismo". »Gor.* piše:
Dragi čitntelj! Kaj ne, da te spreleti proza vže, ko slišiS to besedo? FVeilstavljaš si takoj pošast v človeški podobi. Saj pa tudi ni nobena slaba lastnost človeku tako zoperna, nego o v a d h S t v o. Vsako pregreho se odpusti, ovaduštva ne. Ovaduh poslati more le človek, ki je zlezel na na; nižjo stopinjo podlosti, človek, ki je izgubil sleherni čut tasti in poštenja. Kar mu je bilo razodeto v trenutkih največje zaupnosti in iskrenega prijateljstva pod pečatom najstrožje tnjnosli, to li more izdati v svojo korist, bodisi materijalno, bodisi moralno,  le človek  brez srca, brez vesli in
poštenja, ...... ovaduh. Vsi narodi, odkar svet stoji,
smatrali so vselej z« največjega zločinca, za izvr-žek človeštva ovaduha, izdajico. Imena kakor Efi-jalt) Juda Iikarijot m dr., niso zaman zapisana v zgodovini narodov v večno sramoto in svarilo. Pa tudi v navadnem življenju je ovaduh deležen zaničevanju sodobnikov. Vsaka dražba st\. ga ogiblje, vsacega je sram, priti v doiiko s človekom brez vesli in značaja. Pokazujejo mu povsodi vrata, nihče ^eiie upa izpregovoriti v njegovi prisotnosti. Ovaduh je izgubil pravico do družbe poštenih ljudij, do človeške družbe sploh. Danes moj prijatelj, odkrijem ti dušo in srce, zaupam ti vse tajnosti; jutri se obrneš od mene ter postaviš zaupane ti skrivnosti, ki bi jih moral po vesli in dolžnosti hraniti za vse slučaje na dnu srca, na javni oder v svrho mojega sramotenjar ali že zaslužiš ime človeka ?Fejtebodi, denuncijanl!
O »odprtem pismu" pa pravi: »Gab. s tem ni storil nič drugega, nogo da je vrgel med svet stvari, katerih bi k o t urednik, ko* poštenjak in kot človek pod nobeno pretvezo ne bil smel spraviti na dan in nikomu niti omenili". — Dalje pravi: »Gab. je v svrho lastne moralne koristi iti moralne škode vrgel od sebe svetost tajnosti*. — Na koncu pa divja v svoji sveti jezi ta nedolžna notica, da mora »glasno prolestovati
_ 71  -
MARCO   V1SCONT1
Zgodovinski roman italijanski napisal Commaso Grossi
(Dalje)
»Vprašal je, kako" je to, da vas ni pri bojnih igrah*.
•Tedaj bom moral jutri iti pogledat tja. Saj se bojo nadaljevale igre, ni res?»
-<Da, in prav storite, da boste prisotni tam, sicer bi morda ugibali... kajti... dobro veste... ko je obče znano, da ste Markov najboljši prijatelj, bi se utegnilo misliti... kaj vem jaz — morda tudi to, da niste udani namestniku*.
*Kaj?kaj?»
«No, ali je to kaj novega? Vsem je znano, da obstoji neka napetost med žarkom in njegovim netjakom, namestnikom*.
«Ali je kaka napetost, ali je ni, meni ni nič znano; jaz živim v prija-
vsalr poštenjak proti takemu političnemu div-jaštvu, proti surovosti brez meja, proti takim barbarskim sredstvom političnega boja*. In v omotični razgretosti zakriči še nekaj o »f a 1 o t e r i j a h" in konča: „Takih »voditeljev" ne potrebujemo, poberite se v nič, odkoder ste prišli!"
Ali ni to zanimivo čtivo? Pa kakčide-jalno nadahnjeni so postali »Goričani* kar nakrat, — seveda, ker so dobili edino pravi odgovor na njihova »p o 1 i t i č n a d i v-jaštva in njih barbarska sredstva političnega boja", na kar jim ne preostaja drugo nogo udrihanje s cepcem, kateri je prinesla »Gorica* že seboj na svet.
Tako svetohlinstvo se" ,.Gorici" pa res prav nič ne podaja. Ustanovljena je bila, da se bo baje zrcalila v njej naša. »oficijalna politika". »Soča* jo je radi tega eelč zadovoljno pozdravila, ker bi se dalo na tak način morda celč bolje ornti, nekoliko stvarno opozicije pa ne škodi. Toda v »Gorici" smo videli vse drugo, le o kaki oflcijalni politiki ni bilo sledu, pred vsem pa jo pričela uprav
škandalozen osebni boj.....  moralno in
materijalno uničenje dtv e h m o ž jej je ves čas prvi i n z a d n j i n a-m en, vse drugo je 1 o p o s t r a n s k a šta faza!
Nič pa ni bolj ostudnega nego taka »barbarska sredstva političnega boja", da govorimo z busedami »Gorice", ako se uporabljajo docela zasebne razmere, morda celč iz delikatnega rodbinskega in zakonskega življenja, da bi se ubili politiški nasprotniki...... Do  skrajnosti  ostuden je tak boj,
če tudi bi bilo vse resnično, kar bi se vlačilo v jayncst! Kakč pa naj kvalifikujemo lopovščine, ako se trosijo laži o takč de-likatnem osebnem družbinskem življenju, ali ako se nekaj docela naravnega in nedolžnega pripoveduje v taki obliki, da more vsak či-tatelj misliti nekaj grdega, nečastnega o politiškem nasprotniku?! — In do takč nedopustne skrajnosti se je spozabila »Gorica* v sveji slepi strasti, da bi uničila po-litiškega nasprotnika moralno, materijalno in celd v sreči njegovega — zakona! Kje ste bili takrat vi farizeji, da se niste zgražali nad takd »barbarskim sredstvom političnega boja?"
teljstvu z vsakim, in hočem imeti mir z vsemi*.
«Saj ravno zat6 pravim, da jutri ne smete izostati. Bojne igre so prirejene v proslavo Azzonovega imenovanja... In ee bi mu prišlo v glavo, da bi zopet prašal po vas, pa bi slišal, da vas ni...»
«0, že pridem, pridem gotovo».
In ostal je mož beseda. Drugi dan je bil že med prvimi na odru zraven namestnikovega. Bojišče ni bilo še prirejeno, vitezi prirejevalci niso bili še dospeli, a on je bil že tam, opravljen v svitli in dragoceni obleki, s hčerjo in številnim spremstvom strežnikov in dvorjaničev.
Ko so se prikazali na odru namestnik in njegova dva strica, se je hitro odkril ter poklonil in pozdravljal z obema rokama, toda nobeden ni pazil nanj, nobeden ni razločil njegovega pozdrava od drugih pozdravov na bližnjih odrih. To se mu je že koj početkom čudno dozdevalo. Vsi so zasedli svoja mesta. Tedaj se je grof s tisto svojo ozko rudeče-belkasto brado, katere ni nikoli pustil v   miru,  s  tistimi sivimi
Tudi .kar se tiče varovanja tajnosti — naj se »Gorica* nikar ne šopiri, ker nam je dala v tem pogledu dovolj dokazov, da jej hi sveta nobena tajnosti
Kaj jo bolj izročeno varstvi; tajnosti nego -— zasebno pismo? Gotovo bolj nego kak članek, poslan uredništvu kakega časopisa! Iu vendar je »Gorica" Izdajala zasebna pisma dr. Turne, — celo taka, do katerih je prišla na ncpoSten način, trgala iž njih posamične stavke in dajala jim celd pretiran pomen, da bi pi-salca pisem moralno in materijalno uničila. Tu imamo Izdajstvo, čegar vrednost se stopnjuje, ker „Gorica" je prišla na nepošten način do sredstva, katero je potem rabila »na barbarski način v pol i ti finem boju* — v nemoralen in nepošten nam en,
Vprašam zopet poštenjakoviče okoli »Gorice«, kje ste bili takrat s svojo modrostjo o grozovitosti »ovaduštva?!*
Kako je mislil in govoril urednik »Gorice* takrat, ko je »S, N," izdal pismo, poslano mu v imenu »Slogo* z izrecnim do-stavkoui: da je le v zasebno informacijo ? Tisto pismo ni bilo le izdan o, marveč   tudi   izkoriščano   proti   meni   na
infamen način.....Šele na občnem zboru
»Slogo" 25. maja je bila reč pojasnjena, prej se ni nikdo potegnil za pošteno stvar!, — Danes pa ista »Gorica" kriči kakor besna o mojem »ovaduštvul* Hinavci!
Kar se pa tiče mojega »ovaduštva", jo lo liiko naravno in priprosto, da bolj ne more bili! Dr. Gregorčič takrat ni bil morda kak dopisnik »Soče«, marveč sotrud-nik in sourednik, seveda v glavnem le v svoj ii rečeh in v svoje namene! On ni le pisal za list, marveč je pregledoval tudi druge rokopise, ki so se tikali njega: pisal je d o s t a v k e in listnice uredništva! Razni dopisniki so pošiljali rokopise kar njemu! — (Ko je sedel po volitvah 1. 1895. povsem   na varnem,  se je za »Sočo" manj
brigal.....  Toda  to   ne spada tu sem!)   —
Naj izjavljam danes tu še enkrat, kar sem že cesto povedal: da sem doživel največ neprijetnostij in sitnostij, zvezane tudi s stroški, v glavnem le vsled spisov takih sotrudnikov, ki so bili tako veljavni, da nisem mogel odklanjati,
očmi, ki so vedno okolo krožile, s tistim svojim hreščečim glasom trudil kolikor je mogel, da bi potegnil na se pozornost; toda nobeden se ni zmenil zanj bolj nego za dva psa, katera sta tekala po bojišču in lajala drug proti drugemu. To ga je nazadnje neizrečeno razkačilo.
Pričelo se je bojno tekmovanje. Pri šotoru prirejevalcev bojnih iger so bil! nataknem na neke kole ščiti istih vitezov. Prišlo je mnogo vitezov, ki so se dotaknili sedaj tega sedaj onega ščita. Takč je bilo res mnogo spopadov, pa nobenega s posebnim vspehom; ta ni zadel s sulico, onemu je ušla noga iz stremena, zopet drugi se je nagnil na zadnji konec konja. Ves čas tega tekmovanja ste bili zlomljeni dve sulici, in to ]e bilo vse.
Ottorino ni bil izzvan od nobenega. Po njegovi slavni zmagi poprejšnjega dne se ni upal nobeden več, meriti se ž njim.
Že dve uri je trajalo bojevanje, a vsb je šlo tak<5 mrzlo naprej, da se je občinstvo grozno dolgočasilo, in je začelo godrnjati; polagoma je jelo celč
če tudi vedno nisem bil enakega mnenja..,,, o potrebi take vrste polemike. Dokler bodo vredni uredniške tajnosti, smejo tudi mirno spati: GabrSček jih ne bo ovajal t Ako bi pa hotel kdo pogubiti mene s svojimi grehi, katere je morda zagrešil v »Soči", tedaj pa — »Gorifiani* prekrižajte sel — bo uredniške tajnosti konec! Teorija o »uredniški tajnosti", katero je razvila »Gorica" za nevedneže in hinavce, me prav nič no moti!
Dr. Gregorčič, bivši sourednik »Soče«, je torej ustanovil nov list, kateremu je glavni nampn: ne uničiti le »Sočo«, marveč tudi mene moralno in materijalno, In sredstva v lak prepotreben namen so res le »pol iti fino divjaštvo, surovosti brez meje. barbarstvo", da govorim z besedami »Gorico*. Potrebo tega novega glasila utemeljuje »Gorica* takd, da je bil potreben list: »....ki nebo imel samo namena zdražbe delati in neusmiljeno napadati vsakega človeka, ki se predrzne drugače misliti....", Izmišljala si je vse mogočo grehe, katero jo »Soča* morda zagrešila ali tudi no — in z njimi je hotela naslikati mojo duševno in moralno vrednost, Kdor je razumen dovolj, naj premišlja malo r kaj se to pravi — in koliko greši dr. Gregorčič, ki ima list v lak namen ! I
Zdaj pa vprašam: kje na svetu je list, ki bi se pustil uničevati na takč infamen način od konkurenčnega lista, kateremu je na čelu — bivši sourednik, ki bi imel pri takem poslu še takč drzno čelo, da bi računu na uredniško tajnost ? Konkurenčni list bo obrekoval. lagal, na tolče val o preteklosti, da bi uničil »Sočo* in mene, jaz pa naj ne bi smel povedati resnice? Pojte se solit s svojo hinavsko teorijo, rabite jo zase, ker vam je zares potreba! Jaz sem govoril resnico, da sem zavrnil laž In obrekovanje o eni in isti reči! »Ovaduh* govori resnico! Kako naj pa imenujemo tistega, ki pa laže in obrekuje ter to za resnico prodaja ali — o v a j a ? 1
Sicer pa se dr. Gregorčič sam ne bo preveč ogreval za tako teorijo o uredniški tajnosti, saj je v »N. S." 13. dec. 1889, sam Izdal svojega tovariša v semenišču, kako je »netil in vodil siloviti boj proti avškemu vikarju«, ki se je bil v »Soči"
kričati in nazadnje kar živinsko tuliti proti vitezom, ki so imeli takd malo obzira do gledalcev, da si niso parali trebuhov njim v zabavo. Ljudstvo je pač tako: po naravi krotko in ubogljivo, a Bog varuj motiti ga v njegovem raz-veseljevanju, sicer se iz ovce pretvori v volka.
Da bi pomirili to divjo zverino, so se prikazali klicarji, kateri so naznanjali, da se namerava zaključiti tekmovanje s sulico, in začeti naskok na leseni grad, ki je bila neka izmed naj-priljubljenejših zabav tedanjega časa. Toda v trenotku, ko se je imel objaviti konec pozivanju na boj z običajnim razglasom, je iz bližnjega gozda za-donel rogov glas. Gledalci so začeli ploskati z rokami ter zahtevali, naj se počaka viteza, katerega je naznanjal tisti. Nekaj trenotkov je bilo vse tiho. A na to je prišel na bojišče neki orjak z železno krinko, potegnjeno na obraz, v jekleni opravi, ki je bila gladka, brez konja, vsakoršne boje in okraska, terbrea grba. Jezdil je velikega, spuljskega konja, ki je bil ves črn, razun bele zvezdo na čelu in bele lise na treh nogah.        '¦»'
pred volitvami istega leta. Da ga je ovadil, | v to nI bilo prav nikakega pravega povoda. (— Strašno, že zopet sem zakrivil grdo ,ova-duštvo*! Dr. Gr. pa pošljite — »Fleisszettel* t) Naj končam s kratko izjave: Od tistega časa, odkar »Gorica* poseza v mojo pre-preteklo uredniško delovanje na 1 a ž n j i v način in z. edinim namenom, da bi me moralno in gmotno uničila, — od tedaj sera dolžan braniti sebe, svojo Čast in poštenje z vsemi dovpHenimi sredstvi. Glavno orožje je resnica,! a bodi ta prosta ali vezana! Gregorčičeva »Gorica" je potrgala vse vezi, porušila vse obzire...., da bi pa jaz pustil, da me bodo ubijali z lažmi, a bi jaz ne smel govoriti resnice vsled najnovejše »Go- i ričanske* teorije o uredniški tajnosti — tega naj pikdo ne pričakuje. Nikdo na svetu bi ne bil tak bedak, jaz tudi ne bora na ljubo svojim zakletim osebnim nasprotnikom. — Konec!                                    A. G-k.
Oomače in razne novice.
Imenovanja In pr«iueSčeiiJa. — Pravosodni minister jo imenoval svetnikom okrajnega sodnika dr. Jos. Colombisa v Labinju, kakor tudi sodne tajnike Ivana Bat. ValentinCiča pri okr. sod. v Piranu in Kon- j stantina Bud i niča pri okr. sodišču na Krku, tajnik dr. Matleo Brunetti je imenovan okr. sodnikom v Bujah.
Okr. sodnik Jurij Zottig je premeščen s Krka v Kormin.                                           I
V sedmi člnovni razred so pomak- I njeni: gimnazijska profesorja gg. Ant. Š a n- j tel in Frid, Simzig; na realki: profesorja Franc Plohi in Al. M Osti.
Na obisk h kardinala sta dosla škofa monsignor M a h n i C s Krka in monsignor Pet ris iz Ebrona.
Smrtna kosa. — Včeraj je umrl preč. g. -Ivan D u g u 1 i n, župnik v Ajdovščini, po dolgi mučni bolezni v 51 letu svoje dobe. Pogreb bode jutri ob 9. uri predpoldne na pokopališče v Ajdovščini.
Blagemu pokojniku večni mir in pokoj!
Za loterijo »Šolskega doma* so darovali: gospa Adelina Strel, vezana stika (hišni blagoslov, 1.r. d.); gospodična Avgusta Sanici, dva kipa, pobarvana (1. r. delo); gospodična Henrika Šantel, šatulja z užga-nimi okraski (I. r.); gospodična Danica Šantel, stenska torbica za ščeti (1. r. delo); gospa Kristina Lok ar »z Mirna, eleganten tintnik; gospodična Amalija B u n c, vrtnarica, pisalno mapo. Učenke obrtne šole: 5 lesenih z barvami okrašenih predmetov.
Pripomba. Od deležnikov predlanske loterije je bilo za prihodnjo loterijo prepuščenih 20 krasnih takratnih dobitkov: 1.) blazina /a zofo; 2.) stenska košarica: 3.) fotografija v okviru (angelj varuh); 4.) mapa za časopise; 5.) obešalo za ključe; 6-7) 2 tint-riika; 8.) sladkornica; 9.) dve vazi; 10.) knjige; 11.) vaza; 12.) 6 robcev; 13-14) koški umetnih cvetic; 15.). dva šopka um. cvetic; 16.) 6 namiznih prtičev. 17.)-namizje za kadilce; 18.) krasni košek; 19.) kovčeg za šivalno orodje;  20.) podlaga za svetilko.
Šempaska zaupnica dr. Gregorčiču. Na podlag? § 19. tiskovnega zakona zahteva podpisano županstvo sledeči popravek v »Soči".
Ni res, kar piše »Soča* v št. 81. pod zaglavjem »Šempaska zaupnica dr. Gregorčiču'1, da župan pl. Monari je bil predlagal zaupnico samo dr. Gregorčiču in ne tudi soposlancem njegovega mišljenja.
Res pa je, da župan pl. Monari je predlagal zaupnico dr. Gregorčiču in tudi soposlancem njegovega mišljenja.
Ni res, da je zaupnica sprejeta s 15 glasovi proti 9 glasovom.
Res pa je, da ni bilo navzočih 15 in 9 starešin ampak 15 in 7 in da je zaupnica po dovršenem razgovoru sprejeta bila soglasno.
Ni res, da Grča županuje sedaj v Šem-pasu in da se umešava v županstvone posle.
Res pa je, da se v obč. zadeve toliko meša, kolikor mu nalaga dolžnost obč. starešina. Županstvo v Šempasu dne 17. okt. 1899. Župan Ant. pl. Monari.
»Trgovsko-obrtno društvo za Goriško". — V kratkem priobčimo pravila tega prepotrebnega novega društva za trgovski in obrtni stan, ki je za napredek Slovencev na Goriškem najpotrebniši. R^zvitek tega stanu bo v podporo tudi našemu poljedelcu in delavcu, ki dajeta ali obdelujeta surovine. V posebni razpravi, ki bo obsegala več člankov, pokažemo hvaležen delokrog novega društva ter program za delo jedne cele generacije..;. Čitatelji bodo sami sodili, kako omejeni na duhu so v tem pogledu naši ..Goricam"; pri njih prazne besede, pri nas delo že doslej in organizovano delovanje pojasnili načrtih za bodočnost. Delo naj se samo hvali l
ReSlteljl trgov, in obrt. stanu! — Dr. Gregorčič je sklical v nedeljo zopet shod; udeležilo se ga je poleg peščice neznatnih možicev tega stanu, ki pa sploh nič ne Štejejo, le še nekaj onih, ki so bili moralno prisiljeni ali pa — iz radovednosti. In res so Culi vsi le zopet staro lajno po Likarjevem vzorcu: kako je to, da se tako malo spoštuje
geslo »Svoji k svojim", in kak6 bi se ljudje 1 za lase vlačili v nekatere, ne v obče v slovenske štacune, tj. vsi k Likarju in nikdo k Jeretiču, — vsi h KuStrinu in nikdo h Kopaču itd. Poštenega načrta niti enega! — Sicer da se razumemo. V takr.n delovanju ne bomo delali nikdar ovire; le naprej! — Naše novo trgovsko-obrtno društvo si je postavilo vse imenitnejši delokrog, kateremu »slogaška* skrb ne bo škodovala, in nasprotno tudi ne I Nasprotno: delo se bo lahko še popoinjevalo!
Okrožnica, katero je poslal dr. Gregorčič po deželi, je naravnost divno zrcalo metode .pesek v oči!" Vi ljudje božji, ki ste dobiii okrožnico, vi predlagajte »Slogi«, kak6 naj se povzdigne trgovski in obrtni stan! Od »Goričanskih" prvakov pa naj potem čakajo, da bodo njih nasvete — uvaževaii, ako se jim bo ljubilo! Trgovci in obrtniki potrebujejo vse drugačne brambe svojih stanovskih koristij. To delo prevzame novo društvo!
Kako klavern je bil ta shod, povemo prihodnjič, ker imamo na razpolaganje Imena vseh udeležnikov.
Vera peša, rera peša! — Dr. Gregorčič je povedal 1. 1891., zakaj peša vera. Svoje besede je dobil v odgovor na — rovtarstva glasila »narodnega vodstva*.
Saj pa tudi ne more biti drugače. Se- j meniški  profesor in  doktor sv.  pisma  dr. I Gregorčič je  ustanovil   list, kateremu je \ laž in obrekovanje  poglavitno orožje v j »političnem divjaštvu". Dr. Gregorčič sam se j mora jasno zavedati, da  njegova „Goriea* j prinaša v javnost laž na laž, obrekovanje na obrekovanje; saj govori o splošno znanih rečeh v preteklosti, ko sta z Gab. skupaj delovala; dr.  Gregorčič ve dobro, da je resnica tisto, kar trdi »Soča", kar izjavlja Gab. s svojim podpisom — in vendar  pusti,  da  njegova »Gor." dalje laže in obrekuje. To širi med ljudstvom pohujšanje
—  vera peša in je res v nevarnosti v mnogih rodbinah! Le poslušajte ljudi, kak6 govorijo! Ljudje vidijo, kak6 Gregorčičeva »Gorica" prinaša laž za lažjo, o katerih je Gregorčič sam prepričan. To je pohujšanje v deželi, katerega vsa duhovščina ne popravi tako kmalu!
Poglejmo danes še en slučaji Kdor je bil na občnem zboru „SIoge" 25. maja, rnu je gotovo še v spominu škandal, kateri je vzročH — Peter Med vešče k, ki je govoril kakor pravi zastopnik socijalistov! Podpirala sta ga še dva druga demokratska učitelja! Zborovalci so bili zagnali proti njemu velikanski krik; tudi vsa navzoča duhovščina je razburjeno zahtevala,
naj možicelj neha.......   Dr. T r i 11 e r je pa
klical: »Pustite ga govoriti, saj se le ; smeši!" Urednika Dermastia in Gabr-I šček sta tudi rekala, naj ga puste govoriti!
—  Sploh: bil je velikanski škandal, kateri je I vzročil Medvešček, in sicer proti »Slogi" in
: proti poslancem v obče 1 — Ta njegov nastop sta primerno označila »P. List" in »Soča". Ni bilo človeka, ki bi bil dejal, da se je zgodila Petru kaka krivica.
Danes pa je isti značajni možicelj urednik Gregorčičevega lista, ki piše v zadnji številki z ozirom na ta zbor:
»Po zboru je začelo grmeti in treskati, jasne strele so švigale nad vsaki m (!!), ; ki je bil tako predrzen, da je odprl usta v \ dvorani goriške Čitalnice, ako ni pihal v isto ! smer, v katero je gnala »burja", |          Predsednik  zboru je   bil  duhovnik
dr. Gregorčič; na shodu je bilo veliko duhovnikov, ki smatrajo danes »Gorico" za svoj list in Petra za svojega moža — in j danes ta k 6 pišejo o zboru »Sloge". Pa se boste čudili, ako vera peša?! Ali je mogoče, da morejo imeti še kaj vere ljudje, ki so bili na zboru »Sloge" in so videli, kaj se je tam godilo — in čitajo, kar zdaj piše »Gor."?! »Gorje njim, po katerih pohujšanje pride!" Da, dr. Gregorčrč je lahko ponosen na svoje dete — ki širi po deželi le laž, le obrekovanje, le jezo, razpor in sovraštvo!
Kako je že pisal 1. 1891? Citajte še enkrat — pa obrnite nase! Vsaka beseda je pisana kakor nalašč za Vas!
Apostoli  sovraštva.   —  Kdo  bi  bil mislil, da se razvije naš domači boj tak6 — ostudno!  Odkar izhaja   »Gorica*^ ni   več. miru v deželi,  marveč  poleg razpora se širi še neko peklensko osebno sovraštvo! j Saj je bil prej tudi   »Prim.  List", ali  takih i ostudnostij med   nami ni bilo,  Gašpar je I hotel sicer zanesti enake vrste polemiko tudi y »P. L/, a tam so možica le prekmalu spoznali in pokazali mu vrata! V »Gorici" pa ni nič drugega nego  osebnosti, srd,  sovraštvo.... o stvarni politiki nič!—Ko Gašpar L. ni imel na razpolaganje listov, s* je pase! z anonimnimi dopisnicami ali ostudnimi razglednicami! Zdaj mu streže  tudi »Gorica«.  Politiški nasprotniki se obrekujejo in osebno žalijo uprav »s  programom   in   doslednostjo  narodnega vodstva". V tak namen se ad hoc ustvarjajo Članki, ki so  bedasti po vsebini, nerodni po obliki, da jih  redkokateri čitatelj  prav razume— ali imajo  zakrito  lopovsko j t e n d e n c o, da obrekujejo in osebno žalijo. j Razne  besede  se  postavljajo  namenoma J tak6, da jih širša javnost ne more razumeti, ali razume jih tisti, katerega hočejo žaliti do krvi!  V tak   namen  je  bil   spisan  članek I »Burja, nevihta, ploha" vzadnji »Gor.*, j ki je sam na sebi   pravcata norost, ali služi | prej označenemu namenu, V enako lopovsko
svrho so napisali članek ,0 1 j ub e z n i, v er i , in odkritosrčnosti", ki je nerazumljiva j kolobocija, ali skrpali so ga edino v namen, da so vtaknili vanj svoje lopovščine o deli-katnih zasebnih razmerah... Takč delajo »apostoli sovraštva* — pardon! — »narodni voditelji" !
Laška  surovost.   —  Poročajo  nam: Mali sinek Marije Brezigar,  soproge   trgovca jestvin in moke v ulici Vetlurini št. 19, se je igrat meseca avgusta na ulici z drugimi otroki, ki so se pa kmalu  sprli med seboj.   Ker se je pa fantek Brezigar ravno z otrokom Angele  Cuntar (19-letne zagrizene Lahinje) katerega je ona suvala, nekaj med tem tudi spri, zagrabi  Cumar precej debel  kamen, s katerim drvi  za  dečkom po ulici naprej do štacune in potem za njim tudi notri. Ker je pa fant ušel skozi   odprte duri iz štacune v j vežo, ga  Cumar  ni   mogla  dohiteti,  da  bi i vrgla kamen  vanj.  Dečkova   mati  Marija je bila v štacuni ter to gonjo videla. Ko Cumar vidiT tla fanta ni,  zapodi kamen -z-vso—jezoJ in   silo   pričujočej   materi  v  trebuh,  da je i kmalu na to omedlela.  Dve priči ste  videli ves ta prizor. —  Mater so  na to odnesli v postelj, kjer je bila več dnij nevarno bolna, i Med tem se je približal  čas, da je porodila | sina, sicer popolnoma zdravega, ali   roko je imel črno vsled vrženega kamna v še nosečo j mater.
Otrok je umrl par dnij po porodu vslecl bolečin na eni roki. Jasen dokaz, ker sta zdravnik in babica konstatirala, da je otrok le vsled kamna umrl, drugače bi ne bil. Zdravnik je celo stvar naznanil redarstvu in ta okrožnemu sodišču.Tako pripovedujejo dejstvo. Pri glavni obravnavi v petek dne 20. t. m., katere j je predsedoval sodni tajnik C o v a C i gT je bila Cumar popolnoma oproščena.                                                               !
»Centralna  posojilnica".  —  O  tej
uničevalnici »po programu in z doslednostjo" bomo obširneje govorili, da pokažemo v pravi luči skrb »Goričanske" gospode za blagor našega ljudstva! Njena volja je sicer dobra | in pravila nove posojilnice tudi, da bi prišel | v deželo lahko finan&ni polom, ako bi vsi drugi spali in ne skrbeli za obči blagor z i največjo pazljivostjo. — Kar se tiče »G o- | riške ljudske posojilnice", moramo povedati, da se je že zavarovala proti vsaki lopovski — drugega namena ne zasluži! — spletki, pridobi vsi mogočne denarne zveze, kakoršne ni imel še noben zavod v teh krajih. Dr. Turna je bil tri dni na potovanju in je sklenil zveze, kakoršnih posoj;l-nica še nikdar ni imela: za 16 bo vsakdo v redu postrezen kakor doslej, pa naj bi se „Goričani" se tak6 prizadevali: ustaviti ali ovirati njeno blagodejno delovanje ! — Toliko za danes! Rečemo še, du nekaternike srbč kazenski paragrafi..., katerih moč utegnejo res spoznati....
Poai v 1 — Jaz sem se podpisal pod članke, s katerimi razkrinkavam nepoštena sredstva, katere rabijo »Gorieani" v svoje umazane namene. Vsakdo, ki je kaj zadet — torej ve, koga more zgrabiti.              j
Nasprotno pa se poštenjaki »Goričani" skrivajo za hrbet ubogega — črkostavca, delavca, ki je odgovorni urednik, Da bi se podpisali, v to nimajo srčnosti!
Ker je pa treba za neko lopovščino v „Gorici" poiskati bodisi samostojnega ali sodnega zadoščenja, poživljam danes tu i javno pisatelja člankov v „Gorici"t ki govore" o mojih z a k o n s k i h razmerah," naj ima tudi toliko poguma, da pove svoje ime. — Tu ga imenujem že naprej: lopova, ostud-dnega natolcevalea in obreko valca! A. Gab.
Dr. Gregorčič zopet ni odgovoril na moje odprto p i s m o: nima kaj, ker je resnično ! Mesto njega pa se nadalje zgražajo | nepodpisani poštenjaki v „Gorici" nad mojim ,,ovaduštvom". Dr. Greg. popolnoma opravičujejo, češ: saj je sam obžaloval svoj čin. (O tem bom že še govoril). — Nasproti temu pa ni Gab. odpuščen greh niti zdaj, ko se ga je ce& spovedai: ako ga je res naredil. O tej dvojni meri prihodnjič več, potem pa se za podobne lopovščine v listu ne bom več brigal.                                          A. G.
„Abstinenca" in »ljubezen". — ,So-čine" članke o abstinenci je odpravila »Gorica" z dolgobesednim kiobasanjem o »ljubezni*. Na uvodne besede prvega »Sodnega" članka, da so pisani: »...za tiste sorojake, ki so zaljubljeni v osebo dr. Greg., da ne vidijo stvari", — je odgor-.rila s člankom o »ljubezni do dr. Gregorčiča", stopnjevaje »tiste sorojake" v — »Goriške rojake", potem ce!6 v »Goriške Slovence" in naposled kar v ves narod, ki gori v zvesti ljubezni do dr. Greg. Ta ljubezen je član-karju pomešala možgane, da je napisal celd I to-le norost: »Tudi v osebo dr. Greg. sme I biti zaljubljeno naše ljudstvo, kajti s ti m kaže, da ima čut za lepoto. Ljubljenec našega naroda ni napačne postave. Naš narod I se je zaljubil v svojega ljubljenca že pred 10 leti tako, da si ga je izvolil za svojega voditelja". — itd.                                            j
Od vzvišenega do smešnega je le ' en  korak.   Ako   potrebuje dr. Greg.  takih slavospevov, potem : »Bog žegnaj!"
Zdi se pa, da dr. Greg. je docela pozabil, kak6 je biio pred 10 leti in komu se ima zahvaliti, da je sploh postal to, kar je. Ako bi bil Gab, s »Sočo* potegnil s tedaj edino gospodujočo Tonklijevo stranko, bi
ostal Greg. semeniški profesor. Tonklijeva stranka, pomlajena z Gab. agilnostjo, bi brez dvoma ustvarila marsikaj, kar bi narod docela zadovoljilo. Ali dr. Greg. ne ve, kolikokrat je bil že na tem, da bi popustil vse politikovanje, ker je obupaval nad vspehom: toda Gab. ga je znal s svojo eneržijo vspod-bujati k vstraj nosti.... Kdo je delal zanj več nego Gab., ki je bil povsod prvi v bojnih četah, nakopavaje sebi le nasprotja, neprijetnosti in škodo. Dr. Greg. je imel veliko več in hujših nasprotnikov nego jih imata danes dr. Turna in Gab. Na to naj pomisli dr. Greg., ko čita smešne fantazije o »ljubezni«....
Ali je to stvarna politika »narodnega vodstva"? Take otročarije prinaša »Gorica" v polemiko o tako resnih vprašanjih, kakor je abstinenca, ki nas mori na vseh krajih in koncih!
Železnica €torica-Trst. — Tržaški listi poročajo o železnici, ki bi šla iz Gorice v Trst, in sicer v smeri protLAjdpvščiiiLdo._ približno Dornberga, potem bi se z? vila po vipavski dolini čez Štanjel, Komen, Opčino, Katinaro proti zalivu v Miljah ter bi se stekala v železnično progo pri sv. Andreju v Trstu.
Tako črto slikajo kot nadomestilo za predelsko ali bohinjsko železnico. Najbrže pa bi bila ta proga le pričetek jedne ali druge železnice, nikakor pa bi ne bila zgrajena v ta namen, da nadomesti katero izmed omenjenih dveh. V tem slučaju, ako bi se tak načrt uresničil, bi zadela morda kaka pre-memba vipavsko železnico.
Veselica v Dol. Vrtojbi v nedeljo je vspela za tamošnje razmere prav dobro. Petje pod vodstvjtn g. Ko m e 1 a, ki se prav marljivo trudi z močmi, ki mu stoje na razpolaganje, je na sploh ugajalo, in ženski dvospev »Divja rožica* s spreuiljevunjem orkestra se je moral ponoviti, G. L o k a t e I-I i j e v a, odičena z lepim slovenskim Irakom, je prav mično deklamovala Gregorčičevo „Naš čolnič otmimo !• Igra »Kje je moja* je bila dobra, le vadbe v kretanju manjka. Vojaški orkester je sviral dobro v obče pri veselici kakor pri plesu.
Brzojavni lit telefonski promet meseca kiinovca 1899. — Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva je bilo meseca kimovca 1899. in sicer na primorskem oddanih 52.652, došlih 60.829, tranzitujočih 172.274, skupaj 285.755 brzojavk; od teh jih odpadu na Trst sum: oddanih 35.030, došlih 38.960, tranzitujočih 158.762, skupaj 233. 752 brzojavk; na Kranj.skf.Mn oddanih 9008, došlih 10.728, tranzitujočih 19,506, skupaj 39.242 brzojavk. V inlerurbannem telefonskem prometu je bilo v isti dobi; v Trstu 1859, v Opatiji 391, v Pulju 125 in v Ljubljani 295 pogovorov; v lokalnem prometu se je govorilo: v Trstu 220.000krat, v Pulju 7235krat. v Gorici 3960 krat, v Opatiji 2350krat in v Ljubljani 14.060krat.
Klavzulo o carini na Tino namerava naša vlada pri obnovljenju trgovinske pogodbe z Italijo odpraviti. Da bi bilo le res; da bi se pa le naša vlada zopet ne udala Italijanom v kvar našim vinogradnikom!
Dekle, ki spi že 16 let. — V Parizu se nahaja deklica Margareta Bovuval, ki spi od svojega 19. leta nepretrgoma že 16 let, kar je minilo baš pretekli teden. Bovuval je hči nervoznih, alkoholu udanih sta riše v, ki je imela večkrat histerične napade. Ob jednem takem napadu v 19. letu je zaspala, in odslej spi. Žive jo umetno z mlekom, juho, mesenim ekstraktoin. Več čas svojega spanja je izgubila le malo na lastni pezi/ Zdravniki se pečajo mnogo s to izredno prikaznijo.
Trgovcem z vinom. — V Črnemkalu, . v Gabrovici in Ospu so imeli letos toliko obilnega muškata in druzega grozdja, da že mnogo let niso napravili tako močnega in okusnega muškaleljca in druzega vina kakor letos. Cena vinu je gld. 1& do 20, kakor jo že kvaliteta.
Za natančneje informacije naj se slovenski trgovci obrnejo do gospoda gostilničarja na pošti v Črnemkalu, gosp. Karol-a Šiškoviča. Ta gospod jim rad posluži v vsemi pojasnili.                                             „Ed*u
Pri včerajšnji porotni obravnavi je bil Italijan Moro radi umora obsojen na 5 let težke ječe.
Listnica. — »Kraškemu razmišljavcu* : Vašega dopisa ne moremo priobčiti iz raznih razlogov. Citali smo ga pa prav z velikim zanimanjem, ker vidimo, da ste v marsičem na pravem potu in ste marsikatero reč prav izvrstno pogodili. Le čitajte marljivo tudi na dalje, ob jednem pa delujte v takem smislu med svojimi rojaki. Prosimo za Vaš točen naslov. Zdravil
G. A. C. v T. Ne moremo priobčili, ker vsa stvar pač ni tako velikega pomena; prišlo bi pa morda do kakega prepira, kar treba zaprečiti. Kar je dobrega in stvarnega v dopisu, jemljemo na znanje, drugo odpade   samo   po   sebi!
Razgled po svetu.
K položaju. — Pri volitvah v pod-predsedstvo državne zbornice je pokazala nemška kat. ljudska stranka jasno, da želi, da se izvršuje vse to, kar ona zahteva. Izvolitvi dr. Ferjančiča prvim podpredsednikom se je odločno uprla,  čeprav je bila večina
zanj, in veČina se je morala udati, ker brez ] glasov nemške   kat.  ljud. stranke  bi ne bil mogel bili izvoljen. Postopali so torej Nemci na desnici v tem  slučaju  prav diktatorično ter pokazali,   da   hočejo imeti odločilno be- I sedo. To pa  ne diši preveč po solidarnosti, in   taki   zavezniki   niso   pravega zaupanja vredni.   Vlada   poskusi z vsemi   močmi odcepiti  od   desnice Nemce  in Poljake, da bi bili Cehi in Jugoslovani osamljeni. ¦ -     In kdo ve, če^-sV-jej totte -posreči.*!! j Sicer trde poročila, da desnica je solidarna, da zlasti Poljake ne bo mogoče odpraviti od drugih Slovanov,  in da za  sedaj   se  vežejo tudi člani nemške kat. ljud. stranke z desnico. S tem dejstvom v  tem  hipu  moramo še računati, ali kdo<M«i,.,kaj^yse..vlada stori, | da razcepi desnico, v katerem slučaju bi na- j stopili za   nas  zopet  dnevi   trde   sužnjosti! Toda zanesimo se aa  to, da Cehi,  združeni z Jugoslovani, utegnejo tudi nekaj izdati.
Državni zbor. — Seja državnega zbora pretekli petek je bila zanimiva radi tega, ker se je šlo za to, kedo bo izvoljen v podpredsedništvo. Slovani na desnici so bili odločno za to, da se izvoli prvim podpredsednikom dr. Forjančiča, ali nemška kat. stranka je izjavila odločno, da ne glasuje zanj (dogodki v Celju!!!). Kandidatom na to, ko se je dr. Ferjančič prostovoljno odpovedal kandidaturi, je bil dr, Lnginjn, ali le pogojno, če Poljaki ne postavijo nobenega kandidata. Ko je pozneje izjavil tudi dr. Laginja, da no sprejme kandidature, so določili kandidatom n i mesto prvega podpredsednika poljskega poslancu dr. Pietaka, ki je bil tudi izvoljen. Dobil je 197 glasov, kandidat levice, znani ohstrukcijonisl Prade, je propadel s 165 glasovi. Ko je predsednik zbornice naznanil izid volitev, je nastal škandal, ker levica ja tulila in kričala nad dr. Pietakom, Javvoiskim in desnico. — Drugim podpredsednik »n je bil izvoljen zopet Ilumuu Lupul.
Posl. Bielohlawek je zahteval, naj pravosodni minister odgovori čim prej na interpelacijo poljskih poslancev glede na umor v Polni. Slov, polanec dr. Krek je pozval finančnega ministra, naj nujno uredi plače delavcem v ljubljanski tobačni tovarni glede na draginjo v mestu.
Seja je zopet danes. Na dnevnem redu jo razprava o izjavi vlade. Oglasenih je nad 160 govornikov.
Kaj J« 1"©» ? — »Slov. Narod" zvrača krivdo, da dr. Ferjančič ni bil več izvoljen v podpredsedništvo državnega zbora, na ljubljanskega odvetnika dr. Šusteršiča, ki je voditelj kranjske klerikalne stranke, češ da je nemški poslanec dr. Kathrein, načelnik nemške klerikalne stranke, rekel češkemu poslancu dr. Pi.coku, ko ga je Id vprašal, kaj da imajo proti njemu: — obrnite so do dr. Šusteršičal On je pisal vsem članom nemške katoliške stranke pisma, v katerih jih je prosil, naj nikar ne volijo dr. F e r j a n č i č a podpredsednikom, ker dr. Ferjančič je »ein gott-toser Mensch und Pfaffenfresser". »Slov. Nar." je še dostavil, da dr. Pacak je pripravljen to izpričati. To bi bil poglavitni vzrok, da dr. Ferjančič ni bil izvoljen.
Nasproti temu pa se je oglasil dr. Šu-steršič v »Ed.", kjer trdi, da ni res nič, kar piše „Sf. N.", in v Slovencu« ponuja kar 1000 gold. tistemu, ki mu more kaj takega dokazati. — Ob jednem se je obrnil dr. Su-steršič do dr. Kathreina s prošnjo, naj mu pokaže taka pisma, da more stvar zasledovati. Stvar je velezanimiva, ker kaj takega še nismo imeli, in zato smo res do sile radovedni, kako in na kateri strani se dožene resnica.
Dr. Šusteršlč hi »Slov. Narod". — „Slovenec" prinaša v danes nam došli štev. brzojavki dr. Kalhreina in dr. Pacaka, ki trdita, da nista govorila med seboj o dr. Šusteršiču, dr. Pacak izjavlja tudi, da ni govoril o dr, Šusteršiču z nikukim korespon-dentom, in dr. Kathrein trdi, da ne ve nič o nikakih pismih dr. Šusterštča. „Slov. Nar.w pa se sklicuje na poročilo, češ da je tako, ka-koršno je dobil z Dunaja, da pa še nima obvestila, da bi bilo poročilo mistificirano. Stvar v tem hipu torej še ni do konca dognana.
Kompromis mej Staro- !n Mlmludehi.
— Staročehi  in   Mladočehi so sklenili kompromis :
Shod zaupnikov staročeške stranke v Pragi se je tudi vršil v znamenju zloge. Shoda se je udeležilo kakih 300 zaupnikov. Predsednik dr. Rieger je govoril o potrebi sprane med Čehi in Nemci. Člen gosposke zbornice dr. Matuš pa je utemeljeval resolucijo : ki povdarja solidarnost Jesnice v zbornici na Dunaju, ter izraža željo, da bi se vse češke stranke združile v kompaktno skupino, ki bi izjavila, da je sprava z Nemci na podlagi jednakopravnosti potrebna. Resolucija se je vsprejela soglasno. Potem so izvolili odbor, ki naj uvede pogajanja z zaupniki mladočeške stranke za jednako postopanje obeh strank.
BosenskI dijaki na Dunaju. — Skupni finančni minister pl. Kal lav je hotel spraviti bosenske dijake na dunajskem vseučilišču, kateri uživajo ustanove, v poseben konvikt, češ, da ne bi zapravljali. Pravila lega konvikta pa so bila tako stroga, da se nikakor ne slagajo s častjo akademika, in zato ,so ostavili konvikt, potem pa šli v družbi z Hrvati, Slovenci in Srbi (kakih 150)
v Johannesgasse pred stanovanje Kaltavevo j ter so vpili: Pereat Kallav! Pfui Kallav! Re- j darstvo jih je razgnalo.                                   j
Stvar glede konvikta pride v razgovor j tudi v drž. zboru.
Vojna   Anglijo  s  Transvalom.  —
Prišlo je do važne bilke. Dne 19. t. in., to je pretekli četrtek, je bila bitka med Angleži in Buri pri Glencoe, nekaj milj severno od Ladvsmitha. Angleška poročila trde, da po- j -raz-JSurov^^^poln. Angleži • so izgubili baje samo 300* mož, Buri pa okoli 900. Bitka je trajala od 7. ure zjutraj do 2. pop., dokler se Buri niso umakniii. Angleški general Svmons je bil v tej bitki smrtno zadet in je tudi že umrl. Poleg njega je j padlo v-bitki 11 častnikov, 21 pa jih je nevarno ranjenih.                                                j
Pri Mafekingu so baje Angleži odbili nov naskok Burov ter jih potem zvabili na J kraj, ki je bil napoljeu s strelivom. Vzročili so eksplozijo in ubitih je bilo. neki okoli j 1500 Burov; Angleži so jim pobrali tudi 5 topov.
Ob reki Orange se nahaja kakih 1000 Burov, ki lazdevajo železniške proge.
Iz angleških   pristanišč  je odšlo v soboto 74  parnikov s 112  stotnijami vojakov v južno  Afriko. Vojni kredit znaša 240 mi- | lijonov gld.; spodnja zbornica pa je dovolila še 10 miljonov funtov.
Raznoterosti. — V Cumreku na Štajerskem si je hotel neki vinčur ogledati puško župana Placerja, ko je bil na lovu. Po naključbi se je puška županu sprožila; vbogi vinčar je bil zadet v trebuh ter je takoj umrl. — 150 mark kazni mora plačati Poljak, ki bi se v Nemčiji »predrzni!" učiti svojo otroke poljščine. Ta ko dt-Ia nemška .kultura" I Kijubu temu jih ne uničijo. — Največji železniški podjetnik na svetu, Korneiij Vanderbilt, ki je umrl te dni v New Yorku, je zapustil premoženja 70 milijonov dolarjev. — S Sušaka jo izginil danes leden pomorski kapetan Tomac. Šel je od doma in od takrat ga ni bilo več moči najti kijubu vsemu iskanju, ker zvečer je imel odpluti na Angleško, Dosedaj ga še niso našli; kdo ve, kaj ae je zgodilo! — Preosnova plač drž. železniških uradnikov stopi v veljavo s 1. nov. Uslužbence razdele med uradnike, podurad-niktvin služabnike. —- Zaderski nadškof Raj-6 e v i č je nevarno bolan, in ni upanja, da okreva. — V Holešovu so bile demonstracije, pri katerih so bile ubito 3 osebe. — Delegacije bodo sklicane sredi meseca novembra. — Nadvojvodinjit Štefanija se jo že odpovedala svojim pravicam kol taka, ker se omoži že prih. mesec.
Razgled po slovanskem svetu.
Laški dijaki na učiteljišča v Kopru
so v petek odšli iz vseh 4 tečajev na sprehod iz mesta, in sicer so to storili še pred poukom in radi tega, ker so jih baje slovenski dijaki »denuncirali." Izrekli so, da ne gredo poprej v šolo, dokler se jim ne stori pravice za pretrpljeno krivico. Torej štrajk I — Da bi jih bili slovenski dijaki denuncirali, to diši malo preveč po neverjetnem. Kdo ve, kje zunaj šole tiči vzrok temu koraku?!
Današnja „Ed." pojasnjuje to zadevo. Nekaj dijakov je imelo biti izključenih, ker so vpili: „viva Italia"! Ostali pa jih hočejo rešili s štrajkom. To je torej tisto „denun-ciranje"!
S štrajkom pa so si že premislili, ker polagoma že cepajo nazaj v šolo, in ravnatelj jih sprejema radovoljno kot „dobrodošle" in kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
Vsa krivda pa se zvrača na slovenske dijake 1!
Zopet dokaz, da je skrajni čas. premestiti učiteljišče iz Kopra drugam.
»Mariiie-Caslno" v Pulju je društvo, v katerem so zbira elita c. in kr. mornarice. Ker je odločilo to društvo, da olepša ograjo okrog svojega krasnega poslopja, je v to svrho razpisalo tudi natečaj. Taki natečaj je hotelo priobčiti v Pulju izhajajočem časopisu „11 popoio istriano", in sicer v obliki oglasa v nemškem jeziku. Na velik čudež vseh pa slavno uredništvo ali uprav-ništvo ni hotelo oglasa prevzeti, ker je v nemščini, oziroma se je želelo, da se v istem jeziku objavi natečaj za dela. Tako torej se godi tudi Nemcem enako, kakor Slovanom v * Istri, da jih Italijani prezirajo. Nasproti temu pa Italijani- ne prezirajo grošev, kateri pridejo iz rok nemški govoreče množice v Pulju, oziroma sam tiskar časopisa »H popoio Islriano11, g. Sambo, kateri mej svojimi 70 delavci na papirju plačuje tudi upravnika in urednika istega časopisa, se po-poteguje za arsenalska nemška tiskarska dela. To je res lepa doslednost, katera tudi nekaj velja!
»Postiimlja* — Ta krajevna spaka, katero je iznašla „irredenta" za našo čisto slovensko Po stoj i no, si je udrla pot že v c. kr. uradne oglase. Tako n. pr. čitamo v uradnem časopisu BOsservatore Triestino" št. 238 z dne 17. oktobra, razglas c. kr. poštno-brzojavnega ravnateljstva za Primorsko Kranjsko od št. 41228 z dno 4. oktobra 1899 pod tek. št. 244 lelt. rece. št. 157, da je nevzdignjeno neko pismo iz »Postumia". Ali ni to uradna samovolja predrznost, kateri ni primere!? Ako tako delajo že c. kr. drž. uradi, potem hi čudež, da se enakih krajev-
nih spak poslužujejo tudi zasebniki! V imenu i prizadetih  kranjskih   Slovencev   kar najodločneje    protestujemo   proti    uradnemu spačevanju slovenskih imen!!
Nečnvena predrznost. — Deželni odbor za Istro je določil 10% poviška na vse deželne davke, da tako pokrije stroške usta-novljenja nepotrebnega italijanskega gimnazija v Pazinu! To je nečuvena predrznost! Ustanovijo povsem nepotreben gimnazij, ki nima niti pravice javnosti, in potem naložijo po višek na davke, katere po večini plačujejo Hrvatje in Slovenci! Že tako izmolzeno deželo hočejo pripraviti na vsak način na rob propada! — Kdaj vendar pride tisti čas, ki I prepove jedenkrat za vselej tako laško pa- I sevanje ter stori konec laškemu gospodarstvu, ki je Istri v toliko škodo ?!
Brez dvojbe store v tem pogledu hrvatski poslanci v drž. zboru svojo dplžnost, — če le kaj izda! Če vlada morda celo ne odobri takega gospodarstva!
Kako se plačuje delavce, kateri so vposljeni pri delu drž. trdnjav na otoku Brioni pri Pulju, nam je natanko razjasnil neki povse zaupljiv mož, kateri je sani več časa tam delal. Revni delavci morajo delati I celih enajst ur na dan za borih 90 (devetdeset), novčičev. Ako državna podjetja tako ] slabo plačujejo delavce, kateri ubijajo svoje zdravijo na splošno znanem nezdravem otoku, tedaj ni čudež, ako je splošna nezadovoljnost proti njim nastala ter ako delavci izgubljajo zaupanje v erarična podjetja in ž njo v oblasti.
Koroški novlčar. — V celovško bogoslovje je vstopilo letos 13 abiturijentov. V vseh 4 letnikih je 63 bogoslovcev, med njimi 28 Slovencev, 1 Čeh, ostali so Nemci.
V Gozdinjivasi je bit postal požar, ki je upepelil 1 hišo, gostilno, kočo, 2 skednja in več živine. Pogorišče je prav sredi vasi, zato se le čudijo, da ni izgorela cela vas. Vzrok požaru najbrže neprevidnost.
Po Karavankah se klati velik medved, I ki dela ljudem   mnogo strahu in škode, ker jim jemlje živino.
O  slovenskih   posojilnicah    na I Koroškem posnemamo iz »Mira": I           Slovenskih posojilnic imamo sedaj na
Koroškem 20, od katerih jih je 18 z neomejeno, 2 pa imate omejeno zavezo, Vso so član »Zvezo slovenskih posojilnic" v Olju, katera nnše posojilnico vsako leto vestno pregleduj« po svojem nadzorniku in katera jim pride v vsaki potrebi tudi z veseljem na pomoč.
Koncem leta 1898. so imele vso naše posojilnice 6242 zadružnikov in 8183 vplačanih deležev, kateri so bili vredni z ne~ vzdignjenimi obrestmi oziroma z dividendo od teh 123.492 gld. 48 kr. Rezervnega zaklada so imele vse posojilnice do konca lanskega leta že 54.282 gld. 77 kr. Hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred je bilo 1,527.616 gld. 72 kr. Čistega dobička pa so napravile vse posojilnice v pretečenem letu 11.695 gld. 21 kr., to je velikanska svota, katera pride le v prid zopet našim napravam, svota, s katero se da marsikatero dobro podjetje ali dobrodelni zavod podpirati, katera svota pa bi šla, ako bi naših posojilnic ne bilo, v nenasitljivo žrelo naših zagrizenih nasprotnikov, kateri bi podpirali s tem našim denarjem zloglasni »Schulverein*, »Sudmarko" itd. Stanje posojil je znašalo koncem 1. 1898. pri vseh posojilnicah 1,469.503 gld. 68 kr,, katera posojila so po večini varno izposojena, tako, da se ni bati kake občutljive izgube, Ur znači, da naše posojiluice po večini previdno poslujejo ter da je njih vodstvo izročeno zanesljivim rokam poštenih narodnih mož.
Da pa naše slovenske posojilnice zares tudi previdno uradujejo, je razvidno iz tega, da so imele naloženega denarja pri drugih zavodih do konca I. 1898. 170.529 gld. 10 kr., to je denar katerega morejo ob vsaki potrebi vzdigniti, tako, da ne pridejo nikdar v zadrego in da lahko vstrezajo svojim strankam, tako vlagateljem, kakor jemalcem posojil vsak čas. Poleg tega naloženega denarja pa so imele posojilnice tudi dokaj gotovine na razpolaganje in je znašala ista koncem lanskega leta 18.869 gld. 37 kr.
Vse imetje, oziroma premoženje, katero so imele naše posojilnice v oskrbi in katero jim je zaupalo slovensko naše občinstvo do konca leta 1898., je znašalo 1,725.103 gld. t kr.; to je en milijon, sedemsto >n štirin-dvajsei tisoč, en sto in tri gld.
Tako berilo navdaja človeka z veseljem ker vidi, kako se bore naši sobratje. koroški Slovenci, za svoj obstanek, in slasti veseli tak napredek človeka, ako pomisli, v kakih odnosajih nasproti Nemcem morajo živeti koroški slovenski trpini. Le po tej poti naprej!
Dalmatinske vesti. — Učitelj-s t v o okraja Hvara, zbrano v namen, da se dožene edinstvo in soglasje v akciji za do-seženje povišanja plač, je izvolilo odbor 4 članov, ki ima nalogo stopiti v zvezo z drugimi sličnimi odbori ter zastopali učiteljstvo tega okraja pri vsakem sestanku. Dela se na to, da čim prej pride do sestanka učiteljev iz cele Dalmacije. Glede na vprašanje o po-boljšanju učiteljskih plač naj odbor zahteva, da se iste končno urede tako, kakor se je bila izjavila učiteljska skupščina na Dunaju, ter da se ne zadovoljuje z nikakimi mrvicami.
Iz Dalmacije je prišlo na vseučilišče v Zagrebu letos lepo število hrvatskih dijakov, to je 26.
V vinogradu g. Meštroviča v Benkovcu :      /' je  bil  za č»sa letošnje  trgatve trs s 297 *¦ grozdi. Preko 50 grozdov je bilo tako velikih, da sc0 presegali dolgost od l/s «»• Prof. Nimira je fotografbval označeni trs ter pošlje fotografijo na razstavo v Pariz.
Ubogi Sloraki. — Ogri delajo z vso silo, da bi čim prej pomadjarili Slovake. To           ~
se da doseči najhitrejše z ljudsko šolo. Radi tega gledajo, da ljudski učitelji znajo ogerski jezik ter da tudi delujejo v šoli v ogerskem smislu. Tako čitamo v slovaškem listu   »Mr           ,
rodine Novinv": , V. upravnem   odseku   ni-.."" transke stolice je prijavil šolski nadzornik, da med 780 učitelji na ljudskih šolah jih je še vedno 18, ki ne znajo ogrski, čudno, da ni proglasil tega za veleizdajstvo" !
Čemu potrebujejo slovaški učitelji ogr-ščine na ljudskih šolah med Slovaki? V svrho poučevanja sigurno ne, pač pa v svrho po madjarjevanja!                                         .....
VseuMISce v Zagrebu je slavilo te dni 25-letnico svojega obstanka. Zagrebški listi se ozirajo na to dobo, dokazuje, kolik napredek med Hrvati je učinjen po vseučilišču v Zagrebu, — Zajedno slavi svoje 25-letnico društvo zdravnikov z zanimivimi predavanji. Hrvatje živo občutijo pomanjkanje [ medicinske fakultete na vseučilišču; zato se izreka sploh želja, da bi se skoro ustanovila.
Dne 19. t. m. je bil g. dr. Gjuro Ar-nold inštaliran kot »reetor magniflcus* za zagrebško vseučilišče!
PožIdorVona »Slavija*. — »Slovenec je v zadnjem času parkrat pisal, da v banki »Slaviji" jo „polno zidov" ter isto se vedno trdil v svoji št. 276 od 14, t. m. kijubu temu, da je župan ljubljanski g. Ivan Hribar, ki je ravnatelj generalnega zastopa tega zavoda, poslal popravek, v katerem je povedal, da ne v ravnateljstvu, ne v upravam svetu in ne v uradništvu v centrali in pri podružnicah ni niti jednega zida. Potem se je oglasil tudi »Primorski List« s takim - lo sestavkom:
»Ljubljanski »Slovenoc« je navedel kot svedoka, da v tem zavodu odločujejo tudi židje, znamenitega češkega pisatelja Vrbo, ki ,ie najboljši poznavatelj socijalnili razmer v Čehih in torej tudi »Slavijo" dobro pozna. Tudi to je poleg tisoč dnuih razlogov radosten povod, da i mi priporočamo geslo »Proč od Slavijo«, katero zastopnik je znani, danes že precej razkrinkani Ivan Hribar".
Ker ta edina slovanska zavarovalnica poslujo obilo tudi med goriškimi Slovenci, se nam zdi vredno povedati, da nafiemu uredništvu je prav dobro znano, da pri »Sla-viji* ni nobenega zida. Vrhu tega smo govorili v soboto še z nekim Čehom iz Prage, kateri zavod prav temeljito pozna, in ta gospod se je nemalo čudil vesti v »Pr, I.", zatrjuje nam ob jednem, da pri »Slaviji" ni nobenega Žida, — Pisatelj Vrha je postal kar čez noč tako imeniten, da služi proti jedini slovanski zavarovalnici, da se je le moglo reči: »Proč od »SI a vije"! Kam pa, proč! K laškim in nemškim zavarovalnicam, kjer je res »polno zidov", kjer res »odločujejo tudi židje"! ? To ne diši po geslu »Svoji k svojim"! pač pa nekam po tisti čudni smeri najnovejše goriške politike, ki hoče nas »s programom in doslednostjo" vreči nazaj v tiste lepe čase, ko še ni bilo zavednosti med našim narodom, temveč smo obmejni Slovenci hlapčevali brezpogojno tujcem!
Neki goriški rodoljub je nas naprosil, naj še vprašamo, v čem je danes že precej »razkrinkan" g. Iv. Hribar, katerega poznamo kot vzor-župana v najtežavniših čBsih, kar jih je doživela Ljubljana, in kateri je zbog svoje značaj nosti in pravega rodoljub ja obilo poznat in čislan med goriškimi Slovenci!? Pa ne da bi bil »razkrinkan* le za to, ker ni pristaš klerikalne stranke marveč se drži ¦ svoje skozi in skozi P
To kaže pač le značajnost, in zato bi bilo umestno, povedati, v čem je »razkrinkan3 : da ga spoznamo potem drugače nego ga poznamo sedaj! Prosimo.
Književnost
j           »Moja doba in podoba*. — V spo-
min svoje sedemdesetletnice 1828. - 1898. spisal And. Marušič. Izšla je v posebni knjigi v »Hilarijanski tiskarni" Marušičeva »doba in podoba" kot ponatis iz  »Prim. lista*. Ko
; je priobčeval ranjki blagi monsighor v »Pr. 1." svoji životopis: smo ga z zanimanjem citati, ker je interesanten v marsikaterem pogledu. Tu vidiš, kako in kod je živel pokojnik, kako se je šolal, vmes pa se ti odpira lep kos goriške zgodovine na sploh, in ko*
| liko hvaležnega gradiva dobi tu jezikoslovec.
! Le škoda, da  prof, Marušič ni  skončal sani svoje dobe iz podobe, temveč ga je poprej dohitela smrt. Da pa je vendar kolikor toliko\ knjiga popolna, je pridejano h koncu  »p o- ,x litična doba* in pa »slovstvena doba*.
Če se ozremo na njegovo vsestransko delovanje in na pričujočo knjigo, tedaj moremo zaključiti z besedami^ ki stoje na koncu
I »Moje dobe in podobe«, in ki se glase: »Ako velja komu, gotovo velja tudi Marušiču klasičen rek: Non omnis moriar"*
Hrvatske narodno pjesme. — Hrvatska Matica" je začela v soboto razpošiljati tretjo knjigo hrvatskih nurodnih pesmij („Muhamedanske pesmi — knjiga prva"), katero  je  uredil prof. dr. Luka Marjanov/,«.
I V vsem je v tej  knjigi 75 pesem fcd S na-
rodnih pevcev. Knjigo zaključuje .tiimae turških i inih nepcnatih rieči", kar je bilo neobhodno potrebno, da se more tekst razumeti.                                                           VI Te »jutiačke pjesme* so zopet velik prispevek k obelodanjenju -slovanskega narodnega blaga južnih Slovanov, katerega je toliko^ da ga menda nima noben drug narod. — Gg. poverjeniki, ki še niso tega storili, so naprošeni poslati pole in naročnino (cena za člane »Matice" 1 g!d. 50 kr.) nemudoma upravi ,Matice".
Dunajska borza
23  nklohra   I8i»9.
Skupni državni  «Jnl(f v iinlali   .  .  .   Oft «1-1   85    ^
Skupni državni dolp v srebrn .   ...   09    ,    60     ,
Avstrijska zlata reuta......• M 7    .    w    .
Avstrijska   kiotis-ka  renta 4%   ...   9J»    .    «<»    -
Ogen-la zlata renla 4-%......115     ,     90     ,
OgersUt kroiibka ronta 4 %.....J'5    .    20    .
Avslro-otjeiske hunfi e iMui<-e  .  -  -   90-    t    03    ,
Kreditne delnice.........3t58    .    —     r
London visla...........120    ,    77»/, .
Nemški drž. bankovci za t(H> mark  .   .:8    ,    07V,
5«i n.»rk.............II    ,    78    „
20 fmnlfiv............    !i    ,    : 8    ,
llnliirm^Lf Jiif..........H    ,    70    ,
'   ir fltil"..........    70    .
Naznanilo.
Podpisani usojani si uljndno naznnnjidi stavnemu občinstvo v mostu in z deželo, da sem odprl znano krčmo
pri malem Rajhu
v Gorici na Kornu,
kjer hoden) ločil pristna vipavska in briška vina, ter pristno iropinsko žganje. Postrežem tudi '/. mrzlimi jedili.
Obljulmje lofrto in višino postrežbo, se jripDioeam v blagohoten obisk.
Z vsim spoštovanjem Vinko Grogorič, gostilničar.
Odda se v najem
soba s pohištvom,
Tsprejema se edino gospoda, kateremu se lahko postreže tudi s hrano. Soba ima prost uhod.
Več pove naše upravništvo.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-.vec, domači tropinovec, fini rum, različna v i »a, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in, po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniski ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
A             ODLIKOVAN             kk
^ fotografski ateliep f
W na Travniku štev. H v Goriei,
^                    podružnica
A        na Acquedottn št. 25 v Trstu, mM                        priporoča se
O slavnemu  občinstvu  t  mestu ^       in na deželi v blagohotno podporo.
-----------T
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA - Via fiiardino 8 priporoča pristna bela . in črna vina iz vipavskih, furlanskih,          t?           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse  l raje  avstro - cgerske  monarhije v sodih  od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cen« zmerna. Postrežba poStena.
Trgovina z jedilnim blagom
p. F. Resherg v Gorici,
v Kapucinski ulici st. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoBa to-le blago: Sladkor      kavo — riž      mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen      kavino primeso — moka
—  gris      drobne In debele otrobe — turtico — zob
—  Ml — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrljol itd.             3 20   8
Zalaga pristnega dalmatinskega žganja na debeli
ter prlNttiepa črnega iu belega riiia.
j\i\tor\ Jortolofti
kamnosek
v Gorici na Franc-Jožefovi cesti šiv. 33.
Zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov
po ujrodiiih ceujtli ¦UP- od  8  do  200  jrld. -»«
JLeta 1881. v Goric ustanovljena tvrdka
E. Biessnar, ? HnnsU nliei 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pivč. duhovi«'ini in slavnunu i>i>.'ins> vu svojo lastno izdelovalnico um»liiih cvetlic za v>.ako vrslnv rprkvene potrebe. Ima veliko zalogo načrtih ni). vei>e«'\. za n^itvaSke potreb«'. vršfeno sveče if«l. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje to.* no in solidno. Priporoma slav. občinstvu tudi svojo S. d.)            hVkarnn ?rk na perilo.            (P. <•'.
V^arol Praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kotače zn birrnance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za tnnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Potatzky v Gorici.
Ns sredi Baštelja 1.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in ševl/arje*
KTctlnjieo. — Rožni venei. — Msišiic knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Po sebn jst:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.       2 35-8
der allerhochsten Auszeichnung dcrJubimums-Ausstcllungfurallgem.HyKieneDresdcnl899.
LATEN
Me Neue HeilmetMe
Tidirlmch der natiir^vni».sscn Li>l>rnswi«isf. d«-r Uesiiiulheitspilege und der ai'ziieiii>>cii llcihvcise.
Hauptwerk.
Mit einem anatomisehen Modeli des mannlichen KOrpers,
bis in die kleinsten Teile zerleffbar, in Buntdruck, C- Chromotafeln und 43t Text-Abbildungen. Preis hoeheleg. geb. in 1 Bde, 10 Mk. = 6 fi, 8. W. = 13.35 frs., in 2 Bd«. 11 Mk. = 6.60 fl. 8. W. = 14.70 fri.
Supplement.        Nur f lil* Ervrachsene!
Mit einem anatomisehen Modeli des W2iblichen Kfirpers,
bis in die kleinsten Teile zerlegbar, in Buntdruck, 15 Chromotafeln und 48 Text-Abbildungen. Preis in relchgepragtem Prachtband 10Mk. = 6fl.8.W. = 13.35 frs.
Hatiptvverk u.Supplement zusammen, in 3 Bdn. geb., i. eleg. Karton, 20Mk.= 12«.6.W.«26.70 frs.
Im „Platen" sind samtliche bisher erprobte Heilmethoden, wie die vonPriessnitz,Schroth,RiklijKneipp,Hensel,Glanicke etc. enthaltcn. Indem nur das vvirklich Gute und Erfolgreiche, die Quintessenz der genannten Lehren mit der Platenschen Methode verschmolzen wurde, ist eine
EncykIopadie der Nalurheillehre von grosstein Werte
entstanden, dier auf jeden Krankheitsfall Indivlduell eingehend, der Menscliheit ganz hervorragende Dienste zu lelsten geetgnet ist. Zu beziehen dorch alle Buchhandlungen sowie direkt vom Verlage
Berlin W. 57 und Leipzig.
Deutsches Verlagshaus Bong & Go.
			O  '•&
	¦¦¦		"* jf
	"Z!		a JS
			
	e		«3»       "C
	C9 >		
			ts-i s
	X		•?f<Šs
	0)		•3  ^ ^
	*)		>n   ..rt
	*tf)		rt   |ffl
			vsebin a dra vlogi
		o	a  t>
o	m	rt >	rt ">   rt
15S		f-4	5* •- Ž
M	<	ii	^C5     S . 00 4<u
>	u	to	^   00   ^ « °° -J
	e ta <B	>co N r-i	rt  ,o   a l % i
			
			M   .«    g
	**		rt  »tsi »g •** "~ 2
	01		<,.. •»-» »s
	M		-   a   6
	O		rt  M    to
	C9		
			m
			*
Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli.
.GORIŠKA TISKARNA" A. GABRŠCEK V GORICI
16)         ^    (Usianovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
t
(Ustanovljena teta 1893.}
->     @J
%
je najmoderneje urejeni  tiskarski zavod,  kjer se izgotavlja vsako najfineje in elegantno delo v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
SNT* Brošure v vseh oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v najrazličnejših farni, trgovske racone, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in valila na K "toni ali papirju, posetoice najelegantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd
D začetku šolskega letapripofo&a ^X9T^TZ'mkralaim ,n vse potrebne šolske tiskovine     •   vy
v sfcv.j hrv. in Hal. jeziku za Soriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih
oblikah in kakovostih.
Velika zaloga izgotovljemh tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V na&E    aložbi imamo fa-le časopise:
<Soiaf, celoletna naročnina stane gld. 6'~f izhaja dvakrat na teden. — »Frimoree", celoletna naročnina stane gld. t'20, ™«^r..,„   _..        :i. ^      u                *-,-,_*,__«_  •.   .„   ..     kateremu je namen proučevati druge narode in
"       »Slovanska knjižnica", izhaja
'* fso.
izhaja trikrat mesečno,  na osmih straneh.  — „jtdriatisehe Post", listv
višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. 2'—, polletna gld. /¦„..       „_„„..„.,.... 6. leto ler je izšlo do sedaj 88 snopičev najrazličneje vsebine, celoletna naročnina stane gld.
Satanski)  lmiftniP!l" 79  tlnVasfa Iz»aJa v nedoločenih rokih. I. knjiga „0 t« žensk«", norele In črtice.
,cdiuii5Rd Kiijizmua  la uurasie    S|,l88l Fr 6ovekar> je IzgIa 1# {%%lm gUm s poštlltno %red gw. 1^0.
Izšla je ravnokar II. knjiga »Salonske knjižnice"; prinaša žaloigro »Hamlet", cena 70 kr. „R6kovnjaši", narodna igra v petih  dejanjih. Cena 40 kr.
„BEN-EUR" roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. f-30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisii.
„Rusko-slovenski slovar in slovnica"
^             Sestavil M. M. Hostnik.             %w
Cena mehko vezanemu gld. V 50, trdo vezanemu gld. P BO, poštnina iO kr. veš.
*