Glas zaveznikov Leto I - St. 133 ormsicijskS dnevnik A. L S. Cena 2 lir! Pod De Cvatillovim predsedstvom Rešitev francoske vladne krize Prva ustavna vlada - Novi ministrski predsednik prevzel tudi ministrstvo za narodno obrambo - V vladi je pet komunistov Bidault obdržal zunanje ministrstvo - Notranji minister socialist TRST, četrtek 22. novembra 1945 JB*J)NI3TVO s Via 8. Pellloo 8 - Telefon št. 93854 in 9444S OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ene kolona): t-govskl L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36). objave L. 9, finančni In pravni iglast L. 12. V vsebini Usta tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I., Societš. ner Komisar za Palestino prispel v Jeruzalem Jeruzalem, 22. novembra Poročajo, da je prispel v Jeruzalem general sir Alan Cunningham, novi visoki komisar za Palestino, ki so ga imenovali na to mesto kot naslednika maršala lorda Gorta. Izginulo letalo London, 22. novembra Neko enosedežno dvomotorno letalo na reakcijski pogon z Imenom Meteor se ni vrnilo s poleti. Mislijo, da je bJo ukradeno z nekega letališča Royal Air For-ce. V teku so preiskave nad britanskim ozemljem in nad celino, da bi zasledili letalo, ki je vzletelo v torek zgodaj zjutmj. Posadke Royal Air Foroe so dobile nalog, da ustavijo letalo, kt je o Mia globoka, videli smo bele goboe morskih psov, ki so prežali okoli čolna na svoje žrtve. Videli smo Jih tako jasno kot ob belem dnevu, ker Je močna večerna zarja osvetljevala obalo otoka, M Je ležala obrnjena proti zahodu. Goreča drevesa, ki so jih za-palile Japonske bombe, so tudi prispevala svoj delež k razsvetljavi tihega večera. i Pomagali smo el na obalo z dolgimi bambusovimi drogovi, ki smo jih položili od čolna do obale. Edini pripomoček, kar smo lahko uporabili za mostiček do obale. Kljub negotovosti, ki sem jo čutil v nogah, sem dokazal, da lahko pridem na suho, toda to samo zato, ker ml Je poročnik Edwards pomagal preko tistega ozkega prostora med čolnom ln obalo, kjer je mrgolelo morskih psov. Toda to ni bil zadnji primer, ko ml je te noči pomagal poročn'k Edwards. Bil je pri meni, medtem ko sem Iskal stotnika Louisa Bella, ki je imel nalogo, da me prepelje • svojim avtomobilom na Balaansko letališče. Toda na obali ni bilo stotnika niti avtomobila. Namesto tega Je letala po obali skupina mož, ki je kričala nekakšna povelja. Velik letalski napad, katerega so pred nekaj urami doživeli, jim je nalagal popolnoma druge dolžnosti, kot brlgo za nekega neumnega polkovnika, kateremu so odpovedale poslušnost noge In ga niso nosil« tako, kot M ga morale. Hodila sva okoli v svitu požara ln prahu ter kričala trne stotnika Bella. Nihče nama n1 posvetil niti najmanjše pozornosti. Nismo Imeli niti najmanjšega pojma o tem, da je stal stotnik nekje gori med vodili, ki so napolnjevala ceste tistega dne, ki Je pomenil prvo razdobje splošnega umika na Ba-taanu. Zdelo se nam je zelo smešno, da prihaja ves promet nam nasproti. Niti sanjalo se nam ni, da to pomeni splošen umik. Potem se Je mahoma ustavil pred nami neki vojaški tovorni avtomobil; Izskočilo je nekaj cestnikov, voz pa se je obrnil nazaj. Poročnik Edwards je stopil cdločno v oblak prahu, ul te Je dvigal okoli avtomobila ln začel Delavske hiše v' Angliji Med dvema svetovnima vojnama so v Angliji izvedle številne mestne občine velike načrte za gradnjo delavskih hiš, t; katerih so našli delavci čista in zračna stanovanja. Slika nam kaže takšno# delavsko kolonijo v Che-sterionu, Cirence-ster. razgovor. Položil je obe roki vozaču na ramen« — bil je navaden vojak, njegovo trne, se ml sdl, je bilo Packer — ln mu začel govoriti! Velik tr.ož je bil, ta poročnik Bdwards! Med vsemi ljudmi, katerim veliko dolgujem, stoji na prvem mestu za to, kar Je v tistem usodnem trenotku storil za men«. »Poslušaj prijatelj!* je rekel poročnik Edvard* vozaču vojaškega voza. Ta mož tukaj je polkovnik Romulo. Gotovo veš, da Je prijatelj generala MacArthurja, prijatelj predsednika Queaona, tisti prokletl Junak, ki se upa odgovarjati Japoncem na vsa njihova nesramna besedičenja! Saj veš, govoril je kot »Glas svobode*! Walnwrlght hoče, da še danes zapusti Bataan, še nocoj. Poskrbi tl zanj. Zapelji ga na-bataansko letališče!* Vozač — zdaj sem gotov, da mu je bilo trne Packer — nas Je gledal, kot da sva oba norca, ki sva ušla lz norišnice, »Saj ne moremo priti do letališča!*, J« skoraj užaljen vzkliknil. Bdvardsovl roki sta še vedno počivali na njegovih rumenih Pritisnil" ga Je ln njegove besede so ■e glasile kot molitev. Dvigale so Obnovitev Šolskega patronata Na pobudo Šolskega nadzorništva in s pomočjo mestne občine v Gorici, so obnovili le leta 1911 ustanovljeni Šolski patronat za podpiranje revne Ijudskošolske mladine slovenske in italijanske narodnosti. Novo ustanovljeni odbor Šolskega patronata poziva vse meščane, ne glede na narodnost, zlasti pa podjetja, trgovine in imovitejše zasebnike, da pristopijo kot člani k tej podporni ustanovi; provizorični sedel je na Šolskem nadzorniitvu na Travniku štev, 29 in uraduje vsak dan od 10. do 12. ure. Ustanom bo sprejemala dosmrtne Hane, ki bodo plačali enkraini prispevek 500 lir, nadalje ustanovnike z letnim prispevkom 200 lir in podporne člane s prispevkom 50 lir. Članarino bodo pobirali posebni poverjeniki; dobrotniki naj po besedah našega pesnika »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze» dejansko pokalejo razumevanje za to dobrodelno ustanovo. Otroci gostje "Modrih vragov11 Dance bo za goriške otroke velik praznik. Ameriški vojaki žele ob priliki proslave dneva, ko so prišli v Ameriko prvi pionirji v lotu 1620, počastiti male prijatelje s tem, da Jih bodo povabili v menze 88 divizije »Modrih vragov*. Ob priliki «Thankgivlng-a», kot ga Imenujejo Američani, bodo seveda povabili samo najpotrebnejše otroke. Tiste otroke, k) tolikokrat tišče svoje premrzle noske na stekla slaščičarn ali gledajo v vojaške menze. Vsak vojak bo danes Imel poleg sebe v menzi malega gosta, ki mu bo brez dvoma ostal ta dan v nepozabnem spominu. Slovesen pokop 100 partizanov ln talcev V nedeljo 25. t; m. ob 9.30 url se bodo zvrstili v Gorici slovesni pogrebi preko 100 partizanov ln talcev, ki so jih pobili fašisti in nacisti. Žalna slovesnost bo na trgu Zmage, kjer bodo opravili verske obrede. Izdajanje osebnih Izkaznic V sredo 28. t. m. bodo dokončno končali z Izdajanjem osebnih izkaznic v uradu v ulici Roma St. 3. Vsi tisti, ki še zdaj niso zamenjali potrdila o vpisu ln tisti, ki še sploh niso dobili osebnih izkaznic, naj to v lastno korist store nemudoma. Tisti, ki zaradi bolezni ali lz drugih vzrpkov niso mogli priti po osebne izkaznice v urad v ulico Roma, naj javijo po telefonu (številka 17) svoja ime ln priimek ln prebivališče. Vsak kdor ns bo Imel osebne Izkaznice ali potrdila o prijavi, bo kaznovan po Zavezniškem vojaškem sodlsču, kakor je to določeno v Splošnem ukazu št. 14, členu st. 5. RAZDELJEVANJE DRV Trgovska zbornica sporoča, da bodo zaključili razdeljevanje drv na odrezke »M* 30. novembra. Potrošniki, ki še niso prevzeli drv so vabljeni, da to store takoj, ker po tem datumu zapade odrezek »M*. Davčne olajšave Finančni odsek ZVU v Trstu je dovolil naslednje davčne olajšave na dela za obnovo vojne škode: 1. Davčne olajšave so dovoljene na zasebna stanovanja ln na javna ali zasebna poslopja, porušena ali poškodovana v vojni, ki se bodo obnovila ali popravila v teku petih let po objavi ukaza ZVU. Pravico do teh olajšav imajo samo tista poslopja, ki Jih bodo občinski predsednik, civilni ali državni tehnični uradi označili za porušena ali poškodovana zaradi vojnih dogodkov. 2. Zakupne pogodbe za obnovitvena dela v 1. članu omenjenih poslopij, se morajo obremeniti z registrsko pristojbino v stalni višini. Zneski, plačani za zakupne pogodbe, so oproščeni splošnega dohodninskega davka. 3. Finančni spisi glede del za obnovo ali popravo, predvideni v 1. členu, se obremenijo z navadno registrsko pristojbino, znižano na Vi ter s stalno hipotečno pristojbino. 4. Znižanje, uvedeno na hipotečno pristojbino, s katero so obremenjeni spisi, ne velja za zneske, ki pripadajo Zemljiško-knjižnemu uradu. 5. V smislu tega novega pravilnika bodo aprejezala finančna oblastva prizive za povračilo presežka, ki so ga plačali po prejšnji višji obremenitvi. Zahvalnlca za padle v vojni V počastitev vseh mrtvih v tej vojni, za vse tiste, ki ao umrli v taboriščih, v ujetnlštvlh ali ob bombnih napadih, bo brana jutri, v petek 23. t. m., ob 9. uri, v cerkvi Sv. Srca v Gorici, svečana zahval niča. K slovesnosti so povabljene vse družine, ki so utrpele Izgube svojih družinskih članov, kakor tudi zastopstva oblasti, vojske, šol, združenj itd. NesreCa. Včeraj so prepeljali v civilno bolnišnico 19-letnega Sera-flna Raffaela iz Solkana zaradi opeklin, ki Jih je dobil v mehanični delavnici, kjer je zaposlen. RADIO Četrtek, 22. novembra 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 slovenske pesmi; 19.15 Jože Pahor: Čistimo naš jezik; 19.30 organist Busolini; 20 poročila v Slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21 komedija; 22.30 večerna glasba; 2? vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišč«. Petek, 28. novembra 6.30 glasba za dobro Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar -lestra jutranja glasba; 10 prenos z Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v italijanščini; 13.15 jazz orkester Lutazzl; 13.45 predavanje; 14 pregled vesti in plošče; 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19.30 pestra glasba; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 angleška lekcija; 20.50 glasba na ploščah; 21 slovanska glasba (slov.); 21.80 Italijanska antična glasba; 22.15 radijski prizor; 23 poročila v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 oddaja za Italijane v Angliji ln Egiptu, Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. talco-l p spoJznate! M J . 1 so nad oglušujoče grmenj« bomb, k4 so padale na Bataan, nad regljanje brze artilerije, ki se je vedno bolj bližalo. »Kljub tema ga spravi tja! Tar ko se glasi povelje generala Mac Arthurja!« V tem vozu, zaviti v * oblake prahu,' ki so Jih dvigale kolone naproti vozečih avtomobilov, smo se podali na pot proti letališču. To Je Mio zadnjič, ko sem videl Edvvardsa, ki Je stal na sredi ceste, po kateri so škripali avtomobili; obračal se Je, da bi krenil —■ sam ne vem kam. Cim globlje smo prihajali v gozd, tem težje je postajalo za Packerja, da se Je prebijal skozi strujo avtomobilov, ki j« vozila nam naproti. Takšno zmedo najrazličnejših vozil nisem še nikdar prej videl. Iz gozdov so s« zlivali na cesto tovorni avtomobili, polni vojakov, tako stlačeni, da nihče Izmed nj'h n! mogel zdrsniti na tla, četudi se Jim je lz njihovih zmučenlh obrazov videla vsa utrujenost neprespanih noči. Njih obrazi so bili pokriti s prahom. Izgledali so kakor delavci, ki nakladajo apno ali cement; v obraz so bili beli, na katerem Je odseval rdeči žar požara, ki je divjal po gozdu. Med njimi so vozili tudi vozovi, polni bolničark. Nisem mogel pre' nesti pogleda nanje. Vedel sem, kaj tl obrazi Izražajo, videl sera Jih v podzemni bolnišnici na Cof regidorju in v poljskih bolnišnicah na Bataanskem bojišču. To ni bil strah. Nikdar rnsem videl bolničarke, ki bi se bala. Bilo je nekaj strašnejšega kot strah, bila Je neizbežnost tega, kar Je morala priti. Vedele so, da se za njimi val' povodenj rumenih smejočih se živali. Vedele so, kaj to pomeni. Videle so, kaj lahko štori zaslepljenost In sovraštvo, videle so, kako so bombardirali bolnišnice, kak0 Japonske bombej trgale umirajoča telesa vojakov. Slišale *o zgodbe o doživetjih drugih žena-- Bežale so k obali, kjer so al' pa tudi niso čakali čolni, da h' jih prepeljali na Corregidor. Toča tudi tam ni bilo nobenega prostora, ki bi Jim nudil. zaščito pre4* neizbežno usodo... Nikdar ne bom pozabil lzraz0^ teh deklet. Nikdar ne bom n«h** obsojati, da so ameriška deklet® v službi ameriške zvezdnate stave morale doživeti to noč Bataanu, zadnjo noč na Bataanu-* (Nadaljevanje prihodnji4)