LJUBLJANA, 23. DECEMBRA 1960 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIL, ŠTEV. 99 MESTNI SVET 8. SEJA MESTNEGA SVETA, DNE 20. DECEMBRA 1060 POROČILO 0 PRIPRAVAH ZA REALIZACIJO REKONSTRUKCIJE KRIŽANJ TITOVE IN CELOVŠKE CESTE Z ŽELEZNICO V OBDOBJU OD LETA 1957 DO DECEMBRA 1960 Mesini snet je na 8. seji obravnaval dne. točki dnevnega reda, in sicer: 1. 1’oročilo o izvršilni priprav za realizacijo rekonstrukcije križanj Titove in Celovške ceste z železnico ter 2. Poročilo o delu in bodočih nalogah >Mestne kanalizacija. V današnji številki »Glasnikac objavljamo poročilo k l. točki dnevnega reda. Ljudska skupščina LRS je na skupni seji Republiškega zbora iu Zbora proizvajalcev duc 29. juniju 195? sprejela resolucijo o vprašanju rekonstrukcije ljubljanskega železniškega vozlišča. Iz resolucije navajamo dobesedno samo najvažnejše odstavke: Proučevanje rekonstrukcije ljubljanskega železniškega vozlišča med obema vojnatna, delo posebnih komisij in mnogo diskusij po osvoboditvi, končno pa razpravljanje, priporočila in sklepi Mestnega sveta in Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana vodijo do sledečih zaključkov: Od vseh vprašanj ljubljanskega železniškega vozlišča je najbolj nujna rekonstrukcija nekaterih cestno-žclezuiškiii križišč, "ki s svojim današnjim stanjem vedno bolj ovirajo tako razvoj mesta kot nemoteno odvijanje naraščajočega cestnega prometa. Tedaj terjajo rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozlišča mnogo bolj koristi razvoja ljubljanskega mesta kot pa koristi železniškega prometa, saj vsak posebej v današnji sistem železniških tirov obremenjuje železnico z znatnimi investicijami in s povečanimi stroški eksploatacije. Ustrezen način rekonstrukcije Predstavlja le tak projekt, ki predvideva postopno, po etapah zaključeno, rekonstrukcijo današnjih ccst-Po-žclczniških križanj v križišča z različnim nivojem ceste in železnice, v križišča s cestnimi podvozi ali nadvozi. Ta način rekonstrukcije je najprimernejši, ker ne posega v sistem Železniških tirov, dopušča posamično reševanje najbolj perečih nalog in je zadovoljiv za cestni promet. . Na osnovi izglasovanega priporočila Mestnega sveta z dne 5. februarja 1957, ki sta pa odobrila oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dne 15. februarja 1957, da so sprejme varianta A/54 ureditve ljubljanskega železniškega vozlišča v nepoglobljeni izvedbi po posameznih zaključenih etapah in na osnovi resolucije Ljudske skupščine, je bil do konca leta 1959 odobren investicijski program za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozlišča Po varianti A/54 brez poglobitve s prvo etapo, označeno v programu *pt minimalni program oziroma varianto M. Ta program je odobril Iz- vršni svet LRS dne 31. decembra 1958, Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet pa je izdal (/?!-ločbo o delni potrditvi investicijskega programa (varianta M) dne 4. decembra 1959 pod št. 1501. Po varianti A/54 sc dvotirna proga Ljubljana—Trst na odseku Ljubljana—Vič odstrani iu nadomesti z dvotirno progo v podaljšku smeri iz Zaloga s predorom pod šišenskim hribom. Minimalni program (varianta M) pa predstavlja prvo etapo rešitve po varianti A/54 s ciljem, da se reši čimnrej nevzdržno stanje na postaji Ljubljana in kritične razmere na cestno železniških križiščih, predvsem Titove in Celovške ceste. Minimalni program obsega: a) ureditev železniških postajnih in drugih naprav po osnovni dispoziciji variante A/54 s tem, da se upošteva vrstni red in obseg del po prometnih potrebah in potrebah elektrifikacije na progah Zalog— Postojna in Ljubljana—Jesenice; b) ureditev podvoza za Titovo cesto v končni legi in obliki; c) začasno preložitev proge Ljubljana—Trst v Tivoliju, da se doseže Izboljšanje razmer ob cestnih križiščih Parmove in Celovške ceste; d) ureditev skladišč in krajevnega lokotovornega kolodvora. Z odločbo Zveznega izvršnega sveta je bila dodatno k gornjemu odobrena še gradnja podvoza na Celovški cesti (točka 3e odločbe br. 1501) in delna izgradnja lokomotiv-ske postaje v Mostah (točka 3b). Istočasno, ko sc je odobraval investicijski program, je bil v smislu resolucije po sklepu seje Sveta za urbanizem Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dne 27. februarja 1959 razpisan javen natečaj za idejno projektno rešitev preureditve križanj Titove, Celovške In Resljeve ceste v Ljubljani z železnico v zvezi z rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozlišča. Iz razpisa natečaja navajamo le najvažnejše tehnične poduke: — križanja Titove in Celovške ter Resljeve ceste z železniškimi progami je treba rešiti izvennivoj-sko in pri tem rešiti bodočo povezavo vseh ostalih prizadetih cest na tem področju; — smeri tras Celovške in Resljeve ostanejo neizpremonjene, dočim se smer Titove lahko ustrezno pomakne proti vzhodu; — vozišče na Titovi in Celovški mora imeti štiri prometne pasove po 3,50 m širine, obojestranske kolesarsko steze po 2,20 m in hodnike za pešce v širini najmanj 4 m. Pri tem so lahko kolesarske poti in hod- niki za pešce dvignjeni nad niveleto vozišča; — premik osi železniških prog na Titovi cesti je možeh do 45 m oa sedanje glavne osi tirnih naprav na cestnem križišču, na Celovški cesti pa kot je bilo vrisani) v situacijskem načrtu, ki je bil podlaga Za razpis, t. j. 120 m od sedanjega križanja v smeri proti šiški; — dvig niveletc proge od Titove do Celovške ceste je možen največ do višine 1,10 m nad sedanjo niveleto tirnic. Vse nagrajene projektne rešitve so izdelane z upoštevanjem zgoraj navedenih tehničnih podatkov, zlasti pa prvo in drugo nagrajena projekta. Istočasno je bila izven natečaja naročena izdelava investicijskega programa za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča s podvozi z istimi tehničnimi podatki, t. j. z določenimi osmi cest, s premikom proge na Titovo za 45 m proti Bežigradu in na Celovški 120 m proti šiški od sedanjih križišč cest z železnico ter z dvigom niveletc železniške proge za 1,10 m na Titovi in Celovški cesti. Na te dane podatke je bil s tem vezan tudi potek preložene proge i od Celo skozi Tivoli lovške ceste do OKRAJNI LJUDSKI ODBOR VABILO na 29. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 83. člena zakona 48. člena statuta okraja Ljubljana o okrajnih ljudskih odborih ter sklicujem ki bo v petek, dne 30. decembra 1960 ob 9. url ne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji 29. sejo obeh zborov, dopold dnevni red: 1. a) Poročilo Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o kmetijstvu. b) Predlog Odloka o ustanovitvi Direkcije za ljubljansko barje. c) Predlog Odloka o prepovedi odstranjevanja šote na ljubljanskem barju. č) Potrditev osnovnega načrta Poslovne zveze za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani za izkoriščanje kmetijskih zemljišč na območju hidromelioracijskega sistema Šujica. , d) Predlog za potrditev statuta Okrajne kmetijsko gozdarske zbornice v Ljubljani. e) Predlog za potrditev statuta Okrajne zveze kmetijskih za- drug v Ljubljani. ' _ ~ loka o d vanja pri njih , Predlog za združitev občin Ljubljana-Moste in Ljubljana-Polje, 2. Predlog stanovanja - ter J. 4. tuj določitvi meril za določanje stanarine za kih in konzularnih predstavnikov. Odloki diplomatsl ri njih zaposlenih tujih državljanov. Predlog določbe o ustanovitvi Zavoda za gojitev divjadi »Snežnik«. I. Predlog o dopolnitvi odlokov o sistemizaciji delovnih mest pisarniških in izvršilnih uslužbencev okrajnih sodišč v okraju Ljubljana. 6. Sklep o določitvi novega števila sodnikov porotnikov za Okrajno sodišče v Kočevju. 7. Predlog za ustanovitev zavoda »Intenzivni tečaji tujih jezikov v Ljubljani«, sprejem pravil zavoda in potrditev sistemizacije delovnih mest uslužbencev zavoda. 8. Predlog za preimenovanje Vajenske šole trgovinske stroke v šolski center za izobraževanje delavcev v blagovnem prometu. ?. Predlog za ukinitev Doma vajenk v Tacnu. 10. Predlog odločbe o prenehanju Okrajnega zavoda za produktivnost dela v Ljubljani. 11. Predlog darilvene^pogodbe za gozdne površine v k. o. Sv. Peter pri Loki pri Zidanem mostu Emilijo Domitrovič iz Ljubljane. 12. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo, ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Oddelku za občo upravo OLO, Kresija, soba št. 11/1 (telefon: 22-121, int. 207). Predsednik okrajnega ljudskega odborai Franc Popit 1. k Erjavčeve ceste, in sicer preko objektov starega velesejmu, deloma preko telovadišča TVD Partizana Narodni dom in preko Jakopičevega paviljona. Stroški zn gradnjo po omenjenih projektih so bili prikazani zelo različno, ker niso upoštevali stroškov za zgradbe, ki jih je treba rušiti in nadomestiti ter stroškov za preureditev železniških naprav, in sicer: — prvo nagrajeni projekt (ing. Pucihar) 948 milijonov din; — drugo nagrajeni projekt (dr. Ing. Cabrijan) 519 milijonov din; — investicijski program (Projekt nizke zgradbe) 720 milijonov din. Po korekciji stroškov in po upoštevanju stroškov za rušenja in nadomestno gradnjo ter stroškov v zvezi z nujno prestavitvijo železniških gradb in tirnih naprav je Direkcija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča v septembru 1959 ugotovila, da bi znašali tako izračunani skupni stroški za izgradnjo podvozov na Titovi in Celovški cesti ea. 5 milijarde dinarjev, od tega stroški za ceste in podvoze 780 milijonov, železniške objekte in tirne naprave 1 milijardo 680 milijonov in za nadomestne objekte 450 milijonov dinarjev. Glede na visoke stroške za preureditev železniških objektov in naprav je Komisija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča pri Izvršnem svetu LRS sklenila, da naj se namesto drage definitivne rešitve izvennivojskih. križanj s podvozi skuša najti cenejše začasne rešitve, ki bi zahtevale čimmanj preureditev železniških naprav in objektov. Do srede februarja 1960 so bili izdelani idejni projekti za nadvoze na Titovi in Celovški cesti v betonski in jekleni izvedbi ter varianto za podvoze v betonski izvedbi pod naslednjimi predpostavkami: 1. Vozišče na nadvozih oziroma podvozih je široko 7,00 m in predvideno samo zn motorni promet. 2. Nadvozi oziroma podvozi se zgradijo na sedanjem mestu križanja Titove in Celovške ceste z železnico. 3. Kolesarji in pešci ostanejo na obstranskih cestiščih in hodnikih v nivoju s čakanjem pred železniškimi zapornicami. Stroški za tako izvedbo so znašali: — jekleni nadvozi ca. 450 milij. dinarjev; — betonski nadvozi ca. 527 milij. dinarjev; — betonski podvozi ca. 698 milij. dinarjev. Dodatno je bila v marcu 1960 izdelana še varianta zn podvoze na Titovi in 'Celovški cesti na sedanjem mestu križanja brez preložitve železniških prog, vendar v taki širini, da bi bil ves promet (tudi kolesarji in pešci) speljan pod železnico. Stroški za gradnjo po tej varianti bi znašali ca. 823 milijonov dinarjev. Po pregledu teh projektov za začasne rešitve je Komisija zn ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča ugotovila, da kljub sorazmerno nizkim stroškom taki provizoriji ne rešijo prav tako perečega prometa kolesarjev in pešcev ter povzročijo še večje težkoče v mestnem prometu tznatno povečanje ka-rambolnih točk. povečanje strmine v podvozih, težave z nivcleto Prešernove ceste in dr.). Po teh ugotovitvah v marcu 1960 .je bilo naročeno, da se pripravijo idejni projekti za podvoze na Titovi in Celovški cesti za ves promet brez premika železniških tirov ali z minimalnim premikom, ki ne bi za- hteval prestavitve večjih železniških objektov in s potekom Prešernove ceste v nadvozu preko obeh poglobljenih cest (Titove in Celovške). Projekt je bil izdelan do konca junija 1960. Stroški za gradnjo bi znašali 1 milijardo 69 milijonov dinarjev. Pri proučevanju projekta v juliju 1960 je Komisija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča ugotovila, da tudi ta projekt ne ustreza potrebam, ker ne reši zadovoljivo mestnega prometa in ne upošteva kasnejših preureditev ljubljanskega glavnega kolodvora. Enakega mišljenja so bili tehnični strokovnjaki zagrebške univerze, katerim je bil projekt poslan v pregled. Njihovo mnenje je bilo, da je potrebno skupno in istočasno koordinirano reševanje železniških in cestnih problemov na vozlišču, da se posveti več pažnje rešitvi kolesarskega prometa in da projekt že sam po sebi ne odgovarja, še manj pa v sklopu reševanja celotnega prometnega problema na ljubljanskem vozlišču. Na osnovi vseh navedenih poskusov reševanja problema ljubljanskega prometnega vozlišča z začasnimi nadvozi oziroma podvozi — brez premaknitve železniške proge — in na osnovi proučitve mišljenja tehničnih strokovnjakov iz Zagreba, je Komisija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča predložila Izvršnemu svetu LRS naslednji predlog: Izvede naj se rešitev s podvozi na Titovi in Celovški cesti istočasno s premikom železniških tirov na Ti- tovi cesti za 45 m proti severu, s preložitvijo proge Ljubljana—Sežana skozi Tivoli ter z nujno potrebnimi preureditvami na postajah Ljubljana in šiška. Argumenti, ki zlasti govore za navedeni predlog so: 1. Z gornjo rešitvijo se omogoča kasnejša rekonstrukcija železniške postaje. 2. S cestno ureditvijo, ki bi se izvedla ob izgradnji podvozov se ne posega v urejanje mestnega središča. 3. Omogoča se urbanistična io komunalna ureditev prostorov ob novi progi in cestah. 4. S premikom proge je omogočena ustreznejša izpeljava vzdolžnega padca v podvozih, 5. Rešuje sc izvennivojsko ves promet. po ocenitvi in na podlagi 650 milij. 960 milij. 310 milij. 500 milij. 485 milij. 635 milij. 960 milij. 235 milij. Stroški za predlagano rešitev bodo znašali do sedaj izdelanih idejnih projektov: a) gradnja podvozov ter priključnih cest b) rušenje in nadomestilo zgradb c) preložitev instalacij in vodov č) gradnja glavnega kanal, zbiralnika vzdolž Vilharjeve ceste d) preureditev železniške postaje e) delna dograditev krajevnega tovornega kolodvora v Mostah f) delna zgraditev lokomotivske postaje v Mostah g) preložitev proge skozi Tivoli Kritja teh stroškov naj bi prevzeli: Uprava za ceste LRS, stroške pod točko a). OLO Liubljann, stroške pod točkami b), c) in č). 2TP Ljubljana, stroške pod točkami d), e), f) in g). Stroški pod b), c) in č) se bodo delili med okrajni ljudski odbor in občinami na območju mesta po posebej izdelanem planu finansiranja. Predvidoma se bodo pričela aprila 1961 naslednja dela: Skupno 4.755 milij. 1. rušenje in nadomestilo zgradb; 2. prelaganje instalacije in vodov; 3. ureditev obvoznih cest; 4. gradnja glavnega kanal, zbiralnika. Pričetek ostalih del — gradnja podvozov in cestišč, preložitev proge skozi Tivoli in preureditev železniške pdstnje — je predviden 8 septembrom 1961, dočim so dela na krajevnem tovornem kolodvoru in lokomotivski postaji v Mostah že v teku. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 667. Na podlagi tretjega odstavka 91. Člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 16/59, 47/59 in 27/60) in 26. člena statuta občine Domžale je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in no seji zbora proizvajalcev dne 22. decembra 1939 sprejel ()I>1A)K o določitvi stroškov zn tekoče vzdrževanje stanovanj 1. člen Iz skladov hiše se krijejo vsi stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj, razen stroškov, navedenih v drugem členu tega odloka, ki bremenijo nosilce stanovanjske pravice. 2. člen Nosilca stanovanjske pravice obremenjujejo tile stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja: a) stroški za nadomestitev razbitih šip v oknih, vratih in drugod; poteznih verižic pri straniščnih rezervoarjih, kopalnih Kadeh, umivalnikih. pomivalnih koritih in drugod; zapiračev pri iztoku v kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih in podobno; gumijastih blazinic na spodnji strani straniščne deske WC; tesnil pri vodovodnih pipah; vrvic pri zavesah in zastorih; žarnic; h) stroški zn popravilo električnih stikal, vtikačev, vtiknlnih puš, varovalk, ključavnic. Ključev, kljuk, ščitnikov, oliv. okenskih gonil: c) stroški beljenja in slikanja sten in stropov č) stroški čiščenja štedilnikov in peči (dimnikarsko čiščenje). 3. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena bremenijo nosilca stanovanjske pravice stroški za vse potrebne nadomestitve in uh potrebna popravila v stanovanja, ki so nastala zaradi njegove krivde, kakor tudi vsi stroški za nadomestitve in po-ravila, ki so potrebna v času, rajšem od časa normalne obrabe, če ni tem okvaram vzrok slaba izdelava. Kot čas normalne obrabe posameznih elementov v stanovanju se šteje čas, ki je naveden v seznamu 'elementov, ki Je sestavni del tega odloka. 4. člen Nadomestitve in popravila mora nosilec stanovanjske pravice oskrbeti takoj no ugotovitvi okvaro v obsegu in kvaliteti, ki odgovarja prvotnemu stanju. Ce nosilec stanovanjske pravice ne oskrbi nadomestitev in popravil iz prejšnjega odstuvka v roku, E* mu ga določi hišni svet ali zasebni lastnik hiše, izvrši nadomestitev odnosno popravilo na njegove stroške hišni svet oziroma lastnik hiše. 5. člen Nosilec stanovanjske pravice j® dolžan prijaviti hišnemu svetu ali zasebnemu lastniku hiše vse okvare, katerih popravila oziroma nadomestitve ne gredo na njegove stroške, takoj ko jih ppazi. Ce tega ne stori, odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti zn škodo, ki sc poveča zaradi opustitve takojšnje prijave. 6. člen Tn odlok velja od dneva objave v »Glasniknc, uradnem vestniki* okraja Ljubljana. Štev.: 02/1-7633/1-59. Domžale, dne 22. decembra 1959-Predsednik občinskega ljudskega odbora* Franc Habjan 1. r. SEZNAM ELEMENTOV V STANOVANJU IN CAS TRAJANJA Zidani štedilnik 40 do 50 let Kotliček za vodo pri štedilniku — bokreni 20 do 25 let Kotliček za vodo pri štedilniku pločevine — iz pocinkane 8 do 10 let Pekači 8 do 10 let Železni premični štedilnik 8 do 10 let Električni štedilnik 20 do 25 let Plinski štedilnik 32 do 40 let Sobna lončena peč 24 do 30 let Sobna železna peč 13 do 20 let Parket — hrastov 80 do 100 let GLASNIK Parket — bukov Ladijska tla Navadna tla Lesonitna prevleka poda Linolej Polivinil Ksilolit Ternco tlak Vodovodna pipo In armature WC rezervoar — kompl. WC školjke in bide Umivalnik — porcelan Pomivalno korito — emajlirano Pomivalno korito iz litega Železa Instalacija centralne kurjave Kopalna peč na drva Kopalna kad iz litega železa Kopalna kad — emajlirana Plinski in električni bojlerji Medokenske zavese Lesene žaluzije Vgrajeno kuhinjsko pohištvo Vgrajene omare P lesk oken Plesk vrat in vgrajenega pohištva OBČINA KOČEVJE 669. Na podlagi 4. odstavka 123. a člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 16/59, 47/59 in 27/60) in 2. točke 26. člena statuta občine Kočevje je občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. septembru 1960 sprejel ODLOK o določitvi organa, ki daje soglasje za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila v hišah na območju občine Kočevje 1. člen ' Sredstva, ki se na podlagi sprejetih predračunov hišnih svetov stekajo v sklad za hišna popravila se lahko uporabljajo ob pogojih tega odloku. 2. člen . Sklad zn hišna popravila je namenjen za poravnanje stroškov za srednja in velika popravila hiše oziroma stanovanja. 3. Člen Za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila mora hišni svet dobiti predhodno soglasje stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora Kočevje, in sicer pred pričetkom predvidenih popravil. V tu namen mora hišni svet predložiti stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora Kočevje predračune za predvidena popravila, ki se bodo plačala iz sklada za hišna popravila. 4. člen Računi zn izvršena popravila, za katere je dobil hišni svet soglasje Po tem odloku, morajo biti potrjeni od najmanj dveh članov hišnega sveta. 5. člen Ta odlok velja od dneva objame v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 06/1-01-110/1-60. Kočevje, dne 9. sept. 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Drago Benčina 1. r. 60 do 80 let 15 do 20 let 10 do 15 let 6 do 10 let 30 let 10 do 15 let 25 do 30 let 80 do 100 let 15 do 20 let 20 do 25 let 30 do 50 let 30 do 50 let 20 do 25 let 40 do 50 let 35 do 40 let 20 do 30 let 80 do 100 let 40 do 50 let 25 do 30 let 10 do 15 let 30 do 40 let 40 do 50 let 50 do 60 let 6 do 10 let 15 do 20 let 669. Nu podlagi 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Lir. list LRS št. 22/59) in 12. točke 26. člena statuta občine Kočevje je občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. decembra 1960 sprejel ODLOK o določitvi delavnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Kočevje in časa, v katerem se sprejemajo stranke 1. člen Delovni čas upravnih organov občinskega ljudskega odbora Kočevje je sedem ur na dan, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. 2. člen Delovni čas traja: — ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 14. ure; — ob sredah od 7. do 12 ure in od 14. do 18. ure; — ob Sobotah od 8. do 12. ure. 3. člen Cas za sprejemanje strank je: — ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure; — ob sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. 4. člen Glavna pisarna - (vložišče) sprejema vloge vsak delavnik ves delovni čas. Vloge, ki jih dajejo stranke ustno na zapisnik in so vezane na rok ali so kako drugače neodložljive, se sprejemajo neomejeno v času, ki je naveden v 2. Členu tega odloka. 3. člen To odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljal pa sc bo od 1. januarja 1961. Štev.: 01/1-03-54/1-60. Kočevje, dne 9. dec. 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Drogo Benčina 1, t. OBČINA LITIJA 670. Na podlagi 3. in 5. odstavka 33. t Člena uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ Št. 18/56, 16/58, 6/59, 48/59, 52/59 in 12/60) je občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. oktobra 1960 sprejel ODLOK o ugotovilvl vrednosti tipičnih stavb in določitvi meril za izračunavanje dohodnine od stavb na območju občine Litija 1. člen Na območju občine Litija se določijo po vaseh in zunaj okolišev mest tele kategorije tipičnih stavb in njihove vrednosti: I. kategorija: Hiše iz trdega gradiva (zidovi debeli najmanj 25 cm, v apneni malti, iz kamna ali iz gradiva podobne kakovosti, z masivnimi ali solidno izdelanimi stropi), višina sob od 2,20 m do 3,20 m, vrata srednje kakovosti (iz mehkego lesa s polnili, okovje železno ali medeninasto), okna srednje kakovosti (enojna okna boljše izdelave ali dvojna okna, ki se odpirajo notranja navznoter, zunanja navzven), tla lesena, navadna, lončene peči, vt kuhinji zidan štedilnik s školjko, kopalnica in angleško stranišče, vodovodna napeljavo, električna napeljava zn popolno razsvetljavo, Kritje strehe z zarezno opeko, cementno opeko, škriljem ali salonitom — 25.000 dinarjev za 1 m*. .II. kategorija: Hiše, zgrajene tako kot hiše I. kategorije, razen kopalnice in angleškega stranišča, izdelava hiše slabša — 20.000 dinarjev za I m8, III. kategorija: Hiše iz mešanega gradiva, zgrajene deloma iz slabeča gradiva (nežgana opeka, kamen, beton in podobno), hiše iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropi, in hiše iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm, delna razsvetljava, vodnjak, zidan štedilnik, zidana peč, navadno stranišče — 14.000 dinarjev za 1 m*. IV. kategorija: Hiše iz mešanega ali drugega slabega gradiva, višina sob do 2.20 m, tla v sobah zemlja, opeka ali beton, tla v kuhinji zemlja, opeka ali beton, odprto ognjišče. zidana peč, brez električne napeljave, vodnjak, slamnata kritina — 7000 dinarjev za t m8. 2. člen Osnova za odmero dohodnine od stavb (hišnine) znaša petdeseti del vrednosti tipičnih stavb, ki je določena v prejšnjem členu tega odloka, zmanjšana za 25 0/0. 3. člen Na račun stroškov upravljanja in popravil stavb se prizna in se zmanjša osnova za odmero dohodnine od stavb za 50*/« za vse stavbe, za katere se določa dohodnina od stavb po odločbah tega odloka. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 01/1-00-84/1-60. Datum: 25. oktobra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stnne Pungerčar 1. r. OBČINA VRHNIKA 671. Pri primerjanju z Izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilu Odloka o določitvi najnižjih najemnin za poslovne prostore na območju občine Vrhnika, objavljenega v »Glasniku« okraja Ljubljana št. 94/60 zašla spodaj navedena napaka, zato se daje Popravek odloka o določitvi najnižjih najemnin za poslovne prostore na območju občine Vrhnika. V prvi vrsti 2. člena Je treba za besedo »odlok« dodati pomotoma izpuščeno besedo »ne«. Vrhnika, dne 8. decembra 1960. Iz oddelka za splošne zadeve in družbene službe občinskega ljudskega odbora Vrhnika. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje naslednja delovna mesta v upravnih organih: Mesto pisarniške uslužbenke v Odseku za šolstvo — srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso ‘in znanjem strojepisja. Mesto pisarniške uslužbenke v Zavodu za statistiko — srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso in znanjem strojepisja. Mesto pisarniške uslužbenke v Odseku za delo — srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso in znanjem strojepisja. Prošnje z življenjepisom je dostaviti na Komisijo za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana, Mačkova ulica 1, soba št. 13/1. Razpisni rok je 15 dni po objavi. Komisija za uslužbenske zadeve OLO vskiiina Poročilo o pripravah za realizacijo rekonstrukcije kričanj Titove In Celovške ceste t železnico v obdobju od leta 1957 do decembra 1960. Vabilo na 29. »cjo obeh zborov OLO. 66? Odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj občine Domžale. 668 Odlok o določitvi organa, ki daje soglasje za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila v hišah občine Kočevje. 669 Odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov Obl O in časa, v katerem se sprejemajo stranke občine Kočevje. 670 Odlok o ugotovitvi vrednosti tipičnih stavb in določitvi meril za izračunavanje dohodnine od stavb občine Litija. 671 Popravek odloka o določitvi najniijih najemuin ea poslovne prostore občine Vrhnika. Razpis delovnih mest v upravi OLO. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1959 Zaključni račun trgovskega podjetja »TRAVNA GORA«, Sodražica Zaključni račun gostinskega podjetja »RIO«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1939 PASIVA Z pp Naziv postavke Znesek v 000 din Zpp Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 252 1 Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 403 2 Denarna sredstva osnov- nih sredstev 188 B. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev - 3 Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe * C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 105 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 15.864 sredstev 1.910 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad ln drugi 373 nega sklada In drugih 331 skladi 8 Viri nerazporejenih 7. Denarna sredstva neraz- sredstev 1.157 porejenih sredstev 102 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 9-500 8 Kupci ln druge terjatve 8 Druga aktiva 414 *9 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva 3.842 Sk u p a J i 17-290 Skupaj: 17.290 Računovodla: Predsednik UO: Direktor: Cvar Marija Češarek Franc Kovačič Stanko AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zpp Naziv postavke Znesek v 000 din Za p §t Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 7.468 L Sklad osnovnih sredstev 8.033 1. Denarna sredstva osnov nlh sredstev 2. Diugl viri osnovnih sredstev 672 2.874 B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabo porabo 8 Sklad skupne porabe 86 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 86 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1.806 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 1.764 sredstev 560 D Rezervni sklad D. Izločena sredstva In drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- 7 Rezervi! sklad In drugi nega sklada ln drugih skladi 207 skladov 166 8 Viri nerazporejenih f. Denarna sredstva neraz sredstev 2.103 porejenih sredstev 673 E Vlrt sredstev v obračunu ln druga pasiva E. Sredstva v obračunu 0 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva m 8 Rupel ln druge terjatve 8 Druga aktiva 00 4.881 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 8.29» 11 Druga pasiva 134 Skupaj! 17.433 Skupaj! 17.433 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: dr. Prelovšek Borut Horjak Tončka Pečnik Ladislav Zaključni račun podj. za projekti. »PROJEKT«, Ljubljana, Hajdrihova 21» AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959________________PASIVA Zpp Naziv postavke Znesek v 000 din Z®p Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev I. Osnovna sredstva 1.678 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev 2 Denarna sredstva osnov- 1.378 nih sredstev m B. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 2 Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev l 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne m skupne porabe • porabe i C. Viri obratnih sredstev 8- Sklad obratnih sredstev • C Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 2.006 8. Skupna obratna sredstva 1.478 sredstev D. Rezervni sklad O. izločena sredstva In drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- 7 Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi 1 Viri nerazporejenih 10 I. Denarna sredstva neraz- sredstev 841 porejenih sredstev ► E. Vlrt sredstev v obračunu In droga pasiva E Sredstva v obračunu 2. Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva • 8. Kupci ln druge terjatve 8 Druga aktiva 2.411 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 1 62» 11 Druga pasiva Skupaj! 5.465 Skupaj i 5.465 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Miklavčič Helena Ing. arh. Božič Marijan Ing. Maček Stanislav Zaključni račun OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA, Logatec AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Zap §t Naziv postavke Znesek v 000 din Zap §t Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 7.000 1 Sklad osnovnih sredstev 10.040 1. Denarna sredstva osnov- 2. Drugi viri osnovnih sredstev nlh sredstev 8.040 B. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 1 Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 117 * 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - i Denarna sredstva skupne porabe 117 C. Viri obratnih sredstev 6. Sklad obratnih sredstev 4.819 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih B. Skupna obratna sredstva 12.143 sredstev 417 D. Rezervni sklad D. Izločena sredstva ln drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- 7 Rezervni sklad ln drugi 169 nega sklada ln drugih skladov 02 skladi 8 Viri nerazporejenih f. Denarna sredstva neraz- sredstev 14.540 porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln droga paziva ». Kratkoročni krediti E. Sredstva v obračunu ln druga aktiva za obratna sredstva 1 Kupci ln druge terjatve 11.907 10 Dobavitelji ln druge 4.697 1 Druga aktiva obveznosti 11 Druga pasiva Sk u paji 34.299 Skupaj! 34.299 Računovodja: Predsednik UO: Direktor; Mlvšek Anica Šenčur Karol Mesar Viktor Zaključni račun PODJETJA ZA UREJANJE HUDOURNIKOV, Ljubljana Zaključni račun podjetja »ELEKTROMONTER«, Ljubljana, Stari trg l9 AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Znesek ZflD gt Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 $11n A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih 1. Osnovna sredstva 19.380 84.410 2. Denarna sredstva osnov- nlh sredstev 14.706 B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe 2. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne * porabe 8. Sklad skupne porabe 6. Drugi viri sredstev skupne porabe 462 porabe 452 C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev 4.543 C. Obratna sredstva 8 Drugi viri obratnih 2.390 8. Skupna obratna sredstva 39 822 sredstev D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- t. Rezervni sklad In drugi 1.763 nega sklada to drugih 750 skladi 8. Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz- sredstev 19 461 porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E. Sredstva v obračunu 9. Kratkoročni krediti In druga aktiva 13.198 537 za obratna sredstva 8. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 18 197 11 Druga pasiva 77597 Skupaj! 88.844 skupaji 88.844 AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Zpp Naziv postavke Znesek v 000 din ZtP Naziv postavke Znesek v 000 din__ A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev L Osnovna sredstva T&0 1. Sklad osnovnih sredstev 1.232 t Denarna sredstva osnovnih sredstev 623 2. Drugi viri osnovnih sredstev - B Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe 1 Sklad skupne porabe 118 1. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne ► 4. Drugi viri sredstev skupne porabe * porabe 18 C. Viri obratnih sredstev 6. Sklad obratnih sredstev 8.600 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 1 420 5. Skupna obratna sredstva 3.683 sredstev D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- T. Rezervni sklad ln drugi nega sklada to drugih skladi 275 skladov 220 8 Vir) nerazporejenih 966 1 Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev 8 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 0. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8- Kupci ln druge terjatve 0 Druga aktiva 'H 10. Dobavitelji to druge Obveznosti 8.089 11 Druga pasiva Skupaji 12.719 Skupaj! 12.719 Računovodja! Tošak Janez Predsednik UO: Direktor: Ing. Robič Fran# Ing. Seljak Janko Računovodja: Predsednik UO: Anica Mencin Marjan Zavašnik Direktor: Milan Vovl