Št. 194. Trsti v torek 15. julija 1013. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN si n pr«2ftik!h ob 5., ponedeljkih ob 9. zjafraj. SKtr. se prodajajo po 3 nvfi. <6 stot.) v mnogih i^Vik&rsah v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, št. Petra, >f*.5Biojiii, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajjna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase i prejema Inseratni oddelek uprave — Piafuie se i/Vljnčno le npravi „Edinosti". Fir.l ji-jo ir. loiljtvo v Trstu. HBB Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primarsko. „ V edmošti ji med lm NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava re ozir". nt n«d*Utko lx<»aj« „EDISOSTl'1 iun* : L3 o*lo Uto Kron 5'20, » pol l»ti, Kron 2 (O. Val dopisi naj se pošiljajo na nrednifitvo lista. >iVfraak>- T&na pisma •• n« »prejemajo In rokopisi >6 oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulic« Giorglo Galattl 2« (Narodni de«). Izdajatelj in odgovorni uredn:k ŠTEFAN GODIM. Lastnik konsorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ldino«t*. ▼pisana udruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio (ialatti fltev. 20. Poltn o-hranllnlin! ra?un Itev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Velika bitka pri Kjustendilu Demarša trozveze v Bukareštu. Situacija na balkanskem bojišču. DUNAJ 14. Dosedaj še vedno nI znano, ali sta Srbija in Grška že odgovorila ca ruski predlog glede ustavljenla sovražnosti. Srbija in Grška se za enkrat še vedno pogajata g?ede m*rovrih pogojev, obe pa že sedaj sto}»fa ra stalifču, da mora Br>fg?rska zaprositi za direktna pogajanja. Srbski mi-nistifkl predsednik Paš e zagovarja za na-daljno postopanje zmernejša načela in za hteva v glavnem še vedno sam d ono ozemlje, katero je zahteva! pred \cjno. Bati se je, da se bodo pogajanja med PašTčem in Ve-nizelosom zeio zav'efcla, kajti grške zahteve so naravnost blazne. Naša včerajšnja vest. da |e Bolgarska že zaprosila za direktna pogajanja, se oficijalno še ne potrjuje. Vojna se npdMjuje in nadaljujejo se tud bolgarski neuspeh). Nepotrjene vesti celo Morcčajo, d i Koraka sib^ka armada v brzlh pehrdih v treh kclonah proti Sofiji in govori se, da je bi!o na včerajšnji seji bolgarskega kronskfga sveta sklenjeno, z največjo naglico utrdili pozicije pred Softjo In počasti t3mkaj sovražnika. Tudi turska armsda se Je spravila včeraj na pohod. OffcijalnI turški krogi sicer izjavljajo, da turška armada ne bo prekoračila meje Enos-Midija, vendar pa se v dunajskih diplcreatlčnih krogih boje, da se Turčija tega načrta re bo držala, zlasti, če se bo vojna med zavezniki nadaljevala še naprej. V tem slučaju namerava turška grmada prodreti do reke Ergene in zahtevati to linijo za >doČo novo bolgarsko-tuiško raejo. Velijo vznemirjenje vzbujajo tudi ru-munske operacije. Se danes se ne ve na-;ančco, fcaf Rumunja pravzaprav namerava. Neoficijalni krogi sicer izjavljajo, da se bc Rumunija zadovoljila z mejo Turtukan-Dob rlč-Balčik, a danes zvečer so došla poročila, da Je rumunska armada že prekoračila ,o mejo in da prodira naprej. Kako se bo situacija dalje razvijala, Je čisto negotovo- Le v enem oziru si Je Bolgarska lahko v svesti evropske pomoči. Rusija in tudi kuge evropske države nikakor ne bodo pripustile, da bi Grška zasedla vso egejzko oba! in tako postala neposreden mejaš Turčije. Rusija stoji na stališču, da se mora Grška v bistvu zadovoljiti z mejo Struma, Kavala pa mora na vsak način ostati v bolgarskih rokah. Tudi srbski odličnejši krogi stoje na stališču, da se Bolgarsko ne sme spraviti cb vse sadove turške vofne in Ja Je v slovanskem interesu, da ne postane 73a egejska cbal grška. Z balkanskega bojišča. BELGRAD 14. (Srbski tiskovni urad „Edinosti*) Noccjšoje vesti ?z Skoplja jav-:a|o, da je včeraj zjutraj nt ki bolgarski oddelek poskuša! napad na ZsJeČar in napadel naše preditraže ca liniji Rajkov-Savet-Vrska. čim Je stopila v akcijo srbska ?rtl!erija, so bili Bolgari cdbfti in ' so pobegnili. Boj Je 'rajal dve uri. BELGRAD 14. (Srbski tiskovni urad poroča, da dosedaj še ni nobenih avtentičnih vesti, da bi stbsfca armada zavzela KJu-stendil. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Jz angleščine prevel Ivan Dolenec. — Izročil mi ga je neki moj prijatelj -sir Henry Lamp, Srečal me je in mi je ponudil svojo ložo v operi za današnji večer. Ali pojdeš, ljubica ? — Raje ne bi šla, Pavel, — Raje ne ! Zakaj dete moje ? — Prav nič Be mi ne ljubi, da bi šla v opero. Spomnil 6e je tedaj, da jej niso ugajali prostori ; sedaj je imela na razpolago ložo, Ki je bila med najodličnejšimi v gledališču, in ni mogel pojmiti, zakaj ne bi hotela iti. — Mislil sem, da ti napravim s tem j rav posebno veselje — je rekel razočarano. — Saj mi ga tudi — eaj mi ga vedno delaš, moj Pavel — je odgovorila in mu ponudila usta v poljub. Če želiš ti, seveda poj dem. — Želel bi, da bi šla sebi, ne pa meni na ljubo — je odgovoril mirno. — Toda hitro se obleci, ker nimava več dosti časa. SOFIJA 14. (Kor.) , Agence tele-graph'que bulgare" konstatira, da |e general Ivanov, poveljnik II. bolgarske armade z neznatnimi silami na sijajen način izvedel umikanje. S tremi brigadami je zadrževal 100 000 mož broječo grško armada. G-ki so se, kskor znane, ustali priKItsu, kjer |e biio le 6 bolgarskih bataljonov In so potrebovali 10 dnf, predno so zavzeli gorovje B^lašfca SOFIJA 14. (Kor.) .Agence telegraph. bulgare" poroča: Komunike glavnega stana izjavlja: Od začetka operacij do današnjega d :e Je celo srbsko armado zadrževalo 7 bolgarskih divizij. Severna bolgarska ar-iuuuu ? i izvršila nobenih resnejših operacij, izvzemši zavzetje Knjaževca, odkoder pa se je pozneje umaknila iz političnih vzrokov. Proti Grški so eperirali le majhni oddelki armade generala Ivanova. Ta neznatna armada Je celih 10 dni zadrževala divje naskoke Grkov in tako preprečila srbsko-gr-ški načrt, ki bi lahko postal za četrto bolgarsko armado usodepolen. 20 000 vojakov s par baterijami Je zadrževalo celo grško armado, dočim so naše Čete zavzele po trebne pozicije. Armada generala Ivanova in danes zopet tako močna, da lahko zlomi grški cdpor. BELGRAD 14. (Izv.) Poroča se, da so bolgarske Čete, ki so udrle do Knjsževca, strahovito razsajale. Vse vasi na tej Črti so zgorele. PrebU-alci so bili masakrirani, otrcci pobiti. Na povelje svojih oficirjev so bolgarski vojaki pomorili tudi srbske ranjene vojake v Knjaževcu. Srbsko prodiranje proti Sofiji. Strašna bitka pri Kjustendilu BELGRAD 14. (Izv.) Iz Skoplja se poroča : Srbske kolone so prodrle že globoko v notranjost Bolgarske. Armada prodira proti Sofiji v 3 kolonah, Tri Kjustendilu se vrSi sedaj strašna bitka, najvefija v dosedanjih balkanskih vojnah. Bolgarska armada se obupno brani in napenja vse sile, da žabrani Srbom pot v Sofijo. Ponovno so se že vrgle bolgarske čete z ba-jonefnim naskokom celo na pozicije srbske artilerije, katere učinki so naravnost strašni. Cele gore bolgarskih vojakov že leže pred srbskimi voji. Iigube so na obeh straneh velikanske. Vest, da so Srbi že zavzeli Kjustendil, se sicer 2e ne potrjuje, vandar pa se pričakuje padec mesta v najkrajiem času. DUNAJ 14. (Izv.) Z avtentične srbske strani se potrjuje, da se faktično vrši pri Kjustendilu velika bitka med Srbi in Bolgari, katere izid pa dosedaj še ni znan. Zakaj je bila poražena bolgarska armada ? BERLIN 14. (Izv.) „Vossische Zeitung« objavlja interwiew z nekim višjim bolgarskim oficirjem, ki je i2javii: Poraz Bolgarske Je *akrki!a de?organfzacl|a v armadi. Vojak?, ki so šli naravnost z blaznim navdušenjem v boj proti Turkom, so se branili bo]evaH se s Srbi. Ponovno je prišlo v armadi do naporov, v katerih so vojaki pomorili več cffc'rjev. Bolg rska opozicija za nadaljevanje vojne. SOFIJA 14. (Izv.) Opozlcljonalnl parlamentarni voditelji so Izročili kralju memorandum, v katerem zahtevajo nadaljevanje vojne. Rumunija in Bolgarska. BUKAREST 14. (Kor.) Bolgarski poslanik Kaiinkov Je danes z vsem poslani-škim osobjem s posebnim vlakom odpotoval iz Bukarešta v Jurjevo in odtod preko Ruščuka v Scfijo. S tem Je nastalo med Rumunijo in Bolgarsko definitivno vojno stanje. SOFIJA 13. (Kor. Zakasne!o.) Vlada Je dobila sporočilo, da so rumunske čete prodrle že preko Dobriča. BUKAREŠT 14. (Kor) Vrhovni poveljnik rumunske armade, prestolonaslednik Ferdinand, Je včeraj zvečer odpotoval Iz Bukarešta k armadi. DUNAJ 14. (Izv.) Zastopniki trozveze so napravili včeraj v Bukareštu demaršo in prijateljsko nasvetovali rumunski vladi, naj se zadovolii z operacijami onkraj črte Tur-tukaJa-Balčik, ker pride sicer lahko do nevarnih komplikacij. Rusija Je namreč odločena, na vsak način preprečiti eventualne večje rumunske operacije. Rumunska vlada na to demaršo še dosedaj ni odgovorila, pač pa se potrjuje vest, da se nahaja pri Korabiji zbrana velika rumunska armada, ki Je pripravljena na prehod preko Donave. Rusko posredovanje BELGRAD 14. (Uradno.) Vesti srbskih časopisov, da je ruski poslanik pi. Hartwjg interveniral pri srbski vladi glede privoljenja v razsodišče, da ni bil zadovoljen s Pašlče-vira odgovorom in da Je zahteval avdifenco pri kral|u, so popolnoma neresnične. Ruska demarša v Belgradu Je bila identična demaršo na Cčtinju in v Atenah in se Je tikala ustavitve sovražnosti na bojišču. PARIZ 14. (Iiv.) Tukajšnji politični krogi so dobili sledečo informacijo: Bclgarski poslanik v Petrogradu, BobČev, je včeraj na ponovni konfErenci s Sazonovom priznal v imenu svoje vlade, da Je Bolgarska povzročila sedanjo vojno in Je ponovno prosil Rusijo za nujno posredovanje. Rusija Je radi tega, podpirana od Anglije in Francije, znova prijateljsko nasvetovaia belgrajskemu in atenskemu kabinetu, naj privolita v takojšnjo zaključitev preiiminarijev. Rusija Je stavila pri te{ priliki tudi konkretni predlog glede razdelitve Macedonije. Po tem načrtu i bi se morala Bolgarska zadovoljiti z mejo, j ki bi šla ob levem bregu Vardarja do G]ev-■ gjelija, nato pa ob Srrumnici do Seresa, ki i pa pripade Grški. Kavalo in Dramo mora ' dobiti Bolgarska. i LONDON 14. (Izv.) Angleški politični kregi smatrajo, da ne pride do intervencije velesil, terrveč se bo morala Bolgarska direktno pogoditi s Srbijo in Grško. Izraža se le bojazen, da bi nastopila Avstrija s kakim posebnim načrtom. DUNAJ 14. (izv.) „Zelt" poroča: Bolgarska je pristala na direktna pogajanja s Srbi|o in Grško. Paš'ć in Venizelos sta se zjedinila, da naj tvorita bodočo mejo z Bolgarsko reki Vardar i.i Strumna. Sobranje. SOFIJA 14. (Kor.) Današnja seja sobranja je bila prekinjena. Ministri in voditelji ooozJcffe so bili poklicani v palačo h kronskemu svetu. Bolgarske zahteve za direktna pogajanja. BELGRAD 14. (Izv.) S:b:ka *hda fe dobila danes obvestilo, da je Bolgarska pripravljena k direktnim pogajanjem, če c b-drži Bolgarska Kavalo in Dedeagač, ker zahtevajo njeni vitaln* interes', da obdrži obal Egejskega mor|a. Srbija je na bolgir-sko noto odgovorila, da Je pripravljena sprejeti bolgarske delegate In se pogajali žcjlmi o mirovnih preliminarnih. Srbija bo trkoj ustavila nadaijne operacije, kakor hitro bodo podpisani mirovni preliminarni. Tisza v avdijenci. ISCHL 14. (Kor.) Cesar |e danes dopoldne sprejel ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo v posebni avdijenci. Demonstracije proti 31etnemu vojaškemu službovanju na Francoskem. BREST 14. (Kor.) Pri včerajšnjem vojaškem mirozovu je prišlo do vt likih demonstracij. Socijalisti so napadali orožnike. Mir Je nastal šele potem, ko so vojaki zgrabili za orožje, 12 demonstrantov Je bilo aretiranih. PARIZ 14. (Kor.) V vojaških zaporih v Sv. Nikolaju pri MarseiUelu so se uprli kaznjenci. Zjraii so se na |etniškem dvorišču, peii revolucionarne pesmi in poskušali uiti. Vojaške oblasti zo že odredile vse potrebne odredbe. Upajo, da |ih z lahkoto prisijo k kapitulaciji. Deželnozborske volitve na Goriškem. V tabelo, ki smo Jo o izidu volitev v splošni kuriji piiobčili v včerajšnjem listu, se nam Je v končei svoti glasov vrinila napaka, ki naj Jo danes copravimo. No*o-strujarski kandiaat dr. B r e c e IJ je dobil namreč 7 enih občinsh, katerih volilni izid Je zaznamovan v tabtU, glasov, ne pa 6762. Dodatno smo dobili še Uedeče volilne izide : Č e p o v a n : dr. Gregorin 24, Kovač 24, Miklavič 24; Macfreda 39, Fcn 82, Grgič 82, dr. Brecelj 43. K a m n J e : samostojni kandid?rje 0 ; Manfreda 52, Fon 72, Grgič 0, dr. Brecelj 56. L o k o v e c : samostojni kacdi^atje po 10; Manfreda 44, Fon 41, Grgič 41, dr. Brecelj 17. O p a t j e s e 1 o : dr. Gregorin 68, Kovač 73. Miklavič 73; M^freda 37, Fon 75, Grgič 114, dr. Brecelj 76; Mozetič 20, dr. Tuma 18, Vrčon 20 Avber: dr. Gregorin 20, Kovač 17, Miklavič 17; Manfreda 0, Fon 8, G g'č 9, dr. Brecelj 7. B r J e : samostojni kandidatje 0 ; Manfreda 2, Fon 43, Grgič 45, dr. Brecelj 42. Mavhinje: dr. Gregorin 41, Kovač 40, Miklavič 35; Manfreda 4, Fon 17, : Grgič 18, dr. Brccell 13 P I Is ko vica: samojtojnl kaad!dat|e po 28; Manfreda 1, Fon 67, Grgič 67, dr. Brecelj 66. S k o o o : dr. Gregorin 42, Ko?aČ 38, Miklavič 38; klerikalci 0 14 V e 1 i k i d o I: dr. G-egorin 3, Kovač 4, Kakršnekoli vzroke je imela, da ni hotela iti v opero, se Dora potem ni več branila. Odšla je v svojo sobo in par minut pozneje se je že vrnila v krasni bledoru-men>, bogato s čipkamimi obšiti svilnati obleki. Bila je toaleta, ki bi bila pri vsaki drugi bodla v oči in jej slabo pristojala ; Dora pa je bila videti kakor kaka orijental-sha princesa, ko je zapenjajoč svoje dolge rokavice stopila k njemu v sobo. — No, ali ti ugajam tako, ti mali tiran — je rekla z očarujučim smehljajem. — Hotela sem najprej vzeti rdeče cvetlice, toda biseri so mi ugajali bolje. Biseri, ki jih je imeli na sebi, je bil Pavlov dar in so jej divno pristajali. Njeni temni lasje so bili oviti ž njimi, vrat, roke in ušesa so bila olišpana ž njimi in njen medli sijaj jo je krasil naravnost oča-rujoce. — Krasna si — je rekel Pavel in jo zaljubljeno ogledoval in občudoval. Zdelo se mu je, kakor da je morala biti vse svoje življenje navajena na elegantno obleko in lukBurijozno življenje, in komaj si je mogel predstavljati, da ste bili ta kraljevsko lepa dama in ona bedna v cape oblečena ženska, ki jo je rešil, da ni poginila lakote, ista oseba. Toda vzlic vsemu temu se je kazal v njenih očeh nekak skrbi polen, skoraj bojazljiv izraz. — Pa, ali tudi vse ostane tako ? — se je vprašala sama sebe, ko je drdral voz po sijajno razsvetljenih ulicah. — Kaj pa potem, ko bi bila to zadnja noč mojega zmagoslavja in bi se moje gospostvo končalo že po dveh kratkih tednih ! Ne bi bila smela priti v Pariz in se izpostaviti nevarnosti, da me izpoznajo. O, da bi le ta noč še minila mirno. Stotnik Challis ni opazil prav nič razburjenja svoje soproge. Njene poteze niso prav nič izdajale njenega notranjega boja in strahu, ki se je z ljubko aleganco vsedla na svoj Bedež v loži in se poizvedujoče začela ozirati po gledališču. Opera, ki so jo peli, je bil „Faust"* in Pavel Challis, ki je bil strasten ljubitelj glasbe, se je popolnoma vtopil v poslušanje. Vzlic temu pa je opazil, da vzbuja lepota njegove soproge splnšno pozornost. Začel je uvidevati, da bi jej njena lepota in ljubkost priborili primerno mesto v družbi, in je pozdravil nekatere svoje znance z nenavadno toploto. — Bojim se madame, da vas zadene za nocojšnji večer velika odgovornost — je rekel Malcolon Cataret, bivei Pavlov tovariš. — Zakaj — kaj sem storila ? V splošnem sem precej nedolžna oseba in danes še nisem pogledala nikogar. Prosim vas torej, da mi pojasnite svojo trditev, mr. Cataret. — Dasirnvno vi niste pogledala nikogar, pa so gledali drugi ljudje vas. Občinstvo je večinoma gledalo vas, ne pa „Fau-sta*4, in koristi in statisti na odru so študirali vaše lice in vašo toaleto, namesto da bi bili pazili na dogodke na odru. Pravkar so jih morali poklicati k redu. Dora se je posmejala, tjda njen smeh fje zvenel nekoliko prisiljeno. Obrnila je glavo in pogleciila na oder Bil je oni slikoviti prizor, ki ga vsi tako dobro poznamo — cerkev z odprtim trgom pred seboj in gručami ljudi, mimo katerih prihaja Margereta v cerkev. Pevka, ki je pela Margareto, je nastopila ; toda kmetje so popolnoma pozabili, da se moraj e na obeh straneh zbrati v skupinah. Eden med njimi je v resnici strmel tja-ger v blesteče lepi pojav gospe Challisove in zdelo se je, da jej namiguje, kaior bi ne bil prav pri pravi pameti. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št 194 V Trstu, dne 15 julija 1913 Miklavlč 4; Manf eda 5, Fon 72, G gič 83, svela pozivam ponovno vse učifeljstvo, da dr. B/ecelj 67. ves svoj vpliv, ki se |e v p osa ram h slučajih S 2 vedno neznan nam |e izid volite/ že izkazal kakor (ako uspešen, zastavi zn v občinah K o p r i v a in Š t j a k. Pa bi se pospeševanje dobrovoljnega stre'stva med morda vendarle našel klo v teh občinah, kmečkim prebivalstvom. B idreoje k veselju ki bi nam sporočil izid ? do streljanja teži ponajveč v njegovih rc- Svota glasov bi bila torej po dosedaj kah. Potrebno pa |e daljše in neprestani znanih izidih sledeča: dr. Gregorin vplivanje in kazanje na patrijotični Čut, kise 5024, K ovač 5134, Mlkla vič 5020; poživlja in ohranja v prvi vrsti po učitelju. Fon 8766, Grgič 8554, Manfreda 3009, Posebno pa je želeti, da se udeležu|e dr. Brecelj 6086; dr. Turna 1612, Mozetič učiteJJsivo tudi osebno teh strelnih vaj, 1552, Vrčon 1645. ('da se s tem prebivalstvo spodbuja ter do Z absolutno gotovostjo Je izvoljen samo seza plemeniti namen streljanja. Šolska vod Fon, dočim pa Je z ozirom na to, da Je stva se ob enem vabijo, da poročajo sem-b io oddanih veliko število razpršenih gla- kaj o vseh morebitnih zadržkih in neprilič-sov, ki so tudi veljavni za ugotovitev sbso- nostih glede strelnih vsj, da se zamore lutne večine, tudi mogoče, da Je prišel v potem poročati na merodajna mesta, ožjo volitev tudi Orgič. Potemtakem bi sej Tako okrožnica. vršila ožja volitev med dvema samostojnima i Vrlo dobro, slavna gospoda ! UčitelJ-kandidatoma ter Grgičem in Brecljem. Od j stvo je oni činitelj, ki lahko mnogo stori samostojnih kandidatov pride v ožjo volitev j tudi izven svojega poklica in svojih pred-gotovo Kovač, dočim pa je prav lahkoj pisanih dolžnosti v šoli in zunaj šole. Učl-mogoče, da pride poleg njega dr. Gregorin.: telj je oni, ki že v mladih srcih vzbuja in Po zgornjem ima namreč Miklavič le še 5 j neguje patrijotična čust/a in še med odra-glasov več nego dr. Gregorin, a ker ima;slo mladino nadaljuje to patrfjotično delo. dr. Gregorin skoraj v vseh kraških občinah Oj Je, takorekoč, v marsikaterem kraju več glasov nego njegova sokandidata, (e S edina fn merodajna oseba v te n pogledu, lahko mogoče, da pride v ožjo volitev dr. Veseli nas, da so visoki gospodje prišli do Gregorin. [tega spoznanja. Saj smo imeli baš v mino- Glavna volilna komisija v Gorici pro-Jlem in tekočem letu priliko videti In obču-glasi natančni izid volitev šele jutri. i dovati, kaka čudesa dfla ljubezen do do- * * * jmovlne. Balkanski narodi bi ne biii nikcl r V Furlaniji ožja volitev. {pometii tako temeljito Turčinov iz svo^h v Pm-in-iit ^^ . ju ^drzei, da jih ni navd^jaia sveta ! ubeze-j d; 15805 Daroda' « 'e Že 7903. Kandidati italijanske ljudske stranke so dobili: Faidutti 7144 Bugatto 7354, Piccinini 6967. Italijanski liberalci B o m-b i g 4262, dr. Pettarin 4219, Pinat 3991. Socijalisti: C a i 1 i u i 3022, T o n e t 3073, T u n t a r 3006. Slovenski kandidati: Dr. Medvešček 1026, FabčičlOll, Gorjup 1016. Potrebna je torej c- ž j a volitev med kandidati ljudske stranke in liberalci. Afera Schmutz-Nicolich. Pula, 13. julija 1913. O tej aferi pišejo razni listi — tudi dunajski — razae senzacijonelne članke. Po verzijah, ki Jih prinašajo listi, bi bilo število aretlrancev narasiio že na 15, da znesek, ki ga je N coiich poneveril iz poštne blagajne, znaša nad 60.000 K, in — slednjič — d a je sum špijonaže opravičen. Mi pa moremo zatrditi z vso gotovostjo, da razun v resnici aretirane trojice (Schmutz, NicoUch ic Savo) ni bil ni kdo drugi aretiran v Puli v tej sferi. R°s je sicer, da je bii aretiran neki narednik domobranstva v Trstu, a danes se ne more še reči, da je ta aretacija v zvezi z afero Schmutz-Nicolich. Mi bi sodili, da ni! Tudi po Nicolichu poneverjeaa sveta se Je sedaj reducirala od 38.000 K — o kateri smo že poročali — na 36.067 K. Nicolich in Savo se Še nahajata v zaporih tukajšnje okrajne sodnije. Spisi preiskoval" nega sodnika se nahajajo pri državnem pravdništvu v Rovinju, fc» je kompetentno, da ukrene nadaijno potrebno. Narednik Schmutz se še nahaja v vojašnici v disciplinarnih zaporih in vodi preiskavo proti njemu vojaška sodnija. Iz tu navedenih dejstev je razvidno, da so one aretacije le fantazija laških in nemških dopisnikov. Seveda bomo v mldda srca dama in v šoli. Toda, kd)r hoče druge navduševati, mora biti pred vsem sam navdušen in prepričan o stvari, ki jo priporoča in brani. In kako }e v tem pogledu z Ijudskošolskim učiteljstvom pri nas in sploh v Avstriji? Ako bi visoka gospoda videli v naša srca... Leta in leta že prosi učiteljsko in trka tu in tam — vse zaman! Letos je prosilo avdijence pri najvišjem gospodu in očetu, presvetlem cesarju — bilo je zavrnjeno I Kam se tira učUeljstvo po tej poti, bo jasno vsakomur, ki še ni popolnoma slep I Učiteljstvo prosi le tega, kar se daja drugim, n pr. državnim učiteljem ii uradnikom — toda zastonj! In vendar ima tudi ljudskosoUkt ueUeij telesne potrebe: obleke, hrane, stanovanja, kakor oni, in še veliko več, ker mora vzdrževati v mestnih šolah svoje otroke. Kaka čustva morajo navdajati učitelja, ko sliši, da država skrbi za turške (albanske) učitelje in šole, da trosi mihjore za divje narode, ki nimajo uikakih državljanskih dolžnosti, svoje zveste podanike (in celo pijonirje omike, patrijotizma in napredka), ki nosijo denarni in krvni davek, ki žrtvujejo svoje zdravje za dobrobit države: pa podijo od sebe, jim niti ne do voljujejo, da bi stopili pred presto! Njegovega Veličanstva, da mu potožijo svoje gorje 1 Nevreden bi bil oni učitel', ki bi v takih razmerah storil kaj več, nego to, kar mera, a še to brez vsakega ognja in navdušenja v popolni apatiji. Zavedno učitelj stvo bi moralo takega tovariša bojkotirati! Evo gospoda, to so zadržki in nepri-ličnosti glede strelnih vaj! Prosim, poro ča|te na pristojno mesto, da sem čimprej odpravijo in vse avstrijsko ljudskošolsko učitellstvo vam bo hvaležno! Učitelj-trpin. Ooma^ vesti. Dr. Fran Košmelj. V LJubljani je umri .v nedeljo višji štabni zdravnik v pok. dr. točno Franc Košmelj. Kljub svoji vojaški poročali, kako se bo ta afera nadalje raz-jslužfci |e ost*! pokojnik vedno zaveden Slo-vHala ! venec in se je živo zanimal za slovenske !kulturne razmere. Ni-adnje je služboval v Iv Sarajevu in se potem, ko je stopil v co-I koj, preselil v Ljubljano. Pokojnik je zapu-j stil CM družbi 8000, dijaškemu podpornemu društvu „Domovina" v Ljubljani 1000 k In uredništvu dnevnika! .Sokolu* v Železnikih 1000 K. Truplo pri-Edinost" ! peljejo iz Ljubljane v Leleznifce nad S&ofjo- vijata. Prejeli smo : C. kr. kotarsko poglavarstvo u Puli redarstveni odsjek: Rjs^B^672/. Slavnem u T r s t u. ! l°fee» pokojnikovo rojstno vas. Časten mu V smlsju § 19 tisk. zak. blagovolite j »pomin. objaviti sledeči popravek: j Ali ni to narodno izdajstvo ? 1 Pre- Trdiive, izražene v člankih „Afera ijeii smo: Čitajte In čudite &e, k3j more reči Nicolch Schmuti" št. 182 z die 3. t. m.jln celo priporoča!* slovenski duhovnik! Ob ta št. 183 z dne 4. t. m. wEiino3tiwt da so ! koncu šolskega leta smo se zbraii dosedanji Je dni tuuradnl redarstveni organi izvršili: gojenci tržaškega konvikta k zaključni pri preiskavo v pisarni gospoda državnega! Vsi smo pričakovali, da se poslovi oi poslanca doktorja Lagiate in prebrskali vse,; nas s pretresljivimi besedami ker ne bo več kar je prTŠlo pod roke in da niso pustili vodil konvikta (premesti se namreč v Goniti pi3aloe mize g. dr. Lsginje samega virico) ter da nam poda kako dobro nafodiio miru, ne odgovarjajo resnici. \ za prihrdoje leto .. Res pa Je, da je od *ukalšijega urada j Prvega smo sicer pogrešali — postavna podlagi § 141 kaz. p. reda bila odrejena ijal se namreč ni nič — tem ve3taeje pa je preiskava le pri eni osebi, nastavljeni v tej izpolnil drugo točko. pisarni in samo njej lastnih predmetov in; Dajal nasi je različne svete in med to še le — v odsotnosti imenovanega g.'drugimi tudi sledečega: Za gojence Škofij-posianca — po obvestilu njegovega zastop-! skega konvikta bi bilo dobro, da v Girici nika, ki Je dotično preiskavo vzel na znanje,; — dasirano se lahko vpišejo tudi v si. gim-ne da bi ji bii kakorkoli ugovarjal. j naiijo — vstopijo v n e m š k o, ker so do- PulJ, dne 13. Julija 1913. 1 sedaf tudi bili na nemški, in ker se bo na .» j . . ; „ .. slovenski radi vehkeea števila dijakov zel v Vooja redarstvenega oddelka j strogo klasificiralo. Ta svet se na^ nebi ! zdei za dijake tako slab; ali zaveden .Slovenec ga ne more odobravati, ker *e r. ' tem vzbuja v mladih dijaških srcih mfačnoit ] do naroda In se podpira nsdaljni obstanek ; nemške gimnazije v Gorici. Toda, pulimo to, glavno še le pride. Velečast »J je v svojem (Z Goriškega.) inadaljnem govoru naravnost poudarjal (r.e C. k. okr. Š. svet za goiiško okolico |e ; feamo' svetoval), naj se dijaki vpišejo v nem-razposlai na učitelj s t.-o sledečo ckrcžalco, ško g!mnazi;o da tako pripomorejo nemški [23/6 1913): V smislu odloka c. k. dež. i.: gimnaziji, k nadaljnem obstanku, ker bi dru kr. okrajnega glavarstva: Dr. /. Mlekuš. !z učiteljskih krogov. gače že v doglednem Č35u morva propasti Zahvali je v krasnem navdušenem govoru vsled pomanjkanja dijaEov. To je i:govoiil cdgovorila gc.a vrtnarica, pozlvajoč vse, na] slovenski duhovnik, ne meneč se za uauk podpirajo CM dtužbol Krista, ki je kot prvi narod učil svoj Judov-; Nato je nastopila; burno pozdravljen", ski narod, ki je jokal nad jeruzalemskim j naša vrla „Iiirija" z ntkirtl pevskimi točka mestom, ko je čutil njegov bližnji padec —, mL Društvo je pokazalo, da vedno krepk > njegovo razdejanje! Igoji slovansko petje. Le tako naprej 1 Nika - Krist Je pokazal na neštetih mestih svojo!kor ne sferno pozabiti vrle godbe, ki ^ ljubezen do naroda — on pa, sloveniki du- ? digi v kapelico. Naš velečastlti g. ravnatelj hovnlk, zatajuje svoj narod in izroča i nas je s sto:o krasno pridigo kar očaral..... Nemcem njegove mlade moči. Mi zvesti pri-j pozneje marljivo svirala k plesu. stašl velike ideje Jugoslovanstva se borimo i Skrbnemu odboru podružnice čestitamo za nje uresničenje, za pridobitev svoje kul- na vrlo vsptli prireditvi In se nadejamo, d t ture--a on, kaj dela on ? 1 Cvetu našega naroda svetuje, naj obiskuje nemške gimnazije in naj se pri tem naleze nemške kulture in s tem sovraštva, ali brižnosti do lastnega naroda! Tako izpolnuje veiečastiti g. r. dolžnosti do naroda, iz katerega Je izšel in za katerega prospeh bi moral delati z vsemi svojimi močmi, kakor tudi čitamo vedno v listih njegove rt aake. * Najprej je vera, potem prihaja narod", čitamo v mnogih katoli-škin knjigah. — A kako razume naš veiečastiti g. ravnatelj ta stavek?! Mu U tako veleva Kristov rek: „Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega", kar v našem slučaju velja tudi za narod! Narod — narod v čegavih rokah si ? Kdo vzgojuje Tvojo mladino? Kdo o navdušuje za Te? Kdo Jo spodbuja k delu za Te? Morda veleča5titi g. ravnatelj šsofj-skega konvikia ? To prepuščam širši sio.enski javr.o*ti v presojo, jaz pa vzklikam: ,0 tempera, o more* !" na: že večkrat ditvami. razveseli s takimi prire-Št. Jakobčan. . . Iz Skednja. Kakor že objavljeno v ,Edi- vsaj DreI" mosti" je pevsko druStvo „Velesila* v Šfced-'nju na 3?ojem občnem zboru sklenilo, dj bo prirejalo tekočega poletja veselice, koncerte s petjem, godbo, igrami, šaljivo tombolo in plesom. Omenjeno društvo naznanj» slav. občinstvu, da se bodo te prireditve re -vršile v gostilnah v Skednju zuraj na planem, irjer je dovclj prostora. Vsaka prireditev se prej objavi v „Edinosti*. Za te prireditve naitavi društvo majhno vstopnino, da s tem dohodkom pokrije stroške za prireditev. Prvi koncert se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m v gostilni gosp. Ivana Sancina (Toč Rošo) s sodelovanjem nove domače narodne godbe, izbranih škedenjskih mladeničem in dečkov, pod vodstvom kapelnika gonp. Josipa Flego. Začetek ob 4 popoldne in bo frajala veselici do 11 zvečer. Vstopnina 30 stotlnk ca osebo. Da se društvo material.io c krepi, se darovi prav hvaležno sprejemajo. V siučrtiu slabega vremena se in povrtnin pri Sr. Ivanu. Oi Siv. Ivanajkoncert p eaese na prihodnjo nedeljo, nam pišejo: Dne 12. t. m. je predaval taj-; Gostilničarji nam obetajo, da n.ts točno nik naše kmetijske družbe, g. Voisk, o gor- postrežejo z dobro kapljico, točno in zmtr-njem predmetu; predavanja se je udeležilo! nimi cenami. Zato ie društvo nadeja velike iifeJm zanimanjem smo sledili posameznim bro, za kar se moramo zahvaliti v prvi vr-točkam kakor: razni načini konserbranja, sti našim vrlim gojoem in gospfcam, k\ so razno skuhano sadje alt r.adnj kompoti, neutrudno hitele od hiše do hiše vkljub sla-sadni sokf, zdrlz (že!e), mezge, marmalade, bsmu vremenu. NIČ manj zasluge nima s!, testenine a4 puste, sadni sir?, sadni likerji, občinstvo, katero je drage volje žrtvoval j povr t ninske konzerve, novrtnine v patento- večje aii manjše svote v korist Družbi sv. novanlh konservnih ?tes?en-:cab, povrtnme v | Cirila in Me.oda, za katero so *e vrši i kisu in povrtnine v soii; povsod Je dodal j cvetličnt dnevi in Gonesli 1247 K. Ta sveta še razne recepte. Predavatelj Je govorit se je odposlala potom »Trgovske zadruge" splošno in Imel gotovo v prvž vrsti namen, naravnost glavnemu vodstvu v Ljubljano, vpeljati nas v vse nnčlne konzerviranja. -Odtod tudi notfca v „Slov. Narodu* a v Le želeti bi bilo, da bi se konzervi-1 JJcfinostl* je izostala radi odsotnosti in boranje tudi pri nas razširilo, da b: ne bito | lezni nekaterih odbornic. Podrobnosti pri-treba kupovati raznih tujih in dragih udel- hodniič. sov, ki prihajajo Iz vseh krajev šteta in ki Velika mednarodna dirka kol. dru-mno^okrat tudi niso ravno najboljši. Mož š*Va „Balkau" se bo vršila v nedc'jo, d-.ie se gotovo zelo razveseli, če mu njegova ,20. t. m. Proga znašn 115 km in sicer: Vr-bolj$a poJovica postavi po zimi a!i spomladi, j dela, Bazovica, Ljkev, Markoč, Št. Peter, ko nI moči dobi.i svežega sadja r?!i zelenjadi, < Košana pri Postojni, Raidrto, Senožeče, na mizo kaj tacegn v obliki konserve, In toJ&torje, Sežana, Opčine, Vrdtla (cilj na novi tembolj, če so vse to priredile njene ljubke!cesti ori „Gesp. društvu) Dhka se prične reke. Otroci so materi tudi zeio hvaiežal,jtočno ob 8 zjutraj. Dat!la so: 3 zl?.te sveti če jih cbdaruje ali preseneti s kako slaščico, j nje z obrobkom, 4 srebrne pozlačene in 3 In če bclnik v niši, imamo takoj vse I srebate. 6 dirkačev, došuh po darilih, doti potrebno pri rokah, sai je sad|2, kakor Isrebrne svetinje. Dirkalo se bo ob vsakem zdravniško dognano, zelo zdrava hrana ia \ vremenu, to posebno z* nervozneže, ki nas dandanes j ae manjka. Želeti bi Kako se upoštevajo zajamčene pra- * t manu JV upuoivrUjU jniiiv.v. uc pi a bilo predavatelju malo|vice finančnih stražnikov! Prejeli smo več korajže pri nastopu, naj se vendar po- Leta ig07> je izdalo fir,aneao ministrstvo čuti kakor domačin med nami. J splošnem nove Siuft>eQt predpise, v katerih je mars,-interesu b? bilo, da bi se vršha predavanja kateii § finančnim stražnikom v ptid. Tako o tem predmetu Š2 po drugih okrajih naše ludi § 28, ki jasao določa, da stražniku, okolice, za kar bodo posebno naše gospo- ki je več nego 10, oz roma 12 ur v služb dinje kmetijski družbi nič manj kot hvaležne, jgre odškodnina, takozvani zehrgeld. Ta A. G. * določba se tudi izvršuje v drugih krono^inah. Magdalenska CM podružnica priredi I Samo pod finančnim ravnateljstvom v Trs.u v nedeljo, dne 20. t. m. velik koncett in j je v rabi dvojna mera. Pri glavnem carln-ples v gostilni „G;s?cdarskega društva" j skern uraetu je rečena določba v veljavi, (pri Tirolcu). Med koncertom se bo rrielojpri finančnem nadzornlštvu pa si stvar tol-»Ko'o sreče" In delovala bo tudi $3l,i /a mačijo drugače, odkar Je tu novod^Šli nadzora«^. Pod njegovo upravo spadajo tudi vsi v okolici nahajajoči se črtni užitni na ki uradi. Ti so seveda na glavnih prometnih cestah. Tu opravlja tak-Ie c. kr. trpin v prahu a»i blatu, neprenehoma, skozi 24 (čliaj: štiriindvajset ur) in brez vsakega n čiega počiik t — svejo težk) službo. Da ne pretirujemo, o tem se lahko prepriča vsakdo v jutranjih urah. Namesti pa, da bi -I trpini dobivali zagotovljeno jim odškodnino, je rečeni § kar razveljavljen poš^a. Pri koncertu In k bo svirala magdalenska gocba. Iz naklonjenosti bo sodelovalo Dri koncertu vrlo pevsko diušUo .Šia;a" ic Sv. M. Magd. spodnje. Ker prihodnjo nedeljo ni drugih veselic, se nadejamo ve'i^e udeležbe. Zabave bo obi'o in zadovoljen bo vsakdo. Pro^j;Go Še enkrat naše Magdalenčane, zgornje in sporida bi ka) darovali za »Kolo sreče". Vsi?fc mal dar bo sprejet s hvaležnostjo. P?'i Sv. M. M. spodnji scre|e:n:;ta da- rove ga Tončka M;kia?ec i i i nčka Go-?z eamo malenkostno koncesijo, da more mož d'fla, pri Sv. M Magd. zgornji pa postrež-|za par minut k veče?Ji. Nu, 3ev^d?, tegi niča v otroškem vrtcu in gostilničar pr! Ti-1 ae rn jre zahtevati r.ikdo. da bi človek kar rofcu. Torej v nedeljo naj n*s b> v senč-124 ur brez jedi opravijai službo. Na novo nati gJsHIn! ori Ttoicu ?to listja in tra.e v ! došli finančni nadzornik Je prine.el seboi bičtisem veiei;u in vsi ene misH : m I po--tudi navado, ki se prav nič ne strinja s § 70 loži dir, djmu m altar! Vse za nalo deco I 3iužbenega predpisa. Ne prlvošča nikake Št Jakobska poeružnica družbe sv.!svobode in je enostavno zaplenil določbo, Cirila in Metoda v Trstu [e prirfedilazad- (po kateri ima nv;ž par ur na teden na svo-ajo nedeJjo veselico in obenem zaključek - bodno razpolago, ua more urejati svoje šolskega leta v otroškem vrtcu. Ob«irni družinske razmere. Mesto te, več nego opra-program Je rrivabii na io veselico ranogc-! »ičene dobrote, je fi.iančai nadzornik odredtl števtlco občinstva. Seveda Je vleklo na 'to! štirikrat na teden šolo in enkrat izdelovanje ?ese!lco sodelovanje naiih maičkov-gojencev i pismenih nalog. In vrhu tega mora mož pri otroškega vrtca. To so vam biii junaki 1 nekaterih uradih v svojem svobodnem času Vsako točko programa je občinstvo burno Hoditi na poŠto, s čemer izgublja lepega Časa. aplavdiralo. Prostor nam ne d^ouSča obSfr- Odteg jen je torej siromaku vsak svoboden ^pfe ocene. Vendp.r pa moramo še omeniti,Ali ni to kritično, nl-li to šinana ?! da so posebno ugajale točke »D^ček in Prednikom Je zadostovalo to po enkrat na bukvice", ,L?nč5co lu^im-, „Pri krstu" in teden, ne da bi trpeli služba in izvtžbanost pa seveda pastmi „R benčan Ufbaii*. Za- finančnih paznikov. Gospoda finančnega sluga na g-e sevj Ki nam ida pilittsi „R oenčan Uroan". Za- iiaancnm pazniKov. u spoaa nnancneg > la taso krasno uspeli c^roški veselici 'a'.natelja prosimo u Jano, da napravi konec reda %rtnarlci, gdč. Veri Ponikvarjevf, t ^ krivični dvojni meri. }e zi ponovno pokazala, ksj ure- Več f-nančeih nadstražr>ikuv. moreta vstraj^ost ia enerith. Za njen trud Velja za Trst. V dunajski .Information' se je po veselici zahvalila ga. Morel. Tej čitamo: Občinski svetovalec Moissl je bil V Trstu, dne 15 julija 1913. „EDINOST" št. 194 Sirau III. radi kupovanja glasov obsojen na 6 tednov kakor nI živel potratno. Kam so izginili ti strogega zapora in tudi več agitatorjev tega j tisočaki, |e prava skrivnost. občinskega svetovalca je dobilo večje ali manje kazni z zaporom. Osebo g. Moissia puščamo popolnoma na strani, ker ne vidimo v nJem nič drugtga, nego enega ue-razveseijivih produktov naših nerazveseljlvih političnih razmer. Nimamo povoda, da bi ga ostreje sodili, nego druge. Ugotoviti pa moramo, da Je ta sodna razprava pokazala, kako grozno nizko |e padel moraiični nivo političnega strankarskega vrvenja in k* ko Je nujno potrebno saniranje tega zla. Ne prihaja nam na misel, da bi obsojali posamlčnika. Vznemirja pa dejstvo, da so široke IJudike mase v toliki meri pristopne politični korupciji, da ne vladata nikaka politična zrelost ia nikaka samostojnost sodbe. Kako bi bilo sicer možno, da se na občinski vo-Htvi za denar — od 3 K višje — na ulici dobivajo glasovi?! Tu stojimo pred fatalnimi posledicami političnega propadanja, ki ga moremo razumeti le vsled pomanjkanja vsake politične in mora-lične vzgoje. Tu ni nekaj v redu ne v hiši, ne v Š o i f, in tu naj bi bil začetek za važne reforme. Od Moisslovega procesa sem vemo, da prebivalstvo ne siuti važnosti zastopstev in da smatra volilni akt 3e za priliko, da kron. To nam nudi Tako dunajska informacija. Da ni naveden konkreten nelržaški slučaj volilne korupcije, hi morali mi ti,ti, da le imel pisec pred očmi — tržaške politične razmere, Kakor so se razvHe pod sla/ntm vladanjem slavne fcamore. Tudi povodom zadnjih uaših občinskih volitev smo čuli iz ust priooznanje, da so imeli na razpolago okolo 200.000 kron 11 V kake namese taka ogromna Najhuje oškodovana — skoraj za 50.000 — K sta neki Ivan B. in Aleksand.r A , oba moža, ki sta v mestu sploino spoštovana, in od katerih je prvi izgubil skoraj vse svoje imetje. Rocco je namreč meseca avgusta i. 1. nasvetovai tema dvema^ seveda obema tako, da nista vedela drug za dru gega, da bi v družbi ž njim nakupila več krav, ki bi jih izročili v oskrbo ljudem, ki se razumejo v mlekarstvu, da bi se oddajalo potem mleko zlasti mestni bolnišnici, k1 da je Rcccu že zajamčila izključno dobavo. Ona dva gospoda sta popolnoma, da, naravnost slepo zaupala Roccu, ker jima je pokazal razne listine, seveda ponarejene, ki so zagotavllaie uspeh tega posla. B. je dal Roccu 131000 K, A. pa dvakrat toliko. Seveda pa, kakor rečeno, nista vedeia drug za drugega. Rocco je jima natvezel, da je rakupil v Furlanlji 26 krav, je pc< vedsl imena ljudi, katerim Je baje izročil krave, in tudi pokazal tozadevne pogodbe. V imenu .dobička" |e Rocco izročal svojima drugoma na mesec svote od 80 do 250 K, ki pa mu jih |e B. zopet vračal za „nakup* novih krav. Seveda pa Rocco ni Pa brez napora dobiva nekajjfcupii niti ene krave in sploh ni skledi ni-li zares žalostno sliko. j fojče pogodbe, temveč je vse tozadevne papirje ponaredil. Ko je videl, kako lepo mu uspeha njegovo sleparstvo, Je storil Še korak dalje, ki je tudi imel popoln uspeh. Natvezel Je namreč gospodu B., da je na njegov račun naročil v Argentisiši večjo množino ovsa za okroglo svoto 10.000 K in da je vsled svojega poznanstva z brati Cosuiichi dosegel, da se je blago prepeljalo z neko ladjo „Austro-Amerikane" v Trst brezplačno In Je zato dosegel s to pa Je naročeni posredovalec na tržaškem trgu, neki Antonopuio preveč počasen, pa da je moral suspendirati drugo pošiljatev, ki jo Je že naroČil. Denar je rekel, da si Je izpo- S9U0N0: i« : ELE6ANTN0 I »O ZMMNIM CINAH Ifl J RAFAELE ITALIA f TMT - VIA MALCANTON - TMI Mnenje g. dra. E. vit. de Karajan v Solnogradu k Gosp. /. SBRRAVALLO Trst. V moji zdravniški praksi sem z dobrim uspehom rabil Vaše ŽELEZNA! O K1NA-VINO SERRRVALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo). SOLNOGRAD, 6. junija 1911. Dr. KARAJAN. svota ? ! Odgovor nam daje nadaljno odkrito pripoznanje iz italijanskih ust. da v tretjem | kupčijo Izredno velik dobiček. Ker mestnem okraju ne bi bili zmagali, da niso imeli toliko denarja na razpolago. Konstatacija politične korupclj'e v „laformetkm" veija torej v polni meri ravno N. Casile. za na? Trst. Posebno pa pripomba o krivdi sodil od svojega tasta, pliota Tomaži vzgoje na taki korupc'Ji. To ie prav tisto, kar smo mi vedno naghšaH. stvo |e v svolern Jedru dobro in bi bilo tudi po!i!ič.)0 pošteno, a*\o bi je ne blia zastrupila tista vzgoja po ramih' hktor;ih. ki na eni strani puščajo to ljudstvo v najhujši poHrfčni igncranci, na d ugi strani pa je! direktno zavajajo k politični nemorali, ker mu niso dajali nikdar pouka o meji med dovoljenim in nedovoljenim v — političnem in zlasti v volilnem' bo|u. Od todi korupcija, od todi moč stotfsočakov, od todi možnost, da v našem Trstu denar v toliki meri korigira volilno srečo in falzlffclra volilne uspehe! 1 PoJjanov.'ća iz Malega Lošinja m da Je bilo j Tržaško IJud S vsega dobička najmanj 30 000 K. Da bi še bolj zbrisal oči Rocco naprosil, naj sam vozni t*rdki v Argentiuiji — tvrdke spioh ! m^tijiirl Hrn5h! a Prtrpi5 *pr ' B. «• ga ići piše dotični iz- ! i Goljuf samomorilec. — 80.000 K poneverjenih. P/i pristaniškem kapitanatu v Trstu je bil že kakih petuajst let sem uslužben kot poduradnik 44letni Tomo Rgcco, rodom iz Rovinja. V službi Jo bil Rocco zelo priden in poraben ter se je kazal jako vesten, da ni bilo — in kmetijski družbi v Poreč ter . • ravnateljstvu škedenjskih plavže v kot glavnima j „odjemalcema ovsa". B, veseleč se lepegi i dobička Je izročii še nadaljnih 10.000 K v dveh j obrokih. Vsega skupaj je izroči! B Roccu torej i 23.100 K, v?e svoje prihranke več kot 40-j letnega svojega trudapolnega dela. Dae 6. ! Junija [e Rocco izročil g. B. zadnji „dobi j Č3k* 200 K, 7. junija pa se je zastrupil. Po • j njegovi smrti pa je priš o na dan vse nje- j govo sleparstvo. O kravah in ovsu seveda ' B Trat. GASI Vi Napredek vede! N»jenergične]5e in gotovo se idravi sifilis s svetovnim sredstvom — lOStUBIM CASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. X1- katarji korenito ozdravijo s afcvJSIOI&l l/«*9lll) honfeli Caaile urejajo uriniranje, ne da bi bito treba rabiti zelo nevainib (Šilinge),_ popolnoma odpravljajo in nblfcžujej j pečerje jn pogreto uriniranje ; edini korenito ozdravijo ureiratna iutčiljZ statiiis, uretriti*, t aliti < v mehurne tatarje, kamen, nesposobnost za zadrževanje urina, sluzaste tokove iti _ £fcf>tlja konfeti?ev Casila K 4*—. loruhin Ci.-.iic. najl>o!jSe prousifiiitičiio in poživljajoče krič"a:iluo sredstvo, ki bo upo-abT a z uspehom pr ti aifilidi, ananIji, impotenci, korstoboli, isLiiaa, vnetju ilet, poltuim uihdež; n1, irv' bi semena, polucijam, speruiatoroi, eterilileti, neurasteniji, euergičen razkrojeva.«^ urirove kiselice itd. — Steklenica Jorubina Casiie K 3*50. Vbri' ?anec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katare, vaginitis, ure-tretis, e: dometiitis, vnetje in izpad Euaternice i;d. — Steklenica vbriz^acca Casile K 3 50. Kdor želi večjth pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile Trat, ki poda odg-svc.r z obratno ooSto zastonj in z vso rezervo. Priznani melicinalni iz GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zal92a ? TlSlD : SaliO Laii, leftm SiiriVIlll. 'aane : elki H mnt^m ni Restavracija „RHa bella Trieste" in Veronika Tusehak) ulica Malin giande št, 4 (Ljudski vrt). nladih volov in da je skienil j VednQ mrzla in topla jedila> __ Dobri obedi in Vfc5erje( Dunajska kuhinja. ?L?h ,mesi.ne [ Štajerska, istrska vina, teran. — Razna vina v steklenicah. — Prvovrstno punti bilo niti sledu. Rocco je pripoved-1 tudi g. B. da je i nakupil 200 mladih to kupčijo v niče l?ana Spadlglierlja ter Oresta Fantina. Pokazal Je pogodbo s podpisi teh dveh, seveda živlnozdravnika , gođai __ Zmerne cene> skrbna postrežba, tudi tozadevno! ___________________________ , r .. Izborna tigamsko pivo Vsako soboto ob 8 zvečer koneort na citre. Uži-1 rešenimi. B. mu je za io kupčijo po - j 14.666 K. Vole da Je plačal po 220 K pona-izrGČi! so ga vsi imeli radi in ga sooštovali. vai Je neomejeno zaupanje. Zjto pa ni b:idiio msjhne senzacije, ko se je izvedelo'da ie *oreJ za VJe 44.000 K. Seveda tudi na pred časom, da je bil Rocco suspendiran odi tej kupčiji ni b Sa niti črkica resnična, da-j 3'užbe ia nato odpuščen. Zgodilo se je io!s*rayno je bil B. trdno prepričan, da so v začetku meseca junija. — Vzrok pa so>bM voli prodani mestJi klavnici in da je bi ^ razne Rjccove manipulacije s kolki. napravil pri tej kupčiji lep dobiček. Pomorski kapitani morajo namreč, ko Ker pa fe končno B. vendarle začel ne-; delajo iipiie pri pristaniškem ursdu, zlasti j koliko dvomiti o vseh teh stvareh ia se je pri takozvani „prova di fortuna", priložit!! hotel natančneje icformfrst', mu je Rocco zapisniku kolek za 1 K, a Rocco Je spreje-! sporočil, da naj ostane doma, da prideta k mal te kolke, ozirema denar ter ?se skupaj! nJemu dva gospoda, ki bi si dala rada ne-porabljal zase, dotične dokumente pa shra-1 kaj prevesti iz italijanščine v angleščino. B rr'ival nekclkovane. Prišli 50 mu na sled,! Ie čafcai c^l teden, a onih d7eh gospodov b i Je su>De-d?ran in uvedli so proti njemu s ni bila. Seveda ker si Ju Je izmislil Rocco, disciplinarno preiskavo. Rocco je tedaj de-[ da bi obdržal B. doma. Deveti dan pa Je po ni ral pri pristaniškem kapitauatu v svrho'šel B. k Roccu na dom in mu povedal pr kritja ovcj'h poneverb svoto K 2200—.j svoje dvome. Dva dni pozneje Je bi Rocco: D travno je bila sL ar gotovo kočljiva, j mrtev. oziroma kaznka, pa vsled tega Rocco Šel Aleksander B. je dobil od Rocca za ve Ino ni izgubil z?upanja svojih neposrednih! svojih 24 000 K, ki mu j!h Je izročil za predstojnikov. V tem pa se je Rocco dne! »nakup krav", le 4000 K „debi fca*. 7. junija zastrupil v hiši svoje svakinje v j Toda Rocco si Je zca: Se na lepši na-u5 cš Francesco CappeUo, izplvSi večjo čin dobivati denar brez truda. Poznal je množino karbolne kiseline. V par urah Je bil ] namreč dve ženski, ki posojate denar, se- j veda po nekoliko „visok«!!* cb estih. Eaa Roccoy samoumor Je ored vsemi zadal;teh dveh Je bila neka P., znana oderuhleja. hud udarec njegovi diužin?. Zapustil ie j Rocco si Je pri niih izposodil d-r^r od 50 dovo in 9 otrok, starih od 2 do 18 let. j do 1000 K ia še več 'tod* ne zr>set tercveč D ;e hčeri sta učileljicl. Obenem pa se Je j za najpoznanejše osebs vf^de, č*š i a Je one začel pri njegovih predstojnikih pojavljati j same sram, da b'. prihajali prešli r a oosodo. suh, da morda še kaj drugega r>i bilo v.Oi da Je satno posredovalec, k; - kasira r^du v Roccovem uradnem poslovanju. Ii;deii*r in tudi v njihovem imenu podpisuje res, po njegovem samomoru so pr^le šele; dolžna pisma in merice. Da bi ju bolj pre-na dan vse njegove zvi*e In predrzne sle-! pričal Jn vzbudil neomejeno raupanje, je p irske manipulacije, po k*!erlh ^e priiadeta: Rocco pravočasno pisCevat velike obroke na cela vrsta ijudi, ki sedaj kar ne morejo poM or.e dolgo ve, sii pa Jih .e tudi nekaj plačal kako |e bilo mogeče, da Jih je osie-$ popolaoiaa, da je potem mogel i?posoditi 5e paril oni Rocco, ki so ga vsi smatrali za večje svote. Za koliko je 03!e-srši oni dve vzor poStenjak^. Med temi ljudmi so veči- j žeashi, ni znano natančno, vsekakor pa osebe, ki so bile službeno visoko nad'svote niso majhne. I Izposo}ev£l si je denar na ine višjega Nekaj pa je še tudi nerazumljivega pri pristaniškega Hšoektorja v pok. pl. Klossa, vsej tej stvari. Rocco je dobival 180 K na ime uradnjkov pomorske vlade dr. Han-sialne mesečne plače in je mogel coieg nheka, višjega komisarja Rennerja, zdr.svstve- nn " nega nadzornika dr Markla, zdravnikov Amerikanska PETROUNA WIELMAN je najboljše sredstvo, ki povspešuje raščo lasi in očisti prhljaj. Dobiva s© povsod po K 120 ^EEE— m i j. i;H.RZOi\ - zaloga olja jesvha in mila TRST, ulica Sette Fontane štv- 12. Najfi- neje namizno olje priporočljivo za one; ki trpe no želodcu. Steklenica pol litra Kron 1 60. MICHEE.E tej>a računati še na kakih mesečnih 100 K postranskih dohodkov, kar je pač moglo zadostovati S7ota, ki jo dosegalo njegove defravda-clje, pa znaša okrog 80.000 K. Nerazumljivo | pciic. pristava Aiojzija Kreinerja, J a, kam |e pač spravil Rocco v kratkem kapitanov Bretlfelda in Forestifa, času Evcjih malverzaclj vso to ivo to, ko ni pomorske vlade dr. Was!orja in dr. Haberja, za preživljanje njegove rodbine, j živlnozdravnika Sumberaza-Sotte, pristava I^ana Začevfča upokojenega po!fc!J*k?i?a LloydGvih občinskih živinozdravnikov Arnerytscha in Fantina in Trst, ulica San Glovauol 6 In 2 TELEFON Stev. 11-85 Podružnica ? Zaira. Zaloga majolici seči te steiliMo? lastnega izdelka. Edino zastop. torar«e maj o ličnih peti r Ctrl Maysr,s SChnt, Blansko 3zbcra plošč zrn stene kakor tudi za Štedilnike, M»j«lie, peii lidaliM u trajem ofe»J, «f*imk|JlTo tlll U fUa. 372 Stran IV. „EDINOST" št. 194. V Trstu, dne 15. julija 1913. le drugih. Končno pa |e ponaredil tudi na neki men ci za 6000 K podpis svojega last-rega očeta. Tako prebrisanega sleparja pač res že ni bilo kmalu, menda pa tudi ne tako lahkovernih ljudij, kakor sta bila 6. in A., ki sta izgubila največ po njegovih go- l-ufijah. i - tu organiiaop | Odborniki in zaupniki skupin, zvez in podružnic, ki spadajo v deželno organizacijo NDO za Trst, so vabljeni na sestanek, ki bo danes, v torek, ob 7 zvečer v društveni dvorani NDO, ulica Sv. Frančiška Št. 2. Dnevni red : Naše stališče napram prepovedi protestnega shoda na Velikem trgu. Nihče naj ne manjka ! Namestnik princ Hohenlohe sprejme danes strokovna tajnika NDO, ki bedela v imenu NDO in ZJŽ. in^rvenirala v zadevi strokovnega Šolstva. O rezultatu intervencije se bo poročalo na današnjem zaupniškem sestanku, na katerem zavzemamo tudi takoj stališče. Zidarska skupina NDO. Jutri, v sredo, ob 6 zvečer odborova seja. ¥esti iz Cžoriške* iz Divače. Tukajšnja podružn'ca „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev" priredi dne 3 avgusta t. i. plesni venćek na vrtu pri g. Andreju Obernel na postaji. Ker je čisti dobiček namenjen za naš prepctrebci podporni sklad obolelim ?n pocesrečenim železničarjem, uljudno vabimo vse člane in nečlane, da se v obilnem številu udeleže tega lepega plesnega venčka. Iz Tomaja. — Neverjeten slučaj. — Te dni so piiaesli krstit otroka iz Dobravelj v Tomaj. Boter |e bil iz Štanjela. Na kape-lanovo vprašanje Je boter odgovoril, naj bo ime otroku Zora-Ana. Tu pa Je vzkipel kapelan : „Jaz ne krstim na to ime, to Je srbsko, ta ni svetnica". Zahteval je, naj bo Ana-Zora. Boter, videvŠi fanatizem, je odšel v župnišče k g. dekenu in razjasnil stvar. Ta je dal pismen ukaz, da mora kapelan krstiti, kakor zahteva boter. V župniŠču Je bil ptiča tudi g. kapelan iz Dutovelj in se je izrazil: „Das is doch ein Skandal' — „In kakšen še" — je pristavil boter. Ko Je prišel boter z listkom v cerkev, je zopet vzkipel kapelan rekoč: „Tu sem Jaz gospodar", boter pa je odvrnil: „Jaz pa zahtevam tako !tt Kapelan : „Tu ne smete govoriti 1* Boter: „Saj me vi silite 1" Ia krstii je, kakor je zahteval boter. To je že četrti tak slučaj, ki se je izvršil, koliko jih pa je, ki se za nje ne ve, ker se ljudje bofe. Povedati moramo še, da je ta gospod „Medjumurec", vse prej nego Slovenec, ker se je že večkrtt izrazil: „Narodnost je zadnja reč!" Mi pa pravimo: „Dovolj je že njega in njegovega fanatizma ! Iz Bovca. V našem trgu imamo skoraj brez Štev',1," raznih potrebnih in nepotrebnih društev, ki pa č.ksisHrsjo večinoma samo ra papirju. Še največ zanimanja Je za „Čitalnico" fn pevsko društvo „RombonV To društvo Je priredilo dne 6. t. m. veselico, ki je vp-.la ker rajsljajntjše v mrralnem in gmotnem oziru. Na sporedu je bilo 5 točk so sicer: 1. Gerb;Č: V noči (dvoglasen žen; ki zbor s spremljevanjem klavirja), 2 Geib č: Po zimi (mešan zbor), 3. Vilhar: Mornar (solospev s spremljevanjem klavirja), 4. Bratranec, veseloigra v enem dejanju In 5. Posledice hude krokarije, burka v enem dejanju. — Velika dvorana v „Gasilnem domu" je bila nabito polna občinstva, ki je z največjim zanimanjem sledilo izvajanjem na odru. Pet^e Je bilo precej dobro in tudi obe igri sta se precej dobro igrale. Salve smeha Je Izzval s svojim koničnim nastopom g. Breščak, ki je bil tudi režiser. Kakor se čuje, se namerava g. Breščak od-tegaiti društvenemu delovanju, kar bi bilo za društvo velika izguba in bi ga le težko pogrevali. V občem interesu [e torej, da tud naprej še z večjo vnemo sodeluje pri delu za izobrazbo naroda. Vsa bovška društva nameravajo na skupne stroške postaviti v „Gasilnem domu* oder, za kar se že nabiralo prispevki. Vsta-navija se tudi „Dramalično društvo", — upamo da ne bo samo — na papirju. Le tako naprej I Vesti iz Istre. Iz Narodne zajednice za Istro. Najlepše prosimo vso ono gospodo, ki so anti-slkohcliki, £ll le zanimajo za antialkohollčno gibanje v Istri, da se nam izvole prijaviti po dopisnici. Gre za zlstematično ureditev takega gibanja. Centralni odbor Narodne zajednice za Istro-Opatija. — Za podružnico CMD v Bazovici je nabrsl Vinko Škerjanc v proslavo zmzge K 17 40. Darovali so: Iz Bazovlče: Andre Grgič K 1, J Urbančič K 5, K. Gruntar K 2 Dr. Reja K 2, N. N. K 2, A. Presl K 2 iz Padrič: Joi. Orgič K 1, Luka Grgič K 1 Martin Grgič 40 vin., iz Gropade: Franc Milkovi^ K 1. — Iz nabiralnikov v Bazovici: gostilna „pri lipi" K 6 80, gostilna „Društveni dom* K 1 60; v Padrlčah ,prl županu* K 3 06; v Gropadi „pri Francetu" K 3 95. Skupaj K 15 41. B Mali oglasi Koprivski mladeniči JE?1?® dne 20 t. m. na dvoriSču gospe Ivanke Zega. Svira 1 b3 Sokolski naiaSčaj iz Pivačine. 1547 flflfflo eo 8oba z en0 P°8telio v Rojanu za 15 UUUd bo K mesečno. Pojasnila v ulici Ghega 10. — Žzanjarna _1S41 Uoionro kovače, mehanike b pi*čo, išče to-VdJtJHUJ varna za rouleacx. Itženir Lodovico Fiacher, Trat-Bojan, ulica dei Moreri 72. 1546 H^ni clllna prideo, z dobrimi Bpričevali, idil I OIUyd vajen vsakega deta, želi me njati službo. Naatopi lahko takoj. Naslov pove In-se rs tir oddelek fcdinoati pod št. 1531. 1531 Da*nrlo en harmonika po ceni. • Naslov pove rrUlld Ot! Inseratni oddelek Ed:nosti. 1530 Išče se mladenič pozna s'ovenski in italijanski jezik, za prevfiženje mleka s koojem. — Ponudbe : Mlekarna B r a t o ž v Pni'. 1523 Vrtnar 25 -40 let ztar, spreten v gojenju cvet-VI lllctl lic in zelenjave za trgovino, se sprejme takoj. Pla'a po dogovoru. — Alojz Brat o ž v Pjli. 1524 MIsHoiltf priden za prmagati pri mlekarstvu, ■"■C IlOlIlO ge sprejme takoj z mesečno plačo K. 40. Hrana, stanova rje in perilo prosto. Mlekarna B t a t o ž v Pali-_1525 Trgovina jestvin ^ŽTŽMSŠ ex Pol kaj se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba na dom. Cene nizke. Za mnogo-brojen obisk se priporoča Peter Bradelj, trgovec Podružnica Kolonja 295 1411 riua nnotolii se cdtl»jo takoj, v ulici della UVU pUSlOlj! (jruaidia £tv- 44, jI. pri slo venski dr d žir i (fcrižmančič). 1535 nhtlooIo ,z me Pot^ novim vodstvom, na nove rri|iuruua urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cene zmerne. 1252 Moja pred ItirideMtiml leti osUaoTljvu t? M obrtni riatavi v Trato odlikovana tovarna sodov [vrgnje naročbe TBakovrstnih sodov, bodisi s rim* Bpirit, likere, tropinovee, olje, slivoveo, maralkin itd Jamčim za dobro delo in po niskih cenah, ds te M bojim konkurentov. — Na deželo poiiljam cenike. U22 Fran Abram Trat, ulica S. Francesco 44, Preselitev trgovine! Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem J. POČKAJ. Jfovo: trgovino jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru. Benjamin Žerjal,Trst ulica Cecilia, vogal ulice Rug-- gero Manna št. 3. - Spretni Kamnoseki ki znajo dobro lomiti in obdelovati mramor, se takoj sprejmejo v stalno delo. Ponudbe z natančnimi pogoji sprejema „Dalmatinska mramorna industrija" Drniš, _DALMACIJA._ HELVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19. Vedno v zalogi velika uber slovenskih in hr?atskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedno nove plošče na;bo!Jše vrste. Gramofoni na obroke. Državni uradnik b 40C0 K letne pleče se želi poročiti t gospodično ali fcdovo od 30—40 let staro a primerna doto. Ponudbe pod Šifro „TIHA SREČA 9" — Gorica — glavna poŠta I. — po?«tnoležeČe. 1529 E B BBBBBBBBCS ___9 □ LETOVIŠČE Bohinjska Bistrite Bohinjsko Jezero v Triglavskem pogorju, na pregi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska kli ma izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. B a b B B m B □ B B - n ■ B UNIFORME illi za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branša in elegantne civilne obleke solidno in ceno IzvrJuje po meri Parteder & Rupp ul. <3. Carducci (obč. kiosk). [a« <*# # % d1« #«b c?% tf% I I ■MIII^MIII "T—— | Ljudska ursrna B BOGOMIL PIMOII O Trst. ulica Vincenzo BelLni St. 13 £3 (nasproti ceis.e sv. iottia aovsaa) - Eogac i2.bo£ ur, verižic, oTrrttDlh jg verlžlf, uliiincT, pr- g 8ts»(OT, zapestnic Itd. Konkurenčne cene, B9SEilJiili3i3Eii3l3i3SQIiii ■ PT* VELIKA ZALOGA ŽELEZNINE in K Trst, ulica G. Carducci 2S VELIKA IZBERA ROČNIH POLJEDELSKIH STROJEV B ►•■v Ctj I ReSetaltl za žito. Ročne RilatCuice. Ulle o oseh oblikah. Trebllnlkl za zrnle In seme. Rezalniki za Klalo o oseh velikostih. Velika zaloga železnin za vrata, okna in pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki izberi. :: Raznovrstno orodje.