Političen list za slovenski narod.
P« polti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velj&: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt lata 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V.6. uri popoludne.
^tev. llO.
V Ljubljani, v soboto 22. maja 1886.
Letnik 3GTV.
Govor g. posl. Poklukaija
v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpisovanji zemljiščnega davka.
(Konec.)
Želji gospoda poslanca Sieglna glede preosnove alineje 4, kjer naj bi se mesto besedice „als" sprejela besedica „i. B.", bi prav lahko vstregli. Jaz sicer nisem pooblaščen, da bi v imenu davčnega odseka govoril, vendar pa mislim, da odbor pač ni nikdar mislil takih slučajev taksativno naštevati.
Zato mi je le na kratko odgovarjati na nektere opazke prvega gospoda proti-govornika. Nekteri gospodje predgovorniki so se na to že ozirali. Gospod predgovornik sklicaval se je na zemljiščni davek dežele, ki jo tukaj zastopa, na kar mu je g. vladni zastopnik odgovoril, kakor se mu je spodobilo, če je pa on v prvi vrsti povdarjal povišano poslopnino, pri vsem tem pa še opomnil, da bi tiste dežele, ki so dobile davek odpisan, tudi tak minimum odpisanega davka po elementarnih nezgodah lahko sprejele, bi Vas vendar-le rad opozoril na posledice iz tega izvirajoče, ne da bi se ravno pri tem na eno ali drugo deželo sklicaval — saj smo si v tem vsi enaki, če bi se ktera-koli dežela tukaj sklicavala na to, da pred vsemi drugimi zasluži odpisa na davku, bi bile pač to take dežele, o kterih je dokazano, da so dolgo vrsto let veliko preveč davka v cesarske blagajnice dajale. Take dežele imele bi pač večjo pravico do dobrote odpisovanja davka, kakor pa tiste, ki so še le ob uravnavanji zemljiškega davka v pravo razmerje davkoplačevanja stopile.
Če hočemo odkritosrčni biti, tudi tega ne smemo zamolčati. Če Tirolci do leta 1882. niso nikake po-slopnine plačevali, ker je ravno imeli niso, jim tega ne bo nihče očital. Zavarujemo se pa proti temu, da bi morda iz tega^kdo sklepati vtegnil, da zaslužijo večje pozornosti, kakor mi, ki smo ta davek že desetletja leto na leto zvesto vplačevali. Prav tako je s trditvami gosp. predgovornika o pričetku proletarijata po deželi, o velikih stroških njenih in o propadanji, kmetijstva sploh, posebno pa o nezgodah
po vinorodnih krajih. Saj rad priznavam, da je od tega mnogo resničnega; saj rad verjamem, da se vedno slabeje godi; toda tako ni le na Tirolih. Iz lastne domačije, ki me je semkaj pripeljala, Vam lahko mnogo takih izgledov navedem iz skušenj, ki sem si jih nabral pri popotovanji po deželi ob času urejevanja zemljiščnega davka. Po Suhi Krajini, to je kos dežele pod Ljubljano, med Novim mestom in Metliko ležeč, in po Krasu, smo Vam po cele dni daleč hodili, ne da bi bili le skorjico kruha našli. Dostikrat morali smo se zvečer po več ur daleč vračati na postajo, kjer smo zjutraj izišli. če smo bili pa drugi ali tretji dan tako srečni, da smo na hišo naleteli, kjer so rekli, da imajo kruh, tisto pač ni bilo kruhu podobno, temveč cmoku testa, vmešanega iz otrobov in ovsene moke, kakoršnega iz druzih krajev niti vživati ne morejo. Po tistih krajih je navada, da imajo ljudje le ob največjih praznikih kruh v hiši. Kaka da je pri vsem tem druga hrana, si lahko mislite. Če je taka silna revščina tudi po drugih deželah, vendar ne gre le za eno deželo zahtevati posebne naklonjenosti pri od-pisavanji davka.
Še na dve izjavi g. Zallinger-ja se mi je ozirati. Prvič mi je odgovarjati na točko njegovega govora, danes že omenjeno, ki so jo levičarji tako veselo pozdravili kot znak sklenjene zaveze. Je pa ta-le točka (bere): „Že nam dohajajo iz Tirolskih gora semkaj glasovi: koliko časa bodete še podpirali to vlado, in zakaj?" Gospoda moja, če bi se tukaj šlo za podporo vlade, bila bi, mislim, to jako resna zadeva, s ktero bi se morale vse stranke te zbornice pečati. Da bi to pa ravno pri tej razpravi kaj povoda za tak vsklik imelo, se mi pa prav nič verjetno ne zdi. Saj se tukaj vendar-le grč za postavo, ktera ima jako jasen namen, kmetom ob vremenskih nezgodah na pomoč prihiteti. Tak vsklik bi bil pa opravičen le pri obravnavi vprašanja programa dotične vlade in dotične stranke. Tukaj pa tak izraz prav nič druzega ni, kakor odsev individuelnih razprav posamičnika, ktere so mu prosti!
Nimam sicer nikake dolžnosti, da bi vlado zagovarjal, in tudi povoda nimam za to. In tudi po-
voda imamo zadosti, da nismo z vlado povsem zadovoljni; vendar pa se ne bomo nikdar takih prilik posluževali, da bi vladi na tak način opomine dajali. Se manj umestno zdi se mi pa sklicavanje gospoda predgovornika, ozirajočega se na neko slikarijo, in sklicavajočega se na Platona, češ, zakrijte jo, da Platon ne bo videl, kako da naj se postave ne delajo!
In vendar ni bilo nikakega povoda takemu iz-raževanju. Se že lahko primeri, da je treba dostikrat dobro premisliti in med soboj pogovoriti se, kako da se postave ne smejo delati; tukaj, gospoda moja, gre nam pa za postavo, s ktero bi radi kmetom na pomoč priskočili. Saj je gospod govornik v začetku svojega govora, in s tem, kar je na koncu predlagal, sam pripoznal, da to, kar postava ravno zboljšati misli, nikakor ni brez nič. Iz tega vzroka lahko rečem, da ta izraz ni bil nič druzega, nego golo pretirauje, ter naj se tudi za tako smatra, kar se je privatim že zgodilo.
Prav taka je večina druzih ugovorov, kar smo jih tukaj slišali, in bi prav srčno želel, da bi se ozirali na nje in zjedinili v postavo. Če je pa, in dokler je nevarnost tukaj, da se vresničenju taistih vpirajo financijelne razmere — kajti kot poslanci imamo dolžnost, za to skrbeti in tudi sodelovati, da se primanjkljej vedno zmanjšuje — in dokler ne moremo nič boljšega doseči, nam je dolžnost, na korist kmetom potegniti se za predlog, kakoršen je tukaj, in jaz prosim visoko zbornico, da naj soglasno določi prehod v specijalno debato, kakor se je to v davčnem odseku zgodilo. (Desnica ploska in govorniku čestita.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. maja.
Notranje dežele.
Fakcijoznl listi skoraj ne morejo opustiti priložnosti, kedar in kjer se jim ponudi, da besede, ki jih cesar ali cesarjevič pri tej ali oni slo-
LISTEK.
Levograška povest.
Spisal Vacslav Beneš-Trebizsky.
(Dalje.)
A takoj drugi dan za jutra zapuščal je brat Ludovik, ali z njegovim rodnim imenom: Bogo si a v Škornic ali Balbin z Vorlične, Pražki kolegij, odpravljajo se še s tremi starejimi tovariši v klad-ski samostan.*)
*) Bohuslav Balbin se jo veliko pečal s starinarstvom in s zgodovino. Njemu gre zasluga, da se je v burnih časih, ki so sledili po belogorski bitki, otel pogina marsikak dragocen spominek nekdajne češko slave in marsikak zanimiv proizvod češkega slovstva. V žalostnih dnevih tridesetletne vojske je češka s zarosenimi očmi morala gledati, kako so teptali sovražniki nje pravice, ropali ji drago ostanke in svetinje sive preteklosti, a pomagati si ni mogla. Kajti iipogniti jo morala vrat pod jarom tujega nasilstva in število zvestih njenih sinov se je krčilo od dne do dne; lo tči pa tam je šo svetila kaka zvezda, kak mož, ki jo imel poguma dovolj, ustaviti se takemu divjemu početju. Med njimi sta gotovo na prvem mestu Jan Tomaš Pešina — in Bohuslav Balbin. — Rodil so je zadnji
Takrat je prišel k gospodu rektorju zopet bogati trgovec in Pražki meščan, Lorenzo Spadom ter je pravil, da se vidijo na staromestnem stolpu med posameznimi odprtinami na vrških od enajste do dvanajste ure grozne reči: ognjeni jeziki, kako se zdaj na levo, zdaj na desno vijejo, in zdaj zopet zamotavajo v velike vozlje, in kako prihaja stokanje od ondaj, in v salvatorski cerkvi da je nemir, kakor bi trami na strehi pokali ali se nagrobni kamni lomili . . .
„Vsaj v cerkvi se moramo poslužiti eksor-cizmov!" rekel je rektor patru admonitorju, ki je
leta 1621 v Kraljevem graden iz stare vitežko rodbine. Pobožna mati jo lepo odgojila nadopolnoga sina. Toda predno je deček odrastel, so prišli roditelji vsled vednih kontribucij ob vse svoje imetje; mladega Bohuslava so zato vzeli sorodniki njegovi k sebi v Prago, da bi se tam nadalje izobraževal. Že tedaj jo kazal veliko veselje do modroslovja, zgodovine, ter jo že tedaj srčno ljubil svojo domovino. Pozneje jo obiskaval šolo v Olomucu. Tam se je seznanil z gorečim in za čast božjo vnetim jezuitom Leczycki-jeni, ki jo bil po rodu Poljak. Ta jo spoznal kmalo nenavadno nadarjenost in blag značaj luladenča ter ga je skušal pregovoriti, da bi vstopil v jezuitski red. Balbin, ki jo Leczycki-ja ljubil kakor svojega očeta, posluša njegov svet ter postane redovnik. Šolal se je na to še v Brnu,
imel ravno opraviti z obširnim poročilom na gospoda generala, o čudnem duhu, ki se prikazuje v Pražkem kolegiji, češ, da ne manjka v samem re-dovem naročji tacih, ki se ne boje skrivaj občevati z ljudmi, ki so jako sumljivi, in to pod krinko znanstvenega preiskavanja, da so v zvezi s temi, kterih delež je pekel, da bi zlasti pazili na Bogdana Moreta, ki je ravnokar došel v večno mesto . . ."
„Da so včasih tudi eksorcizmi dovoljeni in tudi dolžnost, se pač ne more tajiti; sicer pa ne verjamem, da bi sploh kaj takega moglo biti."
»Stori toraj po svoji lastni pameti, gospod rektor!"
okoli leta 1640 v Pragi, kjer se je, kakor vidimo iz naše povesti, seznanil z Bogdanom Moretom. Za duhovnika posvečen je bil še le v 30. letu. Kot duhovni pastir deloval jo mnogo po deželi, kjer je s svojo prijaznostjo veliko odpadnikov pridobil za katoliško cerkev. Pri tem pak je nabiral razne starinske stvari, ogledaval eerkve, proiskaval arhive, tako, da ga po pravici smemo imenovati češkega Valvazorja. Glavna dela njegova so: „Epitome rerum bohemicarum" (1669), ,,Misoel-lonea historica regni Boliemiae", in njegova obramba slovanskega, vzlasti češkega jezika. Zavoljo zadnjega spisa je moral veliko prestati ter iti celo v pregnanstvo. Natančneji životopis je v ..Matice Cidu. 1869 č. 3".
resnosti v javnost po svoje zavijajo in dostikrat ves drug pomen iz njih izvij6, kakor ga imajo v resnici. Tudi posleduji odgovor cesarjeviča pri otvOr-jenji Štefauijskega mostu so po svoje zavili. Ni jitrt všeč, da je cesarjevič javno izrekel željo, naj bi se Dunaj vedno še dalje razvijal, da se kmalo vspne na višavo dovršenega svetovnega mesta, človek bi skoraj ne verjel, da so v Avstriji sploh še ljudje, kterim bi se taka želja pod nos pokadila in vendar so 1 Tista klika je to, ki vedno venkaj sili preko črno-rumene ograje, ki si želi druzega prestolnega mesta, nemškega Berolina, pred kterim bi radi Dunaj ponižali do čisto navaduega glavnega mesta doleuje-avstrijske pokrajine. Dunaj bi bil že zdavnej lahko, kar še ni, ko bi ne bil pred nekaj leti liberalnemu duhu v oblast prišel, kteri ga je s sleparijo obdaril, poštena podlaga v obrtniji in rokodelstvu je pa od tedaj zginila. Sleparstvo je sicer nektere dvignilo do uepristopne višave blagostanja, veliko večino treščilo je pa v prepad, iz kterega si je do danes še malokdo pomagal. Cesarjevič je Dunaju želel, da naj se na podlagi poštenega dela zopet dvigne kviško, to ravno pa liberalcem smrdi in so jeli njegove besede presukavati. To vam je patriotizem! Vsak divjak bi se lahko ž njim ponašal.
Antisemitizem v nemškem Schulvereiuu podoben je zagojzdi, ki jo trdo klado nemških liberalcev vsaksebi razgnala in jo še razganja. Edinost, ktera je bila v poslednjem času že jako redka v nemškem taboru, odpovedala se mu je sedaj popolnoma in so si liberalni avstrijski Nemci vsak dan bolj v laseh; nekteri žele, da bi tudi židje še nadalje ostali v Schulvereinski družbi, drugi se temu na vso moč upirajo. Tudi koroški poslanec dr. Stein-vvender čutil jo potrebo, eno o Židih ziniti. Govoril je nedavno v Celovcu in je med drugim rekel: „Silno me skrbi, kaj bo iz tega, ker se je antisemitizem v Schulverein zanesel. Naj me pa nihče krivo ne razumu, kajti jaz govorim iz stališča anti-semtitskega, na kterem sem. Nesmisel se mi zdi životarenje naroda (Židov) med nami, ki se po vsem od nas loči. Temu se bo kmalo konec naredil, in trditev, da bi se bil antisemitizem še le v devetnajstem stoletji porodil, je gola fraza. Tu ne gre za velike razločke, temveč le, kako je treba postopati z njimi iu kedaj. Da bi vse tiste proglasili za prijatelje Židov, kterim se ne zdi še umestno, že sedaj po robu staviti se jim, se mi ne zdi prav in je taka trditev odveč. V Schulverein antisemitizem vrivati, zdi se mi škodljivo za društvo samo in za narodnostno vprašanjo naše. Pomenljivo pa je vsekako, da se ravno pri šoli skušamo najpoprej židovskega vpliva otresti. Sicer je pa še mnogo druzih zadev, kjer bi bila taka osloboditev še bolj potrebna, posebno pri časnikarstvu. Ta naj bi se Židom iz rok izvil." No, mož nima slabih nazorov!
V megleni daljavi prikazuje se na Ogerskem polom. „Et tu mi Brute" (kaj tudi ti moj Brut), mrmral je ogerski Bismark, ministerski predsednik Koloman Tisza, ko so v seji 17. t. m. pri debati o dokladnih kreditih nanj letele ostre pušice, a tudi debele krogle od govornikov v opoziciji. — Vse njegovo zagovarjanje se da. v kratkem povzeti v besedah: »Jaz sem, kar sem, vi niste taki, da bi me strmoglavili." — Bes, da sedaj ga še niso strmoglavili, a svit mu je odpadel iz glave, in začetek je storjen. — Vladna (Tiszova) stranka je molčala, in prvikrat se je zgodilo, da so nekteri izmed njegove stranke dvorano zapustili, ko je on govoril. Tisza je do dobrega skusil, da je ložje oporekati, kakor pa vladati. Mi pa pravimo: Madjari imajo tako vlado, kakoršno zaslužijo; Tisza je vse storil, kar je mogel, da je povzdignil slavo Madjarske države, državni celoti na korist je popustil tudi mar-siktere njegove prenapetosti, nad 10 let gospodari onstran Litave, tako rekoč z neomejeno oblastjo, to se pravi z večino parlamenta, ktera vsemu pritrdi, kar
Čez nekoliko trenutkov je zopet pero po papirju škripalo. Admonitor je pisal visokemu predstojniku, kakor mu je stvari pojasnil gospod rektor.
Pater admonitor je imel danes dela polne roke.
Tako okoli dveh popoludne je pred kolegij zopet prišel voz z nekoliko jezdeci. Ali takrat so morali malo dalj čakati na verskega komisarja, ker poročilo na gospoda generala je bilo proti navadi jako obširno.
Za Bruskimi vratmi je nameril voz in od tod v Žalov.
Pater admonitor se je hotel prepričati, ni li napravil Vetrovec kacega pohujšanja v ondašnji vasi.
Najprej so vprašali ' po sodniku, h komur bi mogli občino sklicati.
V Žalovu pak niso imeli nobenega sodnika in tudi ne porotnika. Nobeden se ni brigal za to in dokler je tu bil zeman, sodnika s porotniki tudi ni bilo potreba.
In tem gostom zopet niso hotli nikjer odpreti.
Dragonci so si morali vrata odpirati s silo.
Potem so nagnali ljudstvo k Hrdinovim skupaj.
on predlaga, previden državnik pa tudi prijenja, kedar vidi, da ne bode mogel predreti, a vsakemu vladanju so meje stavljene, zoper naravne moči nihče ne more preobladati. Tiszovo vladanje se bode razbilo ob isti skali, kakor se je že marsiktero drugo — ob denarnem vprašanji. Po eni strani brezobzirna zapravljivost ali vsaj nepotrebno izda-vanje, po drugi strani pa je primanjkljej leto na leto veči in splošna revščina, tam brezobzirna vla-daželjnost, tukaj pa zatiranje uarodnosti, ki morajo z blagom in premoženjem pripomoči k obstanku države, a so brezpravno podložni, to oboje prej ali potlej dovede k političnemu polomu.
Vnauje države.
Na Poznanjskem je vladni svetovalec Per-kuhn izročil cerkveno premoženje, ktero je bilo za leta 1874 z dnem 9. junija v kraljevem oskrbuištvu, pooblaščencema nadškofa Dinderja — generalvikarju Likovskemu in posvečnemu škofu Korvtkovskemu.
Bepublikance na Francoskem hudo krč vije, ker so se kraljevci tako sijajno pokazali povodom odhajanja princesinje, prihodnje kraljice Portugalske. Ugibljejo ali bi potomce stare kraljeve ro-dovine izgnali, ali bi jih še v deželi trpeli. — Politično bi ne bilo, morda bi se s tem stvar le pospešila; — kajti Francoska mora spregledati, kam jo tira sedanja vlada — ako ne spregleda, potem ni pomoči za-njo.
O umoru laške ekspedicije v Harrarski pokrajini Afrike, pričela se bo preiskava, čem več na Laškem ta grozni umor pretresajo in čem bolje posamične okoliščine med seboj primerjajo, tem bolje se jim dozdeva, da je bila ekspedicija grofa Porrota izdana po njenih afrikanskih spremljačih in da so se je divjaki le iz ropaželjnosti polastili. Zato pa laški listi dan na dan stvar pretresajo in so vsi brez izjeme mnenja, da laška vlada na noben način zadeve ne sme same sebi prepustiti, temveč naj se napravi prej ko prej druga vojna ekspedicija, ki naj izdajalce kakor tudi roparje pošteno kaznuje. Pomagala ji bo pri tem poslu izvestno tudi angleška vlada, ktera je v trojnem oziru sama prizadeta, ta bo izvestno gledala, da si izpere madež, ki ga je v Harrarski okolici dobila. Osramotena je angleška vlada v prvi vrsti s tem, ker je ona laški ekspedi-ciji preskrbela spremstvo, ktero se je za Lahe tako malo brigalo; drugič za to, ker se je angleška posadka v Celdessi vjeti in si orožje pobrati dala, preden so bili Lahi pomorjeni, in tretjič pa, ker je Harrarski emir ob enem tudi zamorski rod Issa-Somali, ki z Angleži v prijaznosti živi, napadel iu je hotel kralja vjeti. Angleži bi imeli toraj zadosti povoda z Lahi skupno dvigniti se in emirja kaznovati; toda iz vsega tega menda ne bo nič, ker Angleži nimajo nikakega veselja do take ekspedicije, kjer jim nič »bombaža" ne kaže, Lahi sami pa razun časnikarjev nobenega poguma nimajo.
Iz Carigrada so v London dne 15. t. m. že zopet došle vesti, da se Bolgari pripravljajo na oklic sedanje kneževine za kraljestvo. Storilo bo ta važni korak menda že letos ondašnje narodno sobranje (državni zbor). Dotično poročilo trdi, da če bi se ^o zgodilo, Bolgarov še hudi dnevi čakajo. No tega bi ravno kar tako ne verjeli in bi že vsaj za nekoliko dokazov prosili. Srbiji svoje dni, spomladi leta 1882 je bilo, pod milim Bogom ni druzega kazalo, kakor krvava revolucija. Narod je bil razcepljen na več strank in nezadovoljnost vladala je po celi deželi. Vladna stranka in ž njo tudi nekaj druzih dobromislečih so sprevideli, da jim sicer ni rešitve, kakor morda le še v povišanji kneževine v kraljevino, kar se je tudi zgodilo. Pomagali so si. Stranke so sicer še ostale, dežela si je pa vendar-le zdatno opomogla v teh štirih letih. Prav tako se znfi na Bolgarskem zgoditi. Knez je pri veliki večini naroda silno priljubljen. Edino ruska stranka
Ali koj po prvih prašanjih se je prepričal admonitor o pravovernosti vseh, ktere so bili jezdeci seboj pripeljali, ali prav za prav privlekli. Gospod komisar pa je vendar za potrebno spoznal opozoriti tukajšnje vaščane, da bi se pogorišča na dvajset korakov proč ogibali, kajti tudi dim od tacega poslopja omami človeka in hudobni duh ni še nikdar pozabil porabiti vgodne prilike.
A tega opozorenja niti treba ni bilo, da bi ne bile o požaru Vetrovčevega dvora raznešene najbolj čudne govorice.
Kedar so v starih časih sežigali mrliče, njim ni niti na misel prišlo, da duše nimajo potem mini do sodnega dnč, da omamljeni od sopara in dima zgreše pravo pot v večnost. In žive potem zakleti v ptiče, ali v najostudneje zverine. — Iu ker Vetrovec ni dal miru njihovemu pepelu, zato so prišli ponj, itd.
XIV.
Mladi Harantovec iz svoje sobe v Pragi že tretji dan ni storil koraka. In skoraj ves ta čas je presedel za mizo, pokrito s krasnim prtom, v čigar sredi so se vile bojevito lepe cvetlice, tkane od moj-sterske roke.
ga ne more in prav od ondot se meče od vseh strani kamenje nanj. Z oklicem kraljevine bi se Bolgarija ruskemu vplivu še najbolj umaknila, če ji je že na tem ravno res kaj ležeče. Sicer pa moramo priznati, da tudi Busija ne drži križem rok. Bazui agenti potujejo po deželi in za Ruse sočutje poživljajo, povsod zatrdovajoč, da čas ni več daleč, ko bodo ruski konji zopet Marico pili.
Oblasti v Albaniji, pred vsem pa Muttessarif iz Drača, Hafiz paša, prav skrbno iščejo rovarjev, ki baje delajo za priklopljenje Albanije k grškemu kraljestvu. Gari Bej, Albanec, je bil lansko leto v Atenah, in zarad tega sumljiv bil je poklican v Skader, da se tam opraviči, a priprli so ga, ker ga dolže, da se po noči nahaja pri grškem konsulu in da je bil pri obedu, kterega je poslanec napravil v dan kraljevega godu. Zaprli so tudi služabnike Gari Beja, isto tako iščejo njegovega starejšega brata, ki živi v Tirani. Dosihmal so zvedeli, da je grška propaganda osnovana po vsi deželi, a dosegli pa niso še skoraj nič, posebno pa se v severni Albaniji nihče za to ne zmeni.
Rumunci trdijo, da jim ni kdo ve kaj mar, ali se trgovinska pogodba z Avstro-Ogersko kmalo sklene ali ne, ker so dobro založeni z raznim blagom, kterega iz Avstrije dobivajo in bodo že nekoliko časa lahko potrpeli. Blaga imajo menda še toliko po skladiščih nakopičenega, da bodo tudi brez vsacega dovoza lahko nekaj mesecev potrpeli. Tudi pri poljedelstvu občutili bi posledice nesklenjene pogodbe še le po dokončani žetvi, kedar bi bilo čas s pridelki na prodaj iti. Kljubu temu je pa število tistih po deželi vedno večje, ki so nezadovoljni, da se pogodba ni sklenila in pravijo, da ne bodo prej nehali na vlado pritiskati, dokler se jim ne v d d iu razprav z Avstrijo zopet ne prične. Bu-munija je namreč bila, ki je prva ustala in šla, ona mora toraj tudi prva prosit priti, da bi se razprave zopet pričele.
V Sudanu ne bo še miru, toraj tudi trgovine še ne tako kmalo, kakor je ob Mahdijevi smrti nekoliko kazalo. Dežela je od egiptovske meje pa do Chartuma še vedno polna ustašev, če prav se je koščeni Mahdi v vročem pesku afrikanskem morda že za mumijo posušil. Mahdi je sicer šel tjekaj, kjer ne bo več prevrata delal, ali po njem napravljen prevrat v deželi je pa ostal in ga sedaj njegov naslednik Kalifa nadaljuje. Prav to je vzrok, da si nobeden egiptovskih paš v Sudan več ne upa in naj bi mu Kedive tudi zlato krono in kraljevo žezlo ponujal. Zvedelo se je namreč že po vsem Egiptu, da je Mahdijev namestnik Kalifa v Berberju, od koder na vse strani svoje agente razpošilja in ljudi nabira. Kar mu jih dojde od vseh štirih vetrov, vse pošilja v Dongolo, kamor se bo konečno tudi sam preselil, da prevzame vrhovno poveljništvo nad ondi zbrano ustaško vojsko. S to dvigne se potem nad — Egipt sam, kterega si hoče na vsak način prisvojiti. No hoteti kaj in tisto tudi doseči, je tako vsaksebi, da je dostikrat celo smrt vmes. Tudi ranjki Mahdi na-pravljaly se je proti Egiptu, pa ga niti od daleč ni vidil. če v resnici do tega pride, treba bo ali Angležem ali Turkom za orožje prijeti in Egiptu na pomoč priti, kajti Egipčani sami bi Sudanskim usta-šem nikakor ne bili kos.
Izvirni dopisi.
S Skalnice. (Kanonično obiskovanje na sv. Gori. — Svetogorsko svetišče.) (Konec.) Tako je prišel zaželjeni dan obiskanja. Pri lepem vremenu se poda duhovščina s čast. vodjem na čelu do pod stopnic, ki peljejo k svetišču. Tedaj
*) V novi izdaji jo izšla ta knjiga leta 1855 pod naslovom: »Cesta s kralovstvi eeskeho do svate zeme a do Egypta."
Pred njim je ležala odprta knjiga i naslovom: Krištofa Haranta itd. Popotovanje z kraljestva češkega do Benedek, odtod v Sveto deželo, v deželo judovsko in naprej do Egipta, potem na gore Horeb, Sinaj in v pusto Arabijo.*) Njegovo oko je počivalo že precej časa na podobi, ki je predstavljala slavnega tega popotnika, kakor bi opazovalo ali se mar ne odpro tesno zaprta usta, ali ne oživi ta obraz ... Zdaj pa zdaj pokazal se je okoli ust kratek blisk, kakoršen šine skoz temno-sive oblake, dereče z groznim šumom nizko nad človeškimi bivališči, ki vniči vse, s čimurkoli pride v dotiko.
Na prvem listu bogato vezane knjige je ležal zavitek las. na kterih se je od solnčnih žarkov, ki so prijazno kukali v sobo, rekel bi, skoraj rudečila sesedla kri, kakor bi se jih bila še le pred nekoliko trenutki prijela.
(Dalje prih.)
nam pride naproti vpokojeni major, blagorodni g. Andrej Komel pl. Sočebran, iz cerkve, kjer je pred v spodbudni izgled pričujočih romarjev kleče molil, nas po slovensko pozdravil in vprašal, kako bodemo knezo-nadškofa pszdravili? Le po domače, po slovensko se spodobi, je on djal, kar smo tudi mi pritrdili.
Mil. kuezo-nadškof, ko se pripeljejo do Prevala, stopijo iz kočije ter gredo peš navzgor dobro uro, Možnarji pokajo, zvonovi pritrkujejo, velika zastava na zvoniku in zastavice vihrajo v pozdrav ljubljenemu nadvladiki. Po primernem pozdravu g. vodje, pozdravijo slehernega duhovna po domače in tako smo šli skupaj proti deset minut od tam oddaljenem svetišču. Pred slavolokom čakaii so romarji in domači ljudje kleče; omenjeni major, v uniformi svojega polka, prosi tudi kleče za blagoslov mil. nadvladiko, od ktere ponižnosti tako visoko učenega vojščaka so bili knez vidno ginjeni. Blagi vojščak, pl. Sočebran, nas potem skupno pozdravi, le slovensko govoreč, ter pri slovesu milo vpraša, kako je z našim slovenskim ljudstvom, je-li še verno in nravno? In ko odgovorimo z „da" (z malo izjemo), kar priča do 40.000 romarjev vsako leto tii sem dohajajočih, je bil silno vesel, dodavši, da ga to veseli, kajti v tem oziru je zunaj po Avstriji, zlasti po mestih žalostno. Glejte, to je čvrst možak, kinč vojaškega stami v vsakem oziru, ki je kot vojaški pisatelj naše slovstvo precej z mnogimi knjigami pomnožil. Tudi sem ga slišal, kako zelo so ga hvalili vojaki, kako jih je pri kontrolnih zborih v gladki slovenščini nagovarjal k slovenski starodavni zvestobi in k lepemu nravnemu vedenju, ako hočejo čvrsti in junaški biti. Da bi jih bilo mnogo takšnih krščanskih vojakov v avstrijski armadi, potem bi se boljši vspehi dosegali v vojni, kakor se žalibog do sedaj. Kaj pravite, vi brezverni liberalci, k temu? Kar hočete! Mi pa pravimo: Bog živi še mnogo let čvrstega krščanskega (zdaj 57 let starega) vojščaka; kajti on je svojo pokojnino vrlo dobro zaslužil !
Po tem kratkem ovinku pojdimo za nadvladiko, ki so se najprej od utrudljive poti nekoliko v samostanu odpočili. Po kratkem odmoru se podd navzoča duhovščina paroma s križem na čelu in z nadvladiko po večih stopnicah v prostorno cerkev (za 6000 do 7000 ljudi), kjer služijo z navadno asistenco sv. mašo. Po sv. maši ogledajo si cerkev natančneje, altarje, spovednice, svete podobe na stenah, vso obilo cerkveno opravo in posodo, ki je bila razstavljena v velikem žagradu med štirimi spo-vednicami. Vse je bilo v najboljšem redu in snažno, tako, da so se mil. nadvladika prav zadovoljno o tem nasproti č. g. vodji izrazili. Po tem pregledu so šli slehernega duhovna v celico (izbo) obiskat; govorili so z vsakim prijazno in prav poljudno; poprašali so po morebitnih željah, o zdravstvenem stanju dotičnih nekoliko bolehnih (4) spovednikov itd., tako, da smo se vsi čudili nad ponižnostjo in skrbjo mil. nadvladike. Ostali so tudi pri obedu, kjer so se vršile navadne napitnice, nadvladiki, klu-čarjem cerkve in njenemu voditelju. Pri tej priliki so se mil. nadvladika zahvalili ključarjem za modro oskrbovanje cerkve in njenega imetja, ter prosili navzočo duhovščino, naj jih ona vedno priporočuje mogočnemu varstvu nebeške Kraljice! Tako smo se vsi deveteri duhovni prav dobro počutili, kakor so se nekdaj aposteljni, ko je bil Jezus v sred med njimi. Potem (ob 4. uri) smo jih spremili do stopnic, po kterih hodijo navadno romarji, da molijo po štirih kapelicah, v kterih so slike in spomini na nektere dogobe življenja Marije prečiste Device. Zopet pokajo možnarji, zvonovi pritrkujejo in šli so nam po milem pozdravu s »hvaljen bodi Jezus Kristus" s pred oči.
To je bila važna in obširna vizitacija Sveto-gorskega svetišča, kakoršne že davno ni bilo. Mi pa jim prisrčno voščimo: „Bog naj Jih živi v blagor Jezusove čede še mnogo let!"	—.—.
Iz Postojne, 22. maja. V četrtek popoludne je došel premistljivi gospod knezo-škof iz Hrenovic v Postojno, da se v petek tu odpočije, obišče šolo in „Jamo". Zvečer svirala je pri župnijski hiši godba sv. očeta papeža himno in več druzih komadov tako dobro, da se je prevzvišeni osebno zahvalil gospodu kapelniku in godcem; med tem ko je godba svirala, nismo pogrešali tudi umetnih ognjev.
V petek po sv. maši, ktero je milostljivi daroval Bogu ob 8. uri in ktere vdeležila se je šolska mladina z učiteljstvom ter na stotine pobožnega
ljudstva, podal se je mil. knezo-škof v šolo, ktere zunanja in notranja stran je bila najokusnejše ozal-šana z napisi, mlaji, zastavami, oleandri, cipresami itd.; tla pa so pokrivale preproge. Pri glavnih vratih šolskega poslopja pozdravil je prevzvišenega blagorodni gosp. vitez Schwarz z učiteljstvom ter nad 60 belo oblečenimi učenkami, ki so spremile višjega pastirja v sobano prvega razreda; tu namreč vršila se je slavnost; zato je pa tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Thuma z gospicama učiteljicama ta prostor tako lepo ozaljšal, da ga lepše ni zamogel.
Po kratki molitvi pozdravi premilostljivega učenka Apolonija Fatur, izredno nadarjena deklica v govoru glede vsebine in oblike dovršenem, s primernim po-vdarkom v imenu svojem ter svojih učenk in so-učencev in prosi Nj. milost svetega blagoslova ter da se jih blagohotno izvoli spominjati v molitvi.
Po izpraševanji krščanskega nauka, ki se je vršilo v zadovoljnost premilostljivega blizo eno uro, uvrstile so se druge točke vzporeda, namreč: dekla-macije, petje itd. O vsem izrekel se je višji pastir pohvalno v svojem prelepem, podučljivim govoru do otrok, starišev in gg. učiteljev, v kterem je povdarjal, da naj veže vse krščanska ljubezen, živa vera, ter da naj ne zabimo molitve; konečno podelil je še vsem sv. blagoslov. In ko se je prevzvišenemu zahvalil preč. gosp. dekan v imenu krajnega šolskega sveta za visoki pohod — in sicer za prvi pohod Njega v šolo na deželi, ostavili smo šolo in peš korakali v „Jamo", ktere zunanje lice je blag. gosp. vitez Schwarz s zastavami in cvetjem po svojih služabnikih divno olepšal. Notranji prostori razsvitljeni so bili električno, in zraven našteli smo blizo 2000 sveč; tudi umetni ognji so se zažigali v »Velikem Domu", v »Tatarusu" in na »Kalvariji"; enako lepo prilegalo se je lepo vbrano petje Postojnskih pevcev pod vodstvom g. Kleina, kakor pesni: »Domovina", »Naglo bratje", »Otok Bleški", »Po jezeru" itd. na raznih prostorih podzemeljskega čuda.
Ob 1. uri smo zagledali zopet beli dan ter šli peš na dom, kjer smo se poslovili od premilostljivega gospoda knezo-vladike ob 5. uri z nado, da dolgo ne bodemo pozabili prijetnih trenutkov, ktere smo doživeli v obližji ljubeznjivega gospoda višjega pastirja.
Od Goriške meje, 21. maja. (Nesreča. — Naše ceste.) V torek dne 15. t. m. se je zgodila velika nesreča na cesti, ki gre od Idrije na Škofjo Loko. Rečeni dan peljal je proti Žirem od Loške strani neki voznik debele hrastove hlode. Ko pride do precej strmega klanca (pravijo mu menda Trbijski klanec), ne zavre svojega težko obloženega voza; zato teža požene konja tako, da voza nista mogla dosti nazaj vzdržati, ampak voz se zaleti, pride na kraj, se prevrne ter potegne enega konja seboj v smrt. Voznika so dobili zmečkanega od težkega hrasta, ki je na njem ležal; sicer je pa tako padel v potok, ki tam mirno teče, da bi bil moral utoniti v vodi (ležal je namreč na obrazu v njej), če bi mu bil hrast sam še nekoliko priza-nesel in mu ne zadal smrtnega udarca. Drugi konj je k sreči imel tako slabo opravo ali kali, da se je odtrgal ter ubežal nesreči svojega gospodarja in svojega tovariša. To je dogodek.
Kdo je pa kriv tega? V tem primerljeji gotovo da voznik, če iz pozabljivosti ali nepremišljenosti in brezskrbnosti voza ni zavrl navzdol. Vendar mi ta dogodek daje priložnost izreči nektere želje in prošnje glede naših cest do dotičnih cestnih odborov.
Kdor se je že vozil ali hodil od Loke proti Žirčm, ta bi se nič ne čudil, ako bi večkrat slišal praviti o enakih nesrečah na tej cesti. Neka gospa je dejala, da bi se ne vozila več rada po tej cesti, posebno po noči ne. In zakaj? Cesta je izpeljana ob vodi, imenovani Sora, in kako! Zgoraj cesta, spodaj med skalovjem peneča se Sora, vmes strmo visoko obrežje, cesta brez ograje na mnogo jako nevarnih krajih! Le malo naj konj na stran zavije (kar se v temi lahko zgodi), in popotnik bi se nehote kopal v šumeči Sofi, če bi ga kje ne pridržalo grmovje ali drevje. Samo to moram še pristaviti, da bi večkrat ne občutil prijetnosti takega nerado-voljnega kopanja, ker bi ne prišel živ do vode čez drevesne štore in ojstro skalovje.
Naj se mi blagovoljno edpusti tako opisovanje! Namena druzega nimam, kakor opozoriti dotične gosposke na take pomanjkljivosti in nevarna mesta. Bes se je v nekterih letih sem že marsikaj popravilo ; bilo je poprej še veiiko več takih nezagrajenih
nevarnih krajev ob tej cesti, zato naj se pa zdaj delo dokončd in dopolni.
Smlednik, 21. maja. (Požar.) Zopet imam vam sporočati nesrečo. Včeraj namreč gorelo je v Mošah, vasi Smleške župnije. To je v treh tednih že tretji požar. Začelo je goreti opoludne v neki leseni bajti. Kar h krati bilo je tudi pri obeh sosedih, Španu in Šušniku, vse v ognji. Obvarovati ni bilo mogoče, ker strehe so vse slamnate, brizgalnic nimajo (razun jedne ročne), do vode je težko priti, ker, dasiravno vas tik ob Savi leži, je vendar struga tako globoka in strma, da se voda le s težavo donaša. Edina kapnica, iz ktere bi bilo mogoče hitro zajemati, bila je v sredi ognja, da ni bilo mogoče do nje.
Hitro so na pomoč prihiteli gasilci iz Vogelj s svojo novo brizgalnico. Ko je ogenj toliko ponehal okrog kapnice, da so mogli do nje, napeljali so cevi v vodo, ter jeli prav pridno gasiti. Kaj vrlo so se obnašali in so največ pripomogli, da so ogenj hitro vdušili. Po pravici zaslužijo očitno pohvalo.
Na veliko srečo domače vasi, pa tudi sosednj:h Mavčič, bilo je popolnoma mirno, brez vetra, da je ogenj, kakor strahovit goreč steber, naravnost kviško švigal. Zavarovani bili so vsi trije. Živino so oteli, — a zgorel je v bajti, kjer je ogenj nastal, otrok, eno leto star. Pustili so samega domd, drugi so odšli na polje delat. Ko je mati pritekla domu, skušala je sicer dete oteti, pa bilo je že prepozno. Ogenj nastal je najbrže po neprevidnosti.
Domače novice.
(Gosp. Jurij Šubic, slikarski umetnik), povrne se bodoči mesec iz Pariza v Ljubljano, kjer bo začel . izvrševati slike na presno v tukajšnji župnijski cerkvi sv. Jakoba.
(Pismene preskušinje zrelosti) na tukajšnjem c. kr. učiteljišči se bodo pričele dne 7. končale pa 12. junija. Ustni izpiti prično se 5. julija.
(Pevski izlet.) Za jutrajšni izlet mešanega zbora Ljubljanske čitalnice na Dobrovo in Švico, oglasilo se je že do 70 osob, prekrasno vreme iu izvrstne zabavne priprave pevcev kažejo, da bode veselica jako zanimiva. Odhod iz čitalnice je ob uri zjutraj do Bobenčka" na Glincah in od tod pa točno ob 7. uri.
, (Ljubljanski gasilci) imajo jutri ob 9. uri dopoludne svoj občni zbor na magistratu v veliki dvorani.
(Na občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske), kteri bode v sredo 26. t. m. dopoludne ob 9. uri v mestni dvorani, opozarjamo zarad važnega programa tega zborovanja še enkrat vse družbene člane.
(Izvirno goved mnricidolskega plemena), prodajala bode c. kr. kmetijska družba v sredo popoludne ob 2. uri na dvorišču gostilne pri »Bavarskem dvoru" na Dunajski cesti. Goved je nakupljena iz državne subvencije ter bode za polovico kupne cene na dražbo postavljena.
(Vljudna prošnja.) Dne 3. t. m. je zapustil tukajšnje deško sirotišče Franc Kotnik, dijak I. gimnazijalnega razreda. Ker je šel iz hiše brez pravega vzroka in ker je bilo upanje, da pride precej nazaj, se to ni javno razglasilo, ampak le po privatnih potih sta ga njegov stric in vodstvo iskala. Da se noben pomoček ne opusti, najti ga, se obrača vodstvo po tem potu do vseh gospodov duhovnikov in drugih blagohotnih prijateljev z vljudno prošnjo, da bi nam poročati blagovolili, če kaj o njegovem bivanji zvedo. Kolikor se d& sklepati iz nekega poročila, je šel na Dolenjsko proti Novemu mestu. Deček, v šoli priden in odličnjak, vodstvu priljubljen, je star 14 let, šibke rasti, hodi nekoliko gibaje se, ima rujave oči in bolj redke svitle lase, podolgaste, lepo pravilne poteze na obrazu. — Ob enem moramo odločno oporekati »Narodovemu" poročilu, da je ubožec v zavodu nekaj staknil, »česar ni zaslužil", in da je dečka »krivična kazen toli užalila". Ako se sme graja in mali udarec z roko od strani nadzorovajočega dijaka imenovati: krivična kazen,-ko je deček bil trdovratno nepokoren, potem sploh ne vemo, kaj je še pravično. Ali meni kdo, da se sploh nikdar otrok kaznovati ne sme? — Edini vzrok, da je šel iz hiše, je bila njegova želja po prostosti, ošabnost, prepirljivost in pa njegove od druge strani vcepljene ideje, da mora kaj posebnega iz njega biti. To je kazilo iu motilo
tega sicer pridnega in nadarjenega dečka in mu ni dalo miru v zavodu. Drugikrat, če treba, povemo lahko še kaj več o tem.
(Vročiua) je v poslednjih dneh za sedanje razmere nenavadna postala, kar je tem bolj občutljivo, ker smo do sedaj vedno le hladno, tii pa tam v začetku maja mrzlo vreme imeli.
(Dve učiteljski službi) razpisani ste na tro-razrednici v Zireh in to službeni mesti druzega in tretjega učitelja z 500 in 400 gld. in stanovanjem do 10. junija. Prošnje c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Logatec. — V ravno tem šolskem okraji je razpisana učiteljska služba v Hotederšici s 450 gld. in stanovanjem tudi do 10. junija.
(Novi zastop kmetijske podružnice Metliške) je sledeči: Gosp. Franc Schweiger, župnik na Radovici, predsednik; gosp. Anton Aleš, dekan v Semiču, namestnik; Anton Jeršinovec, uadučitelj v Crnomlji, Anton Navratil, zasebnik v Metliki, Franc Stajer, notar v Metliki, Franc G ust in, posestnik v Metliki in Martin Pečarič, posestnik v Drašičib, odborniki.
(Dolenjske Toplice.) čudno, a vendar res, da v tujih listih o naši domovini večkrat kaj zvemo, kar je pri nas manj znano. Tako smo brali v »Gr. Volksblatt" o naših dolenjskih Toplicah nekaj, kar smo dosihmal po naših listih zastonj iskali. Dopisnik vpraša, zakaj se ta kraj ne obiskuje bolj, ker so vendar tople kopeli že marsikomu prinesle zdravje, ali vsaj polajšanje bolezni, ktero je drugod zastonj iskal in ker se tudi po zimi sprejemajo bolniki. Dvoje zlegov, pravi dopisnik, je tukaj stalnih, namreč: slaba cesta in poštna zveza. Cesta, bere se v »Volksblatt" je taka, in se tako posipa, da bi moralo prav za prav društvo proti trpinčenju žival kaj storiti, in da se morajo na tem slabem potu kola in živina ugonobiti. Drugo še večje zlo mu je poštna zveza. Tako slabo je vravnana, da dobimo pisma 26 ur pozneje v Toplice kakor drugam, in to samo zarad četrt ure časa. To pa se tako vrši: Poštni voz iz Krškega, ki ima tudi Dunajsko pošto, pride vsako opoludne v Rudolfovo, a odtod gre poštni voz, ki ima zvezo med Rudolfovim in Toplicami, vsak dan ob ®/4 na 12 in prinese še le 26 ur poznej pošto iz Rudolfovega in Kostanjevice, toraj današnja pisma ležijo do jutri 3/i na 12, toraj le '/< manj, kakor 24 ur. Mar li to ni neumnost? — Iz tega dopisa zvemo tudi, da slana v dolini pri Toplicah ni škodovala veliko, a od drugod se čujejo žalostne vesti, n. pr. od Tržke gore pri Rudolfovem, St. Ko-cijana, Bučke, Rake, Kostanjevice, Sv. Križa, Čateža, Vidma, Sevnice itd. A sadno drevje ni poškodovano, ta nada ostane kmetom; sicer pravijo nekteri, trta bode nove mladike nastavila, imeli bodemo bolj pozno srednjo letino. Naj ne bila bi to le prazna tolažila. — Za srenjskega predstojnika je bil 13. t. m. tu voljen praktični zdravnik zakupnih toplic, dr. Avgust Kulavic. — Poletni čas za kopeli se je začel 1. maja, nekaj gostov je že tukaj, eden se zdravi po zimski navadi v okrinu (bassin) že od 3. aprila. — Bolj živahno postane v toplicah vsako leto še le 1. junija. Takrat namreč pride 30 vojakov v tukajšno vojašnico, čez 30 ali 40 dni pridejo drugi iz Ljubljane. S prvim prevozom pride vselej kak g. stotnik ali kak drug častnik in polkovni zdravnik, ki ostane tii dokler ne mine poletinski kopelni čas do 1. septembra. — Toplice vendar niso tako slabo obiskovane, to se vidi iz vsakoletnih poročil. Pretečeno leto je bilo 1252 gostov. Zdravniška opazovanja so sploh ugodna, posebno pa zdraviljenje po elektriki in dr., pri revmatičnih, kostnih in čutniških boleznih, posebno pri hromoti. S tem morda ustre-žemo kakim bolnikom, ki se včasih ne vedo kam obrniti. Dopisniku pa, ki želi, da bi tudi drugi listi kaj omenili o tem zdravilnem kraju, le rečemo: Pišite, poročajte in se bo zgodilo; brez tega pa ne bode nič.
(,,Matica Hrvatska") naznanja svojim častitim članom, da se lahko dobijo letošnje knjige elegantno vezane, in sicer po naslednih cenah: 1. Kišpatič: „Iz bilinskoga svieta" II. del 1 gold. — 2. Luka Botič: „Pjesme" 80 kr. — 3. Tomič: »Poviest rimska" III. del 60 kr. — 4. Caric: »Slike iz pomor-skoga života" II. del 60 kr. — 5. Šenoa: „Pripo-viesti" IV. del 40 kr. — 6. Kumičič: »Sirota" 30 kr. — Novce naj blagovolijo čč. člani, kteri želijo knjige vezane, kolikor prej mogoče poslati dotičnemu po-verjeništvu.
Telegrami.
Budapest, 21. maja. Gorenja zbornica sprejela je domobransko postavo nespremenjeno.
Bukarešt, 22. maja. Kamora je sprejela avtonomno carinsko tarifo.
Atene, 22. maja. Trikupis je v kamori pojasnil, da je neredu ob meji to vzrok, ker se zapovedniki med sabo niso razumeli. Turki so dobili ukaz, da naj se le defenzive drže. Grška okrožnica ugovarja blokadi, ktera Grke ovira, Turki se pa prosto gibljejo, kjer in kolikor se jim poljubi.
Atene, 22. maja. Turki so Grke pri Me-covem napadli, pa so se kmalo umaknili in so Grki povrh tega še mnogo turških stališč pridobili, turške utrdbine pri Analypsiji so jim pa razbili. Sedaj Turki nameravajo v Tesalijo planiti.
Catania, 21. maja. Izmetavanje na Etni je vedno zdatneje in gledalci od vseh strani ta redki a grozni prizor semkaj gledat hite. Zrak je na dolgo in široko napolnjen z dimom in pepelom. Potresi in podzemeljsko bučanje traja v eno mer. Prebivalci so pobegnili iz Belpassa in Nicolosija, kjer se lava približuje.
Javno priznanje, zalivala in prošnja.
Podpisani javno pripozn&, da je zavarovalna banka »Slavija" vsim tistim pogorelcem na Suhi, ki so imeli svoja poslopja zoper ogenj pri njej zavarovana in tudi ondotni pogoreli cerkvi nemudoma in brez kakega utrgovanja zavarovane zneske izplačala, in da se more ta zavarovalna banka že zarad naglega odškodovanja toplo priporočati vsim tistim, ki morebiti še do zdaj nimajo svojih poslopij ali drugih reči nikjer zavarovanih proti ognju.
Ob enem izreka podpisani svojo prisrčo zahvalo vsim tistim dobrotnikom, ki so celo neprošeni njemu za omenjene pogorelce milih darov poslali, in prosi, da bi še kaki drugi dobrotniki, ki zamorejo, pogorelcem na Suhi s kakim milim darom na pomoč prihiteli, ker so bili le za majhne svote zavarovani, ter imajo veliko več škode, kakor so odškodnine dobili.
V Predosljih, dne 18. maja 1886.
Josip Kerčon, župnik.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 22. maja
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85
Sreberna „ 5% ., 100 » (s 16% davka)	85
4% avstr. zlata renta, davka prosta	117
Papirna renta, davka prosta . .	101
Akcije avstr.-ogerske banke	877
Kreditne akcije......284
London.......126
Srebro ..........—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini ....	5
Nemške marke	62
gl.	20
„	30
"	85
"	30
„	75
I	03
„	96
Vremensko sporočilo.
G te Q	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v ram	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	741-38	-fl8'4	si. svzh.	jasno	
21.	2. u. pop.	74000	+27-2	si. vzh.	jasno	000
	9. u. zveč.	740-48	+19-2	si. vzh.	jasno	
Lepo in vroče. Srednja temperatura 21'6" C., za 6 5° C. nad normalom.

V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnicah knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkotasnic iz vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik, miteij. 12 pol v 8". Mehko vezana 6okr., franko po polti 6$ kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj ie nenatis nenih kratkočasnic gotovo ni imel tnalo truda pri zbiranji teh kratkočasnic in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode titajoč podane smeSnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-linjeno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor (Sala) življenju, t Humor zgubljen, življenje zgubljeno», pravi K. Btlhler
Ig. pl. Kleinmayr fl Fed. Bamberg
knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
jocccocccocoaocccoaaao^^
! Čast. gosp. duhovnikom! !
Marijeta Seyfried-ova na «
' Rchbcrgn, pošta Scmriacli na Štajarskem, « . izdeluje lepe l£ols»vJe in se pri- ,
, poroča za blagovolna naročila,	(i) (
,f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f,
Za ude bratovščine večnega počeščevanja svetega Rešnjega Telesa in za tiste, kateri prvo sv. obhajilo opravljajo itd. je posebno priporočljiva molitvena knjiga
KRUH NEBEŠKI
ali
Navod pobožno moliti in častiti
presveto Rešnje Telo
s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami.
Na svitlo dal JANEZ ZUPANČIČ,
župnik.
Tretji zopet pommženi in zlepšani natis.
»Kruh nebeški" je znana knjiga, zlasti častilcem sv. Rešnjega Telesa. Cena te od vis. č. g. župnika Zupančiča spisane knjige, kaže pač dovolj že to, ker je sedaj že zagledala tretji natis. Namen jej je pred vsem poče-ščevanje sv. Rešnjega Telesa; vendar pa je vrejena tako, da je popolna molitvena knjiga za vsaeega kristijana. Izdala je ta tretji natis »Vincencijeva družba" v Ljubljani. Priporočamo jo toraj prav toplo zarad lepe vsebine in pa še posebej zarad dobrega namena, kajti čisti dobiček je namenjen v podporo dobrodelnemu »Vineen-cijevemu društvu". — Novi natis obsega tudi Šest-nedeljsko pobožnost sv. Alojzija.
Cena je knjigi vezani v pol usnju VO kr., vse v usnju OO kr., vse v usnju z zlato obrezo 1 gld. SO kr.
Katoliška Bukvama
v Ljubljani, stolni trg štev. 6.
Št. 8876.
(1)
Košnja v najem.
V ponedeljek, 31. maja t. 1., dopoludne ob 9. uri, se bode košnja mestnih senožetij ob Dolenjski veliki cesti pod Rakovnikom, dalje onih pri konjači v Trnovem in pri Kolezijskem mlinu za leto 1886. po očitnej dražbi kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevalo na drugih senožetih.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 18. maja 1886.
Župan: Grasselli.
Otvoritev podjetja.
Podpisani dovoljuje si s tem p. t. občinstvu udano naznanjati, da je dne 6. maja otvoril
v Židovskih ulicah štev. 5
galanterijsko strugarstvo
z zalogo orodja za kadilce.
Tudi se sprejemajo vsakeršna Mtru{yarsl£n dela in poprave se točno izvrše. Za mnogobrojna naročila proseč, se beleži z velespoštovanjem
(2)	Karol Vidmar, strugar.
Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja
knjigoveznica
od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na sv. Petra ccsti štev. 6, nasproti gostilne pri „Avstrijskcm cesarju".
Priporočam so vsem, da mo v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so mo do sedaj. Skerbel bodem naročnikom vselej naglo in dobro postreči. Priporočam se prečastiti duhovščini za prevezo vanj o »Missalo Romanam", »Brevirjev" in vseh druzih 1 i turgičnih knjig; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knjižničnih knjig; nradnijam in žu-panijam za vezanje uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vožne ali druge stroške; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas ne dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po delo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanjc delo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno so priporočam tudi šo za galanterijska in kartona ž n a dela z zagotovilom nizke cene in ličnega dela.
i
(3)
Z odličnim spoštovanjem
Fran Dežmaii,
bukvovez.
iu
)