Cene lnseratom: Cela stran Din 2000'—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 600'—, '/» strani Din 250—, «/i« strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—.
Triletnica nekulturnosti.
Med svetlobo in temo se vrši boj v naravi, in vsak dan nam nudi priliko, da opazujemo ta boj. Ko zmaga svetloba, se vzradosti vsako živo bitje, ki mu v temi klone glava. Tudi v duhovnem svetu se vrši ta boj: borba med duhom in njemu nasprotujočo tvarjo, med resnico in lažjo, med pravico in zablodo, med krepostjo in strastjo, med plemenitostjo in hudobnostjo.
Otroci luči se zbirajo najrajši tam, kjer sije luč. Prava luč izvira iz Njega, ki je rekel: »Jaz sem luč sveta.« Ta luč pre-šinja našo krščansko prosveto. Njene organizacije so kakor baklje, užgane ob tej luči, razsvetljujoče ^bzorje našega ljudstva. Prosveta, ki se ne užiga ob tej luči, ne prosvetljuje, marveč zatemnjuje.
Sinovi tega sveta mrzijo to luč. Iz te mržnje izhaja nasprotovanje krščanski prosvetni organizaciji. Kar ni resnično krščanskega duha, kar je liberalno in so-pialistično, se združuje v borbi zoper krščansko izobraževanje ljudstva in katoliško vzgojo mladine.
Narodnost ne pride v poštev kot sodilo. V nekdanji državi so nemški nacio-
V NAŠI DRŽAVI.
Razgrajoča in razbijajoča opozicija. V minulem tednu sta se vršili dve skupščinski seji in sicer v četrtek 13. in v petek 14. februarja. Poslanci opozicije so motili delo zbornice z brezplodnimi interpelacijami, razgrajanji in razbijanji. Na seji v petek 14. februarja je bila na dnevnem redu interpelacija glede preskrbe s semenskim žitom revnih v kačarskem in takar-skem okraju. Prišlo je ob tej priliki na sahtevo opozicije do poimenskega glasovanja. Kljub odsotnosti več poslancev iz večine JRZ je dobila vlada 153 glasov, opozicija 110. Po tem glasovanju se je opozicija porazgubila osramočena in poražena iz zbornice.
V DRUGIH DRŽAVAH. OBSODBA V MARSEJSKEM PROCESU
Razprava proti glavnim sokrivcem pri atentatu na našega kralja Aleksandra I. je bila 12. februarja zakijučena in objavljena sodba. Trije obtoženi: Mi jo Kralj, Zvonimir Pospišil in Ivan Rajič so obsojeni na dosmrtno ječo. Obsojeni so imeli
iialci in nemškutarji na vso moč ovirali delo naših narodnih krščanskih prosvetnih društev. Sedaj ta posel izvršujejo jugoslovansko orientirani svobodomisleci, liberalni demokratje, kmetijci, naprednja-ki in socialisti. Eni in drugi so vodili, od-nosno vodijo boj zoper otroke luči. To je boj nekulturnosti proti pravi, ljudstvo osrečujoči kulturi.
Za trenutek zmaga tema nad lučjo. To se je zgodilo 17. februarja 1933, ko je bivši ban dravske banovine dr. Marušič razpustil Prosvetno zvezo in vsa v njej včlanjena društva. Ta oblak, ki je zatemnil duhovno obzorje našega ljudstva; se je razblinil 15. julija 1935, ko je minister dr. Korošec zopet vposta-vil Prosvetno zvezo in njena društva. Ob triletnici črnega 17. februarja moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da so črne nakane JNS v Sloveniji in vseh njenih laži-demokratskih in lažikmetijskih mogotcev propadle. Propadle na področju politike, gospodarstva in prosvete. Zato ob tej obletnici kličemo: Živela luč! Živela krščanska narodna prosveta, rešiteljica slovenskega naroda!
tridnevni rok za pritožbo na višje sodišče. Ta rok je potekel 15. februarja. Obsojena trojica ni vložila priziva in radi tega je postala obsodba pravomočna. Meseca marca bodo Pospišil, Kralj in Rajič prepeljani v francosko kazensko kolonijo na Hudičeve otoke v Južni Ameriki.
Povsem zaslužena obsodba je utemeljena, ker je Mijo Kralj spremil morilca Ke-lemena na kraj napada na rajnega kralja v Marseille. Pospišil in Rajič sta sodelovala pri atentatu, ker sta hotela kralja umoriti v Versaillesu pri Parizu, ako bi se bil ponesrečil napad Kelemenu in Kralju v Marseillu.
Pospišil pa ima še vse druge zločine na vesti. Leta 1929 je izvedel napad na zagrebškega novinarja Schlegla. Njegova pomagača sta bila tedaj obsojena na smrt in obešena. Pospišilu je uspel pobeg. Sodišče za zaščito države v Beogradu je tedaj pobeglega Pospišila v odsotnosti obsodilo na smrt. Pozneje je bil Pospišil na prosluli Janka pusti na Madžarskem učitelj onim najetim podležem, ki so se vež-bali za atentate.
Ko je sodišče razglasilo obsodbo, se je vršila kratka razprava zoper glavne krivce, zasnovalce in organizatorje atentata. Duševni in organizatorični očetje napada: dr. Ante Pavelič, polkovnik Ivan Perčevič
in Evgen Kvaternik so bili obsojeni v odsotnosti na smrt.
Krog petrolejske sankcije. V Ženevi prJ Društvu narodov zborujejo in se posvetujejo petrolejski strokovnjaki. Gre namreč zato, ali bo Društvo narodov začelo napram Italiji s petrolejsko sankcijo ali zaporo ali ne. Petrolejski strokovnjaki trdijo ,da je popolna zapora sirovega olja v Italijo tako dolgo nemogoča, dokler ne pristanejo na to sankcijo tudi Združene ameriške države. Tudi to so ugotovili v Ženevi, da bi ne bilo treba Amerikancem zavsem prekiniti uvoza potroleja v Italijo, ampak bi zadostovalo, če bi se držala Amerika v letu 1936 istega oljevega izvoza v Italijo kakor leta 1934. Tile omenjeni izgovori jasno kažejo, da bo dobila Italija tudi za bodoče za drag denar sirovega olja, kakor ga bo potrebovala. Če ne bo prišlo do petrolejske sankcije, bodo padle v vodo tudi ostale in nepregledno škodo bodo imele samo manjše države, ki so se pridružile od Angležev predlaganim sankcijam.
Nemci ogrožajo Nizozemsko. Silno so vznemirile Belgijo in Nizozemsko vesti, da je nemški generalni štab pripravil načrte, kako bi v slučaju vojne najprej zasedla Nemčija Nizozemsko ter skozi njo vdrla v Belgijo, kakor je storila leta 1914 vpad v Francijo skozi Belgijo. Belgijska vlada hoče zato vzdolž nizozemske mejo zgraditi poseben trdnjavski pas.
Načrti nemških vojaških krogov niso samo naperjeni proti zapadnim silam. Kakor poroča časopisje, obstoja en načrt za zasedbo Čehoslovaške, skozi katero bi potem nemška vojska vdrla v Ukrajino.
Francosko-sovjetska pogodba o pomoči Rusije za slučaj, da bi napadla Nemčija Francoze, je zvršeno dejstvo. Upanje je, da se bo ta zveza raztegnila še na Angli ■ jo. Trozveza Anglija-Francija-Rusija bi bila po zatrdilu treh imenovanih velesil najmočnejše jamstvo za mir v Evropi. V zadnjem času velesile tekmujejo, kako b» se približale Rusiji, kateri zagotavlja celo hitlerjanska Nemčija znatno posojilo, k? bi se naj odplačalo v lOtih letih.
Napad na voditelja francoskih socijali-stov. V bližini vojnega ministrstva v Parizu je bil napaden avtomobil Leona Blu-ma, voditelja francoskih socijalistov, od desničarskih mladcev, ki so pod vodstvom Leona Daudeta. Napadalci so razbili s palicami šipe na avtomobilu, v katerem sta bila socijalistična poslanca Blum in Mo-net. Šofer in 3 stražniki, ki so hiteli po-slancema na pomoč, niso bili kos kakim 50 mladim moškim, ki so udrihali s palicami predvsem po Blumu. Komaj in komaj so iztrgali močno poškodovanega
Bluma gruči razjarjenih desničarjev in so ^a prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili ;ežke poškodbe. Napad sta ostro obsodila v parlamentu predsednik zbornice in ministrski predsednik Sarraut, ki je nagla-sil ,da bo njegova vlada uporabila proti narodnim prenapetnežem zakon za vzdrževanje reda, ki je že sprejet od parlamenta.
5rski parlament je končno vendar sprejel spomenico, s katero pozdravlja novega britanskega kralja Edvarda VIII. Ir-
ski republikanci skraja o takem pozdravu niso hoteli ničesar slišati.
Novi spopadi na Daljnem vzhodu. Položaj na mongolsko-mandšurski meji se je nenavadno zaostril. Vrstijo se neprestano medsebojne praske med obmejnimi stražami. Baje so Mongoli že mobilizirali armado 50.000 mož, ki dobiva vojni mate-rijal neprestano iz Rusije. Tudi Japonci pošiljajo na mejo neprestano nove čete. Nevarnost vojne na Daljnem vzhodu je prav resna.
Gospodarska kriza pritiska Nemčijo z vso močjo. Ljudstvo trpi pomanjkanje in z nevoljo prenaša bedo. Ako se kje dvigne kak glas, ki zahteva boljše življenjske pogoje, ga narodno-socialistični mogotci takoj napadejo ne z mokro cunjo, marveč s trdo palico. In ako kdo omeni prejšnje narodno-socialistične obljube, ki so napovedovale pod narodno-socialističnim režimom vsesplošno gospodarsko in socialno izboljšanje, dobi za odgovor: Prvo je narod, vse drugo ne pride v poštev. Nedavno je znani vedno govoreči minister Goebbels izjavil: »Nemcem ni treba sirovega masla, marveč topov.«
In vendar imajo nekaterniki v Nemčiji dovolj ne samo sirovega masla, marveč še boljših jedil in šampanjca v izobilju. Tako je nedavno slavil narodno-socialistični prvak pruski ministrski predsednik
general Goering svoj 43. rojstni dan. O tej proslavi je objavil angleški list »The News Chronicle« to-le poročilo: »Ta rojstni dan se je slavil na najslovesnejši način, in sicer s plesom v državni operi, ki je trajal do štirih zjutraj ter je s svojo razkošnostjo spominjal na dneve nemškega cesarstva. Navzočih je bilo 2100 gostov, večina je plačala vstopnico 50 mark {750 Din). Dvorana je bila bajno opremljena, polna svetlobe in dragocenega nakitja. Svila in žamet sta krasila zidove. Navzoč je bil nemški prestolonaslednikov Goeringovi loži je sedel vojvoda hesenski in njegova soproga Mafalda, hči italijanskega kralja. Prodano je bilo več tisoč steklenic šampanjca, vsaka steklenica po 15 mark (225 Din).« Tako se v narodno-socialistični Nemčiji trati denar sredi največje gospodarske krize in ljudske stiske.
KiTOIBKKMi
Pohvala slovanske katoliške mladine. Vatikanski list »Osservatore Romano ., pazno zasleduje katoliški mladinski po-kret po posameznih državah, tudi po slovanskih. Tako je lani zapisal o čehoslo-vaški katoliški telovadni organizaciji »Orel« med drugim naslednje: »Telesna vzgoja je sama na sebi nezadostna, ako se ne dopolnjuje s krepko duševno vzgojo. Tako ravna čehoslovaški »Orel«. Zvest je vsem svetinjam in velikim krščanskim apostolom vseh narodov ter tisočletnim verskim tradicijam lastnega naroda. Kot nalogo si je postavil, da vzgaja svojemu narodu duševno in telesno krepke in zdrave ljudi. Ta ideal dosega »Orel« s svojim bogatim verskim, narodnim in socialnim programom.« — Letos 26. januarja pa je »Osservatore Romano« objavil poročilo o lepo se razvijajoči hrvatski katoliški mladinski organizaciji, znani pod imenom »Križarjev«, odnosno »Križaric«. V poročilu ugotavlja, da obstoji na Hrvatskem 336 križarskih društev, od teh 194 v zagrebški nadškofiji. Leta 1935 se je število društev pomnožilo za 151. Po stanovskem ustrojstvu je 222 kmetskih društev, 50 delavskih, 25 dijaških, 39 pa mešanih. Skupno število križarsko organizirane mladine znaša 20.000, 60% pripada kmetski, 30% delavski, 10% dijaški mladini. Vatikanski list (Vatikan je tisti del mesta v Rimu, kjer prebiva papež) s pohvalo omenja delovanje organizirane hr-
vatske katoliške mladine, ter se s priznanjem izraža o njeni globoki vdanosti sv. Očetu in o njeni odločni obrambi katoliških svetinj.
Najvzornejša katoliška mladinska organizacija je brezdvomno »Katoliška delavska mladina« v Belgiji. Izdaje oko! 20 raznih mladinskih listov s skupno naklado 6 milijonov iztisov. So štiri zveze: dve za mladeniče valonske in flamske narodnosti, dve za mladenke obeh narodnosti. Vsaka teh zvez izdaja po eden bogato ilustriran mesečnik na 32 straneh z izbrano vsebino, poučno, vzgojno in tudi zabavno. Ti mesečniki so odlični, povsem sodobni katoliški časopisi. Mesečnike dopolnjujejo tedniki, ki so po zunanji obliki skromnejši, po svoji vsebini pa enako bogati. Svobodomiselne in socialistične mladinske organizacije zaostajajo, kar se tiče mladinskega časopisja, daleč za katoliškimi. Hvala za to gre požrtvovalnim voditeljem katoliške mladine, pred-
vsem duhovnikom, ki so najsposobnejši in najpožrtvovalnejši delavci kakor na polju organizacije, tako posebej na področju časopisja. V izvrstno podporo jim je sama mladina, ki je za svoje liste navdušena, jih zvesto naroča in najmarlji-vejše razširja. Papež Pij XI. je po pravici rekel, da je Katoliška delavska mladina Belgije najgloblje zajela idejo Katoliške akcije ter jo vzorno ostvarila. Naši slovenski mladini bodi svetel primer in spodbuden zgled!
Dijaki proti marksistom. Marksisti, ki se delijo v socialiste in komuniste, izvršujejo usoden vpliv na mladino, ki jo hočejo zaplesti v svoje mreže. Mlade ljudi zastrupljajo z lažnjivim, brezbožnim komunizmom, da bi jih porabili za svoje agitatorje za socialno revolucijo, ki so jo izvedli v Rusiji in ki jo hočejo razširiti po vsem svetu. Tudi med našim narodom so posejane komunistične celice, ki jih tvorijo dijaki in druge mlade osebe. V, ozadju stoje profesorji marksistične miselnosti, ki se je jo semena materialističnega socializma v mlade, dovzetne duše. In česar ne more doseči izgovorjena beseda, to dopolni pisana in tiskana, ki jo neizkušena mladina vsesava v svojega duha iz marksističnih knjig, katere izpo-sojujejo knjižnice, podpirane od gotovih delavskih organizacij. Proti takemu za-strupljenju mladine se je začel zadnji čas v Španiji odpor iz vrst dijaške mladine same. Dijaki španskih vseučilišč so priredili splošni štraik kot protest zoper delovanje marksističnih profesorjev in posebej zoper marksistične rektorje vseučilišč v Madridu in Oviedu. To je plemenita, junaška mladina, ki ne da teptati v blato svojih verskih in narodnih svetinj.
Proti katoliškim mladinskim društvom. Katoličani v Nemčiji so imeli veliko ter vzorno urejeno in piodovito delujočo mladinsko organizacijo. Konkordat, sklenjen med papežem in narodno-socialistično vlado, je zajamčil katoliškim mladinskim organizacijam in njenim ustanovam svoboden obstoj in nemoteno delovanje. Narodni socializem pa je besedolomec prve vrste. Mogotci stranke preganjajo kato* liško mladino, kjerkoli in kakorkoli )3 morejo. V novembru 1935 so zaprli generalnega tajnika katoliških mladinskih združenj ter ga vrgli v ječo. kjer je zbolel. Zdaj pa so zaprli tudi vrhovnega voditelja teh organizacij monsignorja Wol-kerja in okoli 100 odličnikov katoliške mladinske organizacije. Tudi uradno glasilo katoliških mladinskih društev »Sveti Mihael«, ki je izhajalo tedensko v 300 tisoč izvodih, je tajna policiia ustavila. Tako vodi nemški narodni socializem proti katolicizmu borbo na življenje in smrt.
Osebne vesli.
Trojna poročna slovesnost. V frančiškanski baziliki v Mariboru sta obhajala 17. februarja viničarja Ivan in Alojzija Daniš zlato poroko. Istočasno je slavila njuna hči Marija, poročena Straus, srebrn zakonski jubilej, vnuk Ivan pa zeleno
poroko. K trojnemu jubileju naše častit-ke!
Smrt daleč znanega veletrgovca. V Pristavi je priminil daleč po spbdnjih krajih znani, spoštovani in priljubljeni veletrgo-vec in župan g. Edvard Supoanz. Blago-pokojnemu svetila večna luč, preostalim pa naše sožalje!
Nesreče.
Dva požara na Prihovi pri Konjicah. V
Spodnjem Grušovju na Prihovi je izbruh-
nil ogenj v Dobrajeevi koči. Ogenj je nastal vsled tresk, ki so bile naložene krog zakurjene železne pečice. Ko je začelo goreti, je bil mož zaklenjen v hiši, ker je stara žena odšla na vas in zaklenila vrata od zunaj. S krampom je razbil vrata in si rešil življenje. Od goreče koče je zanesel veter ogenj še na slamnato streho Medvedovih hlevov, ki so tudi pogoreli.
Smrtna nesreča pri podiranju drevesa. Pri Sv. Miklavžu je podiral v gozdu s tovarišem viničar Viher bukev. Podžagano drevo je padlo tako, da so veje oplazile Viherja in so mu prebile lobanjo. Udarjeni je drugi dan po nesreči umrl.
Huda avtomobilska nesreča. Dne 14. t. m. se je mudil v Celju radi nakupa jabolk pri Kmetijski družbi Josip Lenardič, sadni trgovec iz Zagreba. 4000 kg kupljenih jabolk je naložil na tovorni avto bratov Dolinšek z Ostrožnega in se je odpeljal omenjenega dne ob pol desetih zvečer iz Celja proti Zagrebu. Ob pol 11. uri v noči se je zgodila na cesti med Rimskimi To-plieami in Zidanim mostom huda avtomobilska nesreča. Nenadoma je ugasnila luč na avtomobilu, radi oledenele ceste je zavozil avto s ceste v jarek in zadel ob drevo. Sprednji del vozila, kjer so sedeli štirje potniki, je obstal ob drevesu, drugi z jabolkami je sunek odtrgal in ga pognal preko jarka v Savinjo. Zagrebčan Lenardič je bil pri priči mrtev, enemu bratu Dolinšek je počila lobanja, ostala dva sta dobila lažje poškodbe.
Otrok se opekel. V Topolščici je bil sam dorna 5 letni sinček delavca Martina Gre-gorc. Otrok se je igral pri ognjišču. Srajčka, v katero je bil oblečen se je vnela in popolnoma zgorela. Revček je dobil tako hude opekline, da so ga prepeljali v bol-Dico v Celje.
Smrtna nesreča vsled neprevidnega streljanja. Na Dobrni se je pripetila vsled mladostne neprevidnosti nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. 18 letni posestnikov sin Gregorač je hotel ustreliti v tarčo iz plinske cevi, ki je bila nabita s smodnikom. Pri izstrelu je pognalo cev nazaj in je predrla fantu oko, šla skozi lobanjo in je izstopila na zadnji strani glave. Neprevidni fant je bil pri priči mrtev.
Mlad gospodar zmrznil. 31 letni Jožef Peček, posestnik v Vel. Blokah na Gorenjskem se je vračal v snežnem metežu s sejma v Grahovem. Na povratku je zašel v žamete, zablodil v snegu in zmrznil. Dober gospodar zapušča ženo in otroka.
Podlegel poškodbi. V rovu v Zagorju ob Savi je zasul, kakor smo že zadnjič poročali, plaz zemlje rudarja Antona Prašnikarja in mu je zlomilo hrbtenico. Nekaj časa je bil v bolnišnici, a so ga prepeljali domov, kjer je sedaj po groznih mukah umrl.
Pazne novice.
Tele z dvema glavama. Posestnici Heleni Forstner v Mariboru v Frankopano-,vi ulici je povrgla krava teleta z dvema glavama in dvema jezikoma. Tele je koj po porodu poginilo, so ga nagačili in oddali v mariborski muzej.
Redek ženin. V Poljčanah je bil poročen 851etni Jože Bizjak s 401etno nevesto. Korenjaški ženin je doma iz okolice Tolmina.
Hudo udarjeni delavci. Tvornica usnja bratov Woschnagg v Šoštanju je odpo-
vedala dne 8. februarja svojemu delavstvu, ker bo fabrika 22. februarja zaprla obrat. Woschnaggovo usnjarsko podjetje je največje v Sloveniji. Z ustavitvijo obrata je postalo brezposelnih 350 delavcev in delavk. Poleg delavcev bo prizadetih 800 njihovih družinskih članov. Zraven vseh pomilovanja vrednih delavcev bodo udarjeni šoštanjski trgovci, mesarji, peki in obrtniki. Doslej sta živela Šoštanj in okolica od Woschnaggovega delavstva, ki bo brez dela ter kruha in bo ta udarec brezposelnosti bridko občutilo mnogo drugih.
Ustanovitev zveze kmetijskih podružnic. V Celju so zborovali zastopniki 25. kmetijskih podružnic iz celjskega, šmarskega, slovenjgraške-ga, gornjegrajskega in laškega okraja in sicer »Pri zelenem travniku«. Na zborovanju sta poročala dr. Kovačič iz Maribora in kmet. referent Wernig ter so v prav živahno debato posegli mnogi zastopniki kmet. podružnic in banski svet-: nik g. Kuder. Zborovalci so ustanovili »Okrožje kmet. podružnic« in so sklenili uvesti za kmet. podružnice celjskega okrožja (navedenih 5 okrajev) najširšo avtonomnost zadružno-trgovskega poslovanja. Za načelnika okrožja je bil izvoljen obče priljubljeni, agilni gospodar g. Rebov Martin iz čreta pri Teharju, za prvega tajnika pa g. Senegačnik od Sv. Tomaža pri Vojniku.
Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, rez, po-mlajanje, preeepljanje in gnojenje sadnega drevja se vrši 6. in 7. marca (petek in soboto) t. 1. na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Snežni viharji na Bolgarskem. V letošnjem zimskem času so se veselili na celem Bolgarskem najlepšega spomladnega vremena, saj so cvetela že sadna drevesa. Sredi minulega tedna se je vreme nenadoma preokrenilo. Začeli so grozni snežni viharji. Po bolgarskem hribovju je padlo nad 2 m snega. Promet je bil znatno oviran radi snežnih žametov. Pri Stari Gori sta trčila dva vlaka. Nesreča je zahtevala 15 mrtvih in več težko ranjenih.
Strahovita zima po Združenih ameriških državah. Iz Severne Amerike prihajajo vedno nova poročila o zimi, kakršne ne pomnijo tamkaj dobrih 100 let. Doslej je zahteval mraz po Združenih državah 500 smrtnih žrtev. Po New Yorku kida neprestano sneg 26.000 brezposelnih. Reka Hudson je zamrznila. Vsa zavetišča za brezdomce po New Yorku so prenapolnjena. Po raznih državah manjka ljudem živil in predvsem kuriva. Ponekod kurijo s koruznimi storži. Radi previsokega snega promet sploh počiva.
Obžalovanja vredni slučaji.
Okrvavljeno truplo otroka najdeno. Dne
14. februarja je brskal brezposelni delavec Anton Možic ob bregu Drave pod gostilno Birtič v Mariboru po tamkaj navo-ženih smeteh. Zadel je na papirnato vrečo, v kateri je odkril mrtvo truplo 4—5 mesečnega otroka. Truplo je bilo okrvavljeno, iz česar je sklepati, da je bil otrok na grozen način umorjen.
Obešenega so našli v Mariboru v konjskem hlevu v Taborski ulici 49 letnega iz-voščeka Konrada Pukl. Že lani je imenovani zažgal v Jezdarski ulici hlev in si skušal sam končati življenje, kar so pa preprečili na pomoč pribrzeli gasilci.
Neznanci okradli kmečko stanovanje. Pri posestniku Pavlu Mejalu na Slivniš-kem Pohorju so vlomili neznanci v stanovanje. Odnesli so obleke ter perila za 1700 Din.
Izsleden požigalec. Pred nedavnim je pogorel na Janežovskem vrhu pri Ptuju senik posestnici Neži Janeš. Orožniki od Sv. Urbana so izsledili požigalca v osebi Alojzija Horvat, posestnika na Janežovskem vrhu. Aretirani je priznal dejanje in izpovedal, da je podtaknil ogenj iz maščevanja
Vlomi v vinske kleti. V Juršincih in Vi-tomercih pod Ptujem je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov v kleti. Vlomilci so odnesli precejšnje količine vina.
Dve krvavi in obsodbe vredni s Ptujskega polja. V ptujski bolnici se zdravita dva, ki sta postala žrtev podivjanosti. P. Plohi, 451etni posestnik iz Bukovcev, je posvaril svojega sina Petra radi pijančevanja in nedostojnega vedenja. Izprijeni sin je nato očeta zabodel z nožem v hrbet, da je obležal v mlaki krvi in so ga spravili v bolnico. — Smrtnonevarne poškodbe je dobil radi zabodljajev v prsa in hrbet Alojzij Janžekovič, posestniški sin iz Juršincev.
Brezuspešen vlom v cerkev. V romarsko cerkev sv. Antona pri Vitanju je bil izvršen nočni vlom. Vlomilec je odprl z vitrihom stranska vrata, je prišel v ža-gred, kjer je našel ključ od tabernaklja. Na srečo ni bilo srebrne in bogato pozlačene monštrance v tabernaklju na glavnem oltarju, ampak v stranskem, katerega se pa hudoba ni lotil. Monštranca predstavlja dragoceno starinsko znamenitost. Vlomilec je še vse prebrskal po zakristiji in nato je ostavil cerkev praznih rok.
Nepoboljšljiv vlomilec. V Celju se je splazil v stanovanje 70 letne branjevke Marjete Hočnik v Gaberju 37 letni Jožef
Kaj pa j@ v
Nekdo Vam je natresel črnino vanj. Gospa Ivanka pa miri neveščo deklo: Črna voda je merilo, kako je oprano perilo. Čim temnejša voda, tem lepše je perilo oprano. Terpentinovo milo Zlatorog da vedno temno vodo, zato pa je s tem milom oprano perilo lepše kot novo. Lepo duhti in iz njega kar puhti po snagi in svežosti.
Viljem Gustloff, voditelj švicarskih hit-lerjanciv, je bil ustreljen v Davosu od Vdovskega visokošolca Davida Frank-furterja.
Gfrorer. Odnesel je 3024 Din. Policija je vlomilca takoj imela in so našli pri njem še ves denar. Gfrorer je rojen v Knitten-feldu na Zg. Štajerskem, pristojen v Mi-slinje. V Avstriji je bil obsojen radi roparskega umora na 15 let. V kaznilnici Karlau pri Gradcu je izvršil vlom in je dobil še 6 mesecev. Pred štirimi leti je bil pogojno izpuščen in izgnan v Jugoslavijo. V Celju je odslužil vojake in nato je bil večkrat osumljen kaznivih dejanj, a vsik-dar izpuščen radi pomanjkanja dokazov. Tokrat se ne bo izmuznil.
Podlegel ranam po večtedenskem hiranju. V celjski bolnici je umrl 24 letni brezposelni delavec Adolf Turnšek iz Nove vasi pri Celju. Na novega leta dan popoldne si je v neki družbi v Novi vasi pognal nož v prsa in si ranil pljuča in srčno mreno. Žalostna smrt mladega človeka!
Ustrelil se je v kavarni Tabor v Ljubljani Franc Mulec. Doma je bil iz Ljutomera, star 36 let in je stanoval v Ljubljani v Mostah. Vzrok samomora ni pojasnjen.
Fzpred sodišča.
Obsodba radi vloma. Mariborčana Ivan Gašpur in šofer Herman Trop sta lani 30. decembra vlomila v pisarno veletrgovca Suppanza v Aškerčevi ulici. Iz blagajne sta odnesla 3265 Din. Vlomilcema so prišli na sled po gumbu, ki se je odtrgal od sukne enega in obležal na tleh pisarne. Gašpur je bil v Mariboru 14. februarja obsojen na 2 leti. Odsedeti bo moral še 9 mesecev pogojnega odpusta iz kaznilnice. Tropu so prisodili 10 mesecev strogega zapora.
Obsojena vlomilska in tatinska družba. Mali sodni senat v Mariboru je razprav-lial 17. februarja o zločincih tatinske družbe, ki je bi^a strah Slovenskih goric in je povzročila z vlomi četrt milijona škode. Obtoženi so izvršili 43 vlomov in tatvin. Vlomilcem je načeloval 23 letni Rudolf Žnidarič iz Očeslavcev. Njegovi poma^ači so bili: 21 letni Anton Kolar iz Okoslavcev, niegov 50 letni oče Aloizij Kolar, 31 letni Matiia Zemliič z 0*°«',ov-sliega vrha, 23 letni Franc Kranjc iz Sta-
Pogled v razpravno dvorano v Aixu na južnem Francoskem. — V zgornji vrsti vidimo med pazniki v uniformah: Pospišila, Kralja in Rajiča, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. V drugi klopi sedijo zagovorniki obtožencev.

Slika iz angleških pomorskih manevrov pri Gibraltarju. Bojna ladja »Sturdy« V polni vožnji pri nemirnem morju. Sprednji del ladje je čisto zakrit od valov.
renskega vrha, 27 letni Karol Fras iz Oče-slavcev, 26 letni Karol Kostrevc od Št. Lenarta, 33 letni Peter Rakuša iz Kunave in neki mladoletnik. Največji plen so nepridipravi odnesli trgovcu Jožefu Hermanu v Očeslavcih in sicer 174.000 Din. Obtoženi so pred sodniki očitane grehe priznali in so bili takole obsojeni: Žnidarič je obsojen na 3 leta robije in na 4 letno izgubo častnih pravic, Anton Kolar na 2 leti strogega zapora, Matija Zemljič na 7 mesecev strogega zapora, Kranjc Franc na 10 mesecev strogega zapora, Fras Karel na 3 mesece strogega zapora, pogojno na 2 leti, Kostrevc Franc na 3 leta strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta, Kolar Alojzij na 1 leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta, Rakuša Peter na 4 mesece strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. 15 letni fantič je bil obsojen na preizkušnjo za 1 leto.
Na dve leti obsojeni ubijalec. Pred mariborskim malim kazenskim senatom je dajal dne 12. februarja odgovor 341etni mesarski pomočnik Peter čuček. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je lani ob božiču slučajno z nožem zadel v srce Lovrenca Kukovec. Obtoženi je imel prepir s po-sestnikovim sinom Leopoldom Kukovec. Baš za božič sta prišla oba nasprotnika skupaj v neki krčmi, kjer je bilo več fantov. Z Leopoldom Kukovcem je bil tudi njegov brat Lovrenc. Po odhodu iz gostilne je prišlo do spopada in je vrgel Leopold Kukovec mesarja čučeka dvakrat v sneg. Ko se je pa čučeka ponovno lotil, je ta potegnil nož in je zadel zraven stoječega brata Lovrenca smrtno v srce. Sodišče je upoštevalo obtožencev zagovor na izzivanje in mu je prisodilo samo dve leti ječe.
Obsojen na 2 leti, ker je ukradel stricu 70 jurjev. V Celju je sedel 11. februarja na zatožni klopi Viljem Leskovšek, brezposelni strojni tehnik iz Ježice pri Ljubljani. Koncem decembra lanskega leta je ukradel svojemu stricu Jožefu Gabronu pri št. Petru pod Sv. gorami iz pločevinaste škatlje 70.000 Din in 200 Din vred-
ni samokres. Obtoženi je dejanje priznal in je bil obsojen na 2 leti.
Sfovcitsüa Mrofiiin.
Sobota. Vodstvo dispanzerja protituberku-lozne lige v Soboti je sporočilo, da se bodo odslej pregledali v dispanzerja brezplačno: 1. Člani OUZD z napotnico pristojnega uradnega zdravnika; 2. siromašni, ki to dokažejo z ubož-nim spričevalom in podpisom banovinskega zdravnika, da je pregled v dispanzerju potreben. Vsi drugi morajo pred preiskavo pristopiti kot člani Protituberkulózne lige in plačati letno članarino 12 Din, ki se uporabi za delno kritje stroškov v dispanzerju za uporabljeni materijal in za rontgen. — Bolničarski tečaj 3reskega odbora Rdečega križa v Soboti, ki se je začel 14. oktobra 1935, se je končal 26. jan. 1936. Tečaj je obiskovalo 23 žensk in 23 moških, skupaj 46 oseb. Izpit je naredilo 25 oseb. — V gasilski župi soboškega sreza so se vršili v minulem mesecu strokovni tečaji v 9 krajih za okoliške čete teh krajev. Tečajev se je udeležilo 699 oseb. — Na spodnjem koncu Lendavske ceste obstoja nevarnost, da bo voda ob večjem nalivu radi razjedenega prekopa od hiše posestnika škrileca do mostu na Ledavi prestopila breg in zalila hiše. Nevarnost poplave tli samo po bližnjih njivah in travnikih, temveč tudi za vse mesto. Zato bi bilo nujno, da se oblast zgane in ta nedostatek odpravi čim preje. — Napovedani shod poslanca dr. Doboviše-ka je bil prepovedan. Naši ljudje so pokazali v zadnjem času popolno dozorelost in odklanjajo vsako nasilje in demagogijo, ki ni našla pri nas niti po vsej Slovenski krajini odziva. Odklanjamo vsako hujskanje, ker popolnoma zaupamo našemu voditelju g. dr. Korošcu!
Lendava. Ko smo zvedeli, da je premeščen sodnik g. Anton Kuntarič, so si ljudje zašepe-tali. Vendar pa moramo reči, da je bil gospod Kuntarič zelo priljubljen in mu ob slovesu kličemo: Bilo srečno!
Nedelica. Naša tiha vas je zopet postala živa. Ljudje so začudeno govorili, ko so zvedeli, da je našemu rojaku, ki se je vrnil pred kratkim iz Amerike, nekdo odnesel vse perilo in še druge reči, kar so pač našli v sobi. Rc? se je
izvr»d ponoči in prav ti— OrožniStvo pridu« zasleduje zlikovcc.
Sv S.t -vhčan. Našo faro je zapustila učiteljica gdč. Pregeljeva, ki je poučevala v šoli v Bodon-cih celih pet let. Malo je takih učiteljic, kot je gdč. Pregeljeva. Ona je bila izvrstna vzgojiteljica, z ljubeznijo je poučevala sebi zaupane otroke. Do farne cerkve je imela 6 km, a ni bilo tako slabega vremena, ne takega mraza, da ona ne bi prišla k nedeljski službi božji. Lep vzgled je dajala otrokom in zato so jo vzljubili kot malo-kakšnega vzgojitelja. Na šoli, kjer je poučevala, je večina otrok protestantske vere in njej je bilo na tej šoli zaupano težko delo, bila je vsa ta leta tudi katehet katoliškim otrokom. Radi daljave in starosti bivši župnik ni mogel hoditi poučevat verouka in cerkvena oblast je gdč. Pregeljevo postavila na to važno mesto. In vsa čast ji, bila je dober katehet. Bila je pa tudi odraslim v po-
Pri odebelelosti
stalna vporaba naravne	1275
Franz-Joscfovc
grenke vode uspešno draži delovanje črev.
Reg. po min. soc. pol. in nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. 1935.
moč. Malokdo ve, koliko prošenj in pritožb je napisala našemu priprostemu katoliškemu človeku. — Tu je že stara navada, da na pustni torek vlečejo bor v tistih vaseh, kjer ni bilo nobenega novega zakonskega para. Mladina se zbere in bor vlečejo fantje in dekleta in naredijo malo veselico. V fari imamo 11 vasi, pa ne bo dosti veselic. Tu se poroča mladina bolj v letih, kar je pametno. Veliko je tu mešanih zakonov. V nedeljo 16. febr. sta bila pri poroki Zelko Marija in Palatin Aleksander, oba sta menda dobro zadela, pa sta tudi zaslužila, ko sta pa tako pošteno živela.
Cerkveni ropi. Neznani zlikovci so v lenda» ski cerkvi odprli cerkveni nabiralnik in odnesli iz njega vse do zadnje pare. Isto se je zgodilo v Crensovcih in Beltincih, samo na veliko bolj zviti način. Upamo, da se to ne bo več kmalu zopet zgodilo.
Širite „Slov. gospodarja"?
Od avtomobila na konja.
Italijanom predvsem primanjkuje bencina. Nevzdržno bo zanje stanje, če bo prišlo prej ali slej do zapore uvoza petroleja iz inozemstva. 2c sedaj se trudi in dela italijanska vlada na vse kriplje, da zavaruje za vojsko bencin, kolikor ga še je v deželi. Vsakemu viden znak, kako trpijo Italijani na pomanjkanju bencina, je pojav kočij po Rimu in po drugih mestih. Avto-takslerji co skoro izginili in so utopila na njih "nesta suhorebra kljuse-ta, ker boljši konji so zelo dragi in rekvirirani *a armado. Vsak lastnik avtotaksija, ki odjavi prevozno dovoljenje za avto, prejme tri tozadevna za vozove.
»Ni mala reč! V Celem je devetnajst tisoč dinarjev.«
»Kaj pa misliš? Večji del smo vendar vrnili.«
»Tedaj bi ne bilo zadoižnic. Ali pa imate potrdilo? Med očetovimi listinami sem našel osem vaših zadoižnic, ki so stare že po več let.«
»Oče jih je pozabil.«
»Tako pozabljivi niso bili. Če nimate potrdila, potem dolg velja. Obresti ste tudi še dolžni. Znašajo blizu osem tisoč dinarjev.«
»Obresti? Te smo zmirom plačali. To lahko prisežem.«
»Ne boste mogli. Oče so na vseh zadolžnicali natanko zapisovali dan in znesek plačanih obresti. Le na vaših ni kaj zapisanega.«
>Mati, p','čaj te obresti!« je vzkliknila hči. »Tevž, vse bomo poravnali.«
»Tiho!« se je zadrla stara in oči so se ji zabli-skale. »Več ko za tri Jeta nismo dolžni.«
»Res, več ico za tri leta vas po zakonu ne morem prijeti. Toda za ta ' ri vas terjam in potem tudi za ves dolg,« je cejal strogo.
»Ti-ti-ti, tako v nebo vpijočo krivico nam hočeš storiti!«
»Krivico? Nikomur ne delam krivice. Niti pare
nočem po krivici. Na kar pa imam pravico pred Bogom in pred ljudmi, to pa zahtevam.«
»Saj smo plačali! prisegam ti.«
»Prisega ne velja; dokazati morate.«
»Tebi ni treba denarja.«
»Toda moj je in kar je moje, naj bo moje!«
»V strašno stisko nas spravljaš.«
»Ne pravite mi tega! Kakor je videti, imate denarja dovolj.«
»Mi? Vsak dinar moramo dvakrat obrniti, preden ga za kaj damo.«
»Tega ne verjamem. Potem se ne bi mogli tako nositi.«
»Kaj se nosimo?«
»Vaša dekleta hodijo kakor kake grofične in se preoblačijo vsake kvatre po novi modi.«
Liza je zardela kakor kuhan rak in jezno rekla: »Ti! Ti! Ti!« — nato pa zbežala kakor pokropana mačka, da je kmalu ni bilo videti.
Stari pa so se bliskale sive oči od onemoglega besa. Šele čez nekaj časa je j^išla do sape:
»Tvoj oče je bil ves drug ko ti.«
»Da, predobri šo bili.«
»Nikoli človek ni predober. Kakor ti, tako ne bi bil on nikdar govoril in nikdar tako delal.«
»Pustite očeta v miru! Zdaj sem jaz Dvornik, jaz terjam, kar je po pravici.«
»Tvoj cčc: in svn skupaj rastla ua Dvorni-
Maščevanje radi posmrtnine.
Dne 12. februarja, ob pol 12. dopoldne, se je zgodil na mariborskem velikem mostu krvav zločin, ki je vzbudil obsodbo in zgražanje celega mesta. Ob času, ko je na mostu največji promet, je potegnil mož srednjih let pred očmi številnih mimoidočih iz žepa mesarski nož in že ga je zabodel v naslednjem trenutku nasproti mu prišli ženski v prsa in hrbet. Zabodena se je koj zgrudila in izdihnila v par minutah. Zločinca so koj prijeli, a predno se je predal stražniku, je še vrgel okrvavljeni nož preko ograje mosta v Dravo. V prijetem so prepoznali 471etne-ga mesarja Ferdinanda Knapič, ki stanuje v Jelačičevi ulici. Koj je priznal krvavo dejanje in zagotavljal, da je ravnal iz maščevanja. Smrtno zabodena je 45-letna Terezija Konrad s Tržaške ceste. Med mesarjem in Terezijo je bil prepir radi zavarovalne svote pri »Samopomoči«, ki je do vedel do sodnih razprav. Terezija Konrad je zavarovala svojčas Kna-pičevo mater Ano pri »Samopomoči«. Ko je umrla mati 9. julija 1934, so izbruhnila prerekanja Terezije Konrad in Kna-piča na eni strani s Krapičevo sestro Rožo Kapel za zavarovano svoto. Knapič trdi, da ga je na smrt zabodena ogoljufala za 3300 Din. Iz jeze radi sleparije se je Knapič tako grozno in kar pri belem dnevu vpričo tako številnih ljudi maščeval.
Po zločinu in ozadje dejanja.
Na smrt zabodeno so sodno raztelesili in ugotovili 8 zabodljajev v hrbet. Šest ran je bilo bolj lahkih, dve pa smrtonosni. Pogreb se je vršil na Pobrežju 14. februarja.
Ozadje krvavega dejanja zgleda takole: zabodena je prejela od »Samopomoči« nad 20.000 Din posmrtnine za rajno Ano Knapič. Mati Knapič in Konrad sta prodajali na Glavnem trgu sadje in se je godilo Ani zadnja leta tako slabo, da ni mogla plačevati prispevkov zavarovalnine. Njena stanovska tovarišica Konrad je obubožani večkrat s čim postregla in iz hvaležnosti ji je starka izročila zavarovalno polico pod pogojem, da bo Konrad plačevala od Samopomoči predpisane vsote. Čez kaki dve leti po izročitvi poliee je Ana Knapič v bolnici umrla. Njeni dediči so si hoteli razdeliti zavarovalnino, ki pa je bila last branjevke Konrad, dasi jo je predstojništvo Samopomoči prisodilo sinu in omoženim hčerkam rajne.
Terezija Konrad si je poiskala pravico pri sodišču, ki je njej v treh inštancah prisodilo lepo vsoto nad 20.000 Din. Pač pa se je Terezija zavezala z ustmeno obljubo, da bo od zavarovalnine dala vsakemu otroku rajne nekaj. Ker obljube ni držala in sicer dobrodušnemu mesarju Ferdinandu Knapiču do stavljenega ji roka ni izročila določene vsote, je prišlo do zgoraj opisanega groznega dejanja.
DRUŠTVENE
Tečaj Prosvetne zveze. Prosvetna zveza je priredila v Mariboru tečaj za fante svojih fantovskih odsekov. Tečaja, ki je trajal 14 dni ter bil zaključen v nedeljo, 16. februarja, se je udeležilo 14 fantov iz raznih okrajev štajerske in "Koroške. Uspehi tečaja so jako zadovoljivi, ka-
kor je ugotovil po končanem izpitu predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjee. Po končanem tečaju so se vršile na željo fantov duh. vaje pod vodstvom g. Oberžana.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo, 16. februarja, je priredilo naše Prosvetno društvo predavanje o vprašanju, ki so ga zadnji čas postavile na dnevni red krajevne prilike, to je o sežiganju mrličev. Občinstvu, ki je bilo zbrano v zelo velikem tševilu, je to vprašanje z vseh
vidikov stvarno in poljudne pojasnil predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjee.
Vurberg. Da boste uživali na predpustno nedeljo zdravo zabavo, vabimo vse prijatelje na veselo prireditev komedije »Divji in nedeljski iovci«. Pričetek po navadi. Cene nizke, a užitek velik. Pridite!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na pustno nedeljo dne 23. t. m., popoldne po večernicah, bomo »Burko o jezičnem dohtarju« igrali, ker bi radi imeli, da bi se gledalci do srca nasmejali. Vsi zdravniki vam povedo, da je smeh koristen za dušo in telo. Zato, kdor je kaj bolan, naj pride k Bedeniktu ta dan; tako se bo vsak nasmejal, da domov odšel bo zdrav!
Negova. Agilni fantje in dekleta našega Prosvetnega društva nas bodo na »mastno« nedeljo 23. t. m. razveselili z dvema burkama: »Jeza nad petelinom« in »Trije tički«!
Sv. Bolfenk pri Središču. Katoliško prosv. društvo Sv. Bolfenk pri Središču uprizori v nedeljo 23. februarja ob 6. uri zvečer v bolfenski šoli lepo igro s petjem »Črna žena« v 4 dejanjih. — članom prosv. društva sporočamo, da smo nabavili večje število novih knjig, katere so čitateljem na razpolago.
Št. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo dna 23. t. m. bodo igrali igralci društva Ljudska; knjižnica »ženitev«.
Ljutomer. Ljutomersko pevsko okrožje sporoča vsem gg. organistom in pevovodjem, da se bo vršil v začetku marca t. 1. v Ljutomeru dvodnevni pevski tečaj za pevovodje. Prosimo, da tovariši organisti, ki nameravajo ta tečaj pose-titi, zanesljivo prijavijo svojo udeležbo radi cenejše prehrane in prenočišča na naslov: Peter Potočnik, tajnik Okrajne posojilnice v Ljutomeru. Prijave jo poslati --anesljivo do dne 25, februarja.
Svetinje. Pustna nedelja bo. Ali že ve3, det tudi naše prosvetno društvo priredi ta dan prav lepo spevoigro: »Kovačev študent« in kuplet »Gospodične in dekleta«. Da prideš, ci vabljer vsak, ki si želiš smeha in razvedrila.
Veržej. Naši fantje in dekleta nas v nedeljo dne 23. t. m. vabijo v Marijanišče k veseloigri »Pri belem konjičku«.
Frani. Izobraževalno društvo »Slomšek« in cerkveni pevski zbor vprizorita v nedeljo 23.t.m, ob 3. uri popoldne v dvorani g. Zohrer-Furner
kovem in sva bila kakor brat in sestra. Ko bi on vedel, kako ti z menoj delaš, v grobu bi se obrnil.«
»Ne govoriva o očetu, temveč o najinih rečeh! Ali mi plačajte zlepa ali pa si bom drugače poiskal pravico.«
»Saj bomo plačah; potrpi nekoliko!«
»Do Šentnikolovega popoldne! Ne. Red hočem in red mora biti in pravica na svetu.«
»Ti si trdega srca in nehvaležen povrh.«
»Nehvaležen? Rad bi vedel, za kaj naj bi vam bil hvaležen.«
»Ali ti oče nikoli ni pravil, da sem mu nekoč, veliko dobrega storila?« je vprašala prežeče.
»Ne, o čem takem nikoli niso kaj rekli,« je odgovoril, ne da bi bil z očesom trenil.
V njej pa je vse kipelo. Ali naj mu zabrusi vso resnico v obraz? Ne; saj ji ne bi verjel, le še bolj neusmiljen bi bil. Razglasiti sme to še manj; potem bi jo še tožil. Če pa bi pred sodiščem resnico povedala, bi njo zaprli. Ne, ne, nič drugega ne ostane: molčati mora. Molčati kakor grob. Starega je ona držala, mladi pa drži njo. — Neznansko je zaškripala z zobmi, kakor da je s silo odsekala besedo, ki ji je hotela iz ust. — Ni drugega, požreti bo treba in gledati, kako bi ušla zanki. Toda Blazinova Cenca bo že še kos takemu zelencu. Le počakaj, fant!
»Kai torei hočeš?« je vprašala navidez mirno.
»Zahtevam, da mi plačate obresti, kar ste jih dolžni,« je odgovoril.
»Tega naenkrat ne moremo.«
»Potem pripišimo obresti k dolgu in sestavimo novo zadolžnico; za vse skup pa se vknjižim na vaš grunt!«
Čez obraz ji je ušel zmagovit nasmeh; vendar se je še branila:
»Kam se boš vknjižil, ko so že drugi predi!«
»Ni res. Na tistih parcelah pri vodi je le nekaj malega.«
»Če si zadovoljen, da si na drugem mestu!«
»Ali bo gospodar privolil?«
»Seveda, njemu je vse tako prav, kakor rečem jaz.«
»Dobro! Tedaj pojdemo drugi teden na sodišče. Zbogom!«
Zavil je po stezi na levo čez polje in potem navzgor. Zaničljivo je gledala stara za njim in hitela po glavni cesti. Dospela je do hčere, ki jo je čakala na klopi in opirala glavo v dlani.
»Kaj se cmeriš?« jo je pokarala.
»Saj sž ne,« je odgovorilo dekle, »samo jezna sem, ker je bil tak.«
»Izbij si ga iz glave! S tem ni več kaj.«
»Saj ga tudi ne bi hotela, prevzetneža štora-stega. Dobim drugih dovolj.«
Kako izgledajo abesin-ska skladišča za prehrano?
Kakor obče znano, jo abesinski vojak gledo življenjskih potrebščin zelo skromen. Zadovoljen je s posušenim mesom in sadjem. Preskrba abesinskih čet s prehrano je do skrajnosti poenostavljena. Prateža ali trena v našem smislu Abesinci sploh ne poznajo. Na čisto skritih krajih so napravili cemen-tirane jame, do katerih za slučaje deževja ne more voda in teh je vse polno zadaj za frontami. Cementirane jame so napolnjene s suhim mesom in sočivjem. Za ta skrita skladišča znajo samo zaupne osebe. Zaupnik prejme od vrhovnega vojaškega vodstva označen kraj jame z be-
opereto »Mlada Breda« in dramatski prizor narodnih pesmi »Snubači«.
Spuhlja. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 23. t. m. v prostorih g. Kolariča v Spuhlji igri »Zdravnikov strežnik« in »Izgubljeni raj«.
Sv. Vid pri Ptuju. Za pustno nedeljo priredi paše prosvetno društvo veselo spevoigro »Snu-bači«, »Perice« in druge take vesele reči.
Sv. Vid pri Ptuju. Dne 9. februarja je imelo naše Prosvetno društvo svoj redni občni zbor. Velika dvorana Slomšekovega doma je bila slto-ro polna zavednih naših članov in članic, ki so komaj čakali, da začno svobodneje dihati in se razvijati. Predsednik društva p. Konstantin je ctvoril občni zbor ter pozdravil vco navzoče in zlasti g. sreskega načelnika dr. Vidica, predsednika mestne občine Ptuj g. dr. A. Remca in g. prof. F. Aliča. Nato je podal poročilo o dosedanjem delovanju društva, sledila so poročila drugih funkcijonarjev. G. profesor Alič je nato imel kratko a jedrnato predavanje o izobrazbi našega kmetskega naroda v prosvetnih društvih, in g. dr. Remec je govoril o odsekih v prosvetnem društvu. Z željo, da bi društvo napredovalo, cvetelo in se mogočno razvijalo, je zaključil predsednik lepi občni zbor.
Sv. Vid pri Ptuju. Premnogokrat se sliši o naših Halozah, da tu kraljuje le nož in kupica. Včasih že zavre vroča kri. Res, korajžni so naši fantje ne samo za slabosti, ampak še bolj za dobre reči in pa odločni tudi ter navdušeni za napredek. Korajžni so se pokazali dne 2. februarja, na Svečnico, ko se je 22 mladih fantov pridružilo četi borcev v mladeniški Marijini družbi. Kako lep pogled je bil na to četo mladih fantov, ko je okrepčana s kruhom močnih, odločno izgovorila besede posvečenja in z navdušenjem pripela znak Brezmadežne na prsa. A iz srca jim je privrela edina želja: ostati vrli vitezi Brezmadežne. P. Danijel, njih vodja, jim je pa v cerkvi spregovoril krepke besede ter jim položil na srce, da naj vstrajajo na tej začeti poti. — Cerkvenemu opravilu je sledila uspela Marijina akedemija v Slomšekovem domu. Posebno veselje nad tem dogodkom je v svojem govoru izrazil domači župnik p. Konstantin. Lepo sta tudi fante pozdravila tovariš Anton Majhen iz Lancove vasi in sedmošolec Vitko Mu-sek, ter jih navduševala za vzvišene ideale fantovskega življenja. Na sporedu so bile tudi de-
klamacije, petje in razni prizori. Lepa sklepna slika: fant ob Materi, je zaključila to lepo slovesnost. Fantje, tako naprej!
čadram. Naši vrli igralci so na odru našega prosvetnega društva igro »črna žena« tako izvrstno predvajali, da se bo igra na splošno željo našega občinstva in sosednih krajev ponovila. Ponovitev igre bo v nedeljo, 23. februarja, popoldne po večernicali. Komur je do lepega oderskega užitka in do vedre zabave, naj pride!
Prihova. Prosvetno društvo je vprizorilo v nedeljo dne 9. t. m. igro >Be!e vrtnice«. Igralci, četudi so bili nekateri začetniki, so igrali prav dobro, nekateri stari igralci še prav izvrstno. Gospodu režiserju se imamo zahvaliti za lep uspeh.
Prihova. Kdor si želi smeha na pustno nedeljo, naj pride k nam v šolo, kjer priredi naša Jadranska straža burko »Trojčki«.
Polzela. Naši igralci bodo vprizorili v nedeljo dne 23. februarja, ob treh popoldne, v Prosvetnem domu dramo »Izpod Golice« v 7 slikah.
Dobrna pri Celju. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo deluje z vso vztrajnostjo. Dne 6. januarja se je ustanovil odsek fantov, ki je imel dne 9. februarja že prvo predstavo in sicer dramo v treh dejanjih »Fernando, strah Astu-rije«. Ustanovljen ie tudi dekliški odsek, ki deluje pridno s svojimi rednimi sestanki ter se pripravlja za predstavo »Prisegam« pod vodstvom agilne društvene delavke trgovke gospe Flere Franje.
Dobrna pri Celju. Tukajšnje pevsko društvo »Venček« vprizori na pustno nedeljo dne 23. februarja, ob treh popoldne, v društvenih prostorih veseloigTO »Babilon« v petih dejanjih.
Vransko, če so hočete res prijetno zabavati in po dolgem času prav od srca nasmejati, pridite prihodnjo soboto, dne 22. t. m., ob 20. zvečer ali pa v nedeljo, dne 23. t. m., ob 15. popoldne v dvorano »pri Slovanu«, !:jer bodo igralci Katoliškega prosvetnega društva igrali burko »Lurn-pacij vagabund ali zanikerna trojica«.
Št. Jan ž pri Velenju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo jo imelo v nedeljo dne 16. t. m., popoldne po večernicah, v društvenih prostorih svoj 24. občni zbor, na katerem je polagal stari odbor račune o svojem psslovanj-.i v
preteklem letu in si je novoizvoljeni odbor začrtal svoje bodoče delo.
Teharje. V nedeljo dne 23. februarja ob treh popoldne se bo ponovila v društveni dvorani lepa ljudska igra »črna žena«.
Orlavas pri Braslovčah. Naše prosvetno društvo je bilo ob razpustu kmalu vzpostavljeno, a delovalo ni, ker ni hotelo kaliti Marušičeve politike. Sedaj pa, ko nam neprijatelji prosveta ne morejo ovirati našega dela, vneto delujemo. V nedeljo dne 9. februarja so prav izborno podali naši igralci svoje vloge pri igri »Ljubavi cvet je zamorjen«.
Sv. Križ na Slatini. Naše Prosvetno društvo priredi na pustno nedeljo tri veseloigre: »ženit-na ponudba«, »Vesela vagabunda« in »Zamorec«.
Sv. Ema pri Pristavi. Naše prosvetno društvo lepo napreduje. Vabi se mladina, ki še ni včlanjena, da pristopi ter se izobrazuje. Danes je izobrazba v narodnem, gospodarskem in verskem oziru bolj potrebna ko prej.
NAŠIM ODROM!
Vsakemu znani pisatelj Fr. Ks. M etika je izdal pri Mohorjevi družbi v Celju »Pasijon«. Delo je samostojno in posebno mogočno vplivajo na pasijon sam kot uvod tri Gospodove pred-podobe: Abel, Izak in dobri pastir. Pasijon jo obdelan po svetem pismu v sedmih skrivnostih. Meškov »Pasijon« je eno njegovih najlepših ter Hajglobokejše segajočih oderskih del. če že samo prečitaš Meškov velikonočni misierij, si pre-ounjen od veličine dejanj v predpodobah in posebno še v sedmerih skrivnostih. Našemu ljudstvu so bo Meškovo velikonočno darila priljubilo, saj je res najbolj presunljiva postna pridiga in najboljša priprava za velikonočne praznike. Slovenski uared bo ostal pisatelju hvaležen za to potrebno delo, ki bo ostalo trajen kažipot k 0..emu, ki je daroval za nas življenje, da csao odrešenj in poklicani v nebesa. DfoSkov »Pasiien« bo ogrel srca izobražencev ta pripro-stega nareda, radi tega ta «nisterlj najtoplejše priporočamo našim odrom!
II Si Ic 0lil@wi:
narotnlnol
Bedami: »Postavi "se pred drevo s trinajstimi vejami in stopi 13 korakov v vzhodno smer, tamkaj je jama.« Vojni poročevalci, ld so videli na lastne oči v skale in v zemljo skrita skladišča, pravijo, da so čisto varna pred nepoučenim očesom.
Pravi vzroki poraza rasa Deste.
Prvotni poveljnik abe-«inskih čet na južni fronti je bil negušev zet ras Desta. Omenjeni je doživel v zadnjem času občuten poraz, moral se je umakniti in cesar ga je odstavil. Po odstatvitvi »asa Deste pronicajo v javnost pravi vzroki njegovih neuspehov napram italijanskemu generalu Grazianiju. Državne pošiljke orožja je ras De-
»Potem pa koj glej, haha! Ali takega, da ima denar.«	•
»Ali mu morate vrniti? K .ko sta se zmenila?«
»Pomarnala sem ga. Ta si bo svojo trdo bučo še razbil.«
»Ali ima kaj zoper vas?«
»Zoper mene? Ne, prej kaj zoper tebe. Toda temu bomo greben še pristrigle! Eno nit že imam, ki jo bo treba dalje odvijati, haha!«
Ta nit, o kateri je stara govorila, je hila na Dvor-nikovem. Tam namreč je pihal drug veter. Že kmalu po očetovi smrti je naročil Tevž dekli, ki je gospodinjila, da mora bolj varčno kuhati in vsak teden z njim obračunati, koliko je dobila in koliko izdala. Zaradi skope hrane so začeli posli seveda godrnjati in tudi po vasi osirati. O svečnici je mladi gospodar zmanjšal število poslov: odpustil je volarja in svinjarico. Ostali so se zaradi tega razburjali, še bolj pa, ko jim je hotel vsakemu na leto nekoliko odtrgati. Obiskal je tudi vse dolžnike, da bi mu vrnili denar. To je bilo jeze! Prav tisti, ki so ga prej najbolj hvalili, so zdaj najhuje razgrajali in ga obkladali z najgršimi priimki; povrnili pa mu večidel niso ničesar. Zdaj je spoznal staro resnico: Kdor denar izposojuje, si sovražnike kupuje.
Zaradi vsega tega je bilo pri Blazinovih neznansko veselje. Stara in z njo hčere, ki so imele prav tako ostre jezike, so na vso moč podpihovale Tev-
ževe nasprotnike. Med pesli, ki so še bili gor pri Dvorniku, je bila Katra, kravarica, tovarišica Bla-zinove Lize. To so si najele, da jim je prinašala novice od Dvornika; potem so jih ženske prepletle z lažmi in razglasile po vasi, tako da je postajala podoba Dvornikovega Tevža vedno bolj črna. Ljudje so kmalu govorili, da ga je hudič obsedel in ga je vsega prevzela skopuška strast za denarjem. Ves dan, so pravili, zalezuje posle kakor pes in jih na-ganja, ponoči pa ^cp^ v svoji kamri zraven skrinje, polne denarja in hranilnih knjižic, in računa in računa. Pri tem pa se jezno praska za ušesi in lasje mu štrlijo pokonci.
Da bi jih nihče ne mogel za jezike prijeti, so se Blazinove ženske prav po farizejsko napletale. Vsako reč so na široko razgrinjale in na hudo obračale, pa hinavsko dodajale, da so to od tega, ono od onega čule, da pa same kaj takega ne morejo verjeti in da je Tevž usmiljenja vreden. Ljudem pa je obviselo le to v ušesih, kar je bilo hudega, in tako se ie zgodilo, da je pol leta po očetovi smrti veljal Tevž vsej soseski za lakotnika in skopuha. Marsikomu, ki ga je od prej poznal, se je zdelo nemogoče; verjetno pa je ie bilo, kajti Tevža ni bilo nikamor na spregled in niti pare ni dal iz rok, če je ni moral dati.
Tisti teden po šentjurjevem je prišel kaplan k Dvorniku.
»Kaj je s teboj, Tevž?«
Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 11. t. m. je v Gospodu zaspal Leopold Bezjak, bivši posestnik v Žikarcah. Mož je bil globoko veren, pošten in daleč na okrog poznan, kar je pričal njegov pogreb. Bil je zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Svojo hudo dvamesečno bolezen je potrpežljivo prenašal. Domačim in sorodnikom, ki so mu s pravo ljubeznijo stregii, naše srčno sožalje! Na sedmini se je nabralo 30 Din za novo bogoslovje v Mariboru.
Sv. Trojica v Slov. goricali. Dne 9. februarja je po dolgi zelo težki bolezni mirno v Gospodu zaspala v 63. letu starosti žena vdova Genovefa Kos. Rajna je bila rojena pri Sv. Jurju v Slov. goricah ter se je semkaj v Verjane pred 39 leti primožila. Njeno življenje je bilo močno zagrenjeno. V svetovni vojski je izgubila sina-edinca, pred štirimi leti ji je umrl mož. Pogreb rajne se je vršil 12. t. m. zjutraj. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal sprevod, katerega so se udeležile tudi žene Marijine družbe ter tretjeredniki z zastavami. Pri odprtem grobu se je poslovil od nje preč. g. župnik v lepih besedah. Orisal je njeno življenje kot vzorno mater, tretjerednico in kot zvesto Marijino družbenko. Večna luč ji naj sveti, hčerkama pa naše sožalje!
Sv. Peter v Gor. Radgoni. V soboto dne 8. tm. je nagloma od srčne kapi zadet umrl Janez Pa-luc v Crešnjevcu v starosti 46 let. Bil je zvest naročnik »SI. Gospodarja«. Zmiraj je bil med tistimi, ki vsako prvo nedeljo redno pristopajo k mizi Gospodovi. Ob odprtem grobu je spregovoril prisrčne poslovilna besede domači g. kaplan. Pokojni zapušča ženo in dve hčerki. Naj počiva v miru! — Spremljali smo k zadnjemu počitku Marijo Adamič iz Melov, staro komaj 45 let. Umrla je tudi nagle smrti, zadeta od kapi. Našli so jo v sobi mrtvo. Eog ji bodi milostljiv plačnik!
Veržej. V najlepših letih nas je zapustil Janko Panič. A za odhod ga je dobri Bog zelo lepo pripravil. Še pogreb je bil izredno lep. Ne zabl
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 13. t. m. je umrla žena Marija Petek iz Mezgovcc na porodu prvega otroka. V istem času se zaziblje veliki zvon in naznani naglo smrt nekdanjega cerkvenega molilca Antona Cajnkarja iz Senika. Lep pogreb je imel šolar Frančišek Petrena, 8-letni šolar, ki je na smrtni postelji prejel prvo sv. obhajilo po svojem katehetu č. g. Francu Ostercu, profesorju v pokoju.
CaCram. V sredo, 12. februarja, je umrl mož staro gardo, poštenjak od nog do glave, kre-menit značaj, ki ga ni mogla upogniti nobena sovražna sila, Ivan Vahtar, ki je dosegel starost 71 let. Z Vahtarjem lega v grob dober kos čadramske zgodovine, zgodovine borbe za naše verske in narodne ideale. Zadnji veteran te ne-omahljivo zveste in bojevite garde je odšel v večnost, iz katere so se mu vso dobo življenja svetlikali tisti ideali, ki se jih je vedno oklepal z vso močjo svojega duha in srca. Narodnost je bila za t Vahtarja svetinja, ki jo je visoko cenil in hrabro branil. Biti Slovenec je nekdaj pomenjalo biti borec, in takšen je bil Ivan Vahtar. Z t Oberskim, t Golčerjem se je bojeval, v isti vrsti z t za čadram tako mnogozasluž-nim mensignorjem Bezenšekom za pravice slovenskega naroda proti vsem nasilnim potujčo-valcem, katerim so tudi bila na razpolago vsa gmotna sredstva. Vahtar je bil vedno nedostopen vsakemu poskusu podkupovanja. Kot Slovenec stare dobre korenine jo svoje slovenstvo vedno spajal 3 katolistvom. Sodeloval je pri gradnji naše nove cerkve, sodeloval pri gradnji Društvenega doma, sodeloval pri naši krščanski prosvetni organizaciji, h kateri je pristopil med prvimi člani. Bil je član načelstva posojilnice in tudi za občinski blagor je deloval kot večletni odbornik. V petek predpoldne smo tega vrlega moža, ki ga je težka bolezen mučila 7 in pol leta, predno je Bog svojega zvestega služabnika poklical po plačilo, položili k večnemu počitku. Ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil v prisrčnih besedah g. duhovni svetnik Franc Hohnjec, ki je s krepkimi po-
tezami začrtal njegovo življenje in delovanje. Plemeniti Ivan Vahtar naj počiva v miru! Našemu narodu želimo veliko tako značajnih, odločnih, Eogu in narodu zvestih mož! Med številnimi udeležsnci pogreba so tudi bili zastopniki požarne brambe, v koje imenu se je od rajnega poslovil g. načelnik Maks Leskovar. Pevski zbor Prosvetnega društva je zapel pri domači hiši »Vigred«, na grobu pa »Blagor mu«. »Slovenski gospodar« želi svojemu prijatelju, ki je bil nad 40 let naš naročnik, večni mir v Gospodu!
Cigor.ca pri Slov. Bistrici. V sredo dne 5. t. m. je po dolgi in mučni bolezni izdihnila svojo plemenito dušo gdč. Cilka Dvoršek, zaščitna sestra Rdečega križa v Nišu. Svoje mlado, upapolno življenje je darovala iz ljubezni do bližnjega v nežni mladosti 22 let. Po 16ietnem šolanja je lani končala šolo v Beogradu, nakar je bila v na-meščenju le dva meseca, ko je morala radi bo-ezni v posteljo. V svoj rojstni kraj na Cigonco ::e je vrnila 5. januarja iskat zdravja. Toda ravno mesec dni potem je podlegla neozdravljivi je-tiki. Velika množica ljudstva jo je spremila na njeni zadnji poti, kar je bil najboljši dokaz, ka< ko je bila Cilka priljubljena. — Ob tej priliki se rodbina Dvoršek najtopleje zahvaljuje vsem darovateljem krasnih vencev, g. Tkavcu za to-lažilne besede, pevskemu društvu »Lipa«, sploh vsem, ki so nas ob prebridki izgubi naše nepozabne Cilke tolažili ter vsem, ki so jo spremljal' k večnemu počitku!
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 10. februarja je v Medvednici umrla po dolgem hiranju in trpljenju vdova Ana Vrečko, po domače Bajtnarca, Vse hudo je prišlo nad ubogo mater in vdovo v zadnjem času: najprej ji je umrl dobri in skrbni mož, kmalu nato je zgubila edino hčerko Mi» ciko, omoženo Centrih, pri kateri je imela pre-vžitek, in konečno ji je umrl še edini sin Fran-ček v najlepši mladeniški dobi. Kot prava krščanska mati in tipinka ce je v svojem trpljenju popolnoma udala v božje roke; vso svojo moč in tolažbo je zajemala iz pogostnega sv. obhajila, po katerem je vedno srčno hrepenela, šla si k svojim dragim v večnost! Počivaj v miru, dobra žena!
Kokarje. V pondeljek, 10. februarja, smo pokopali vrlega mladeniča Franca Fricelj, ki ga je smrt pokosila v 28. letu življenja. Rajni Franjo je bil značajen mladenič, ki je svoje
»Kaj? Nič.«
»O pač! Očetovo smrt si ženeš preveč k srcu; nič več te ni med ljudi. Tako se boš skisal in čudak boš postal.«
Tevž jc molčal.
»Tevž, ne zameri, da se vtikam v tvoje zadeve! Ne kot duhovnik, kot tvoj prijatelj ti pravim: čuj, treba ti je človeka, ki te spravi na pravo pot! Lani si nekoč dejal, da bi rad Zvonikovo Marto. Ali bo kaj?«
»Bo. Zaupno Vam povem: obljubila mi je.«
»Zakaj ne napraviš resnice?«
»Ker so ji oče rekli, da morava dve leti počakati. Potrebna jim je še.«
»Zvonik ti je pravi patron iz Starega testamenta. Temu bi bilo treba dopovedati —. Toda ti, zakaj si predsedništvo odložil ?«
»Odpustite, ne morem več!«
»Tevž, tako boš čisto zagnil. Človeku ni dobro, da venomer v eno tišči; kaj rad se oklene reči, ki tega niso vredne.«
»Ko pa ne morem, kakor bi rad!«
»Prav ti moreš, kakor hočeš. Dobre volje ti je treba.«
Dvornik je žalostno odmajal in molčal.
»Že vidim, Tevž, da danes ni s teboj nič. Pa še pridem in ne odneham, dokler te v« ^"-■"Hm po-koncu. — Zbosrom!«
Mladi kmet je gledal otožno za njim. Ali se niso tudi kaplana že prijeli marnji, ki so se širili o njem in njegovi skoocsti? Ali ni že nekako tako namiga-val? Da, saj je moralo tako priti. Ko bi vsaj kaplanu — vsaj kaplanu — mogel povedati vso resnico! ... Toda obljubil je očetu, da bo za vse čase molčal. Da, molčati mora: zavoljo očeta, zavoljo sebe, zavoljo vse rodovine! ... Z vso silo se je odtrgal od teh bridkih misli in se obrnil na delo kakor vsak dan, • ko je od ranega jutra do večera delal za tri.
Praznik sv. Rešnjega Telesa se je bližal. Tedaj se je po fari razvedelo, da je Tevž odložil poveljstvo »strelske družine«. Spet so imeli ljudje kaj govoriti in še huje so jeli Tevža obirati. Najbolj k srcu pa je šla stvar mojstru »Krištofu«. Ko je tiste dni nekoč srečal Tevža, ga je z obema rokama prijel za jopič in zavpil:
»Človek božji, za ušesa te bom! Ko bi tvoj oče mogel iz groba, te bi tudi — da, za ušesa! Kako sem se ponašal s teboj in z najinim sorodstvom in povsodi sem oznanjal tvojo čast! Ti na — ti na jo zavržeš kakor strgano coto. Kaj stoji v katekizmu, he? ,Kai pomaga človeku, a ko ves svet pridobi, na svoji časti pa škodo trpi!' Nič mu ne nomada, prav nič — še za knof ne! — Zakaj si odložil komando pri strelcih? Če se ti za tisti sodček niva ško^i iaz iih plačam deset.«	(Dalje sledi.)
sta prodal na razne gla» varje plemen. Od svojih lastnih vojakov je zahteval, da so mu morali plačevati prehrano. Mošt o je bilo na pol izstradano in se je borPo z največjo nevoljo.
Vojne pošiljke za A6trfl-niio.
V zadnjem času je do« spelo v Džibuti in v angleške luke v britanski Somaliji zelo mnogo vojnega materijala za Abe-sinijo. Tudi oddelek tankov je bil izkrcan. Abe-sinsko vrhovno poveljstvo bo razdelilo tanke med čete na južnem bojišču. En del modernega vojnega materijala bo dr bil tudi ras Sejum na severni fronti.
verske nazore praktično izvrševal. Sodeloval je pri Apostolstvu mož in fantov; dokler so mu dopuščale telesne moči, ga ni nikdar manjkalo prvo nedeljo v mesecu pri obhajilni mizi. Preprost in skromen, odkrit in vesel, je tudi vedno bil vedrega duha. Počivaj v miru, plemeniti mladenič! Preostalim naše sožalje!
Sv. Ena pri Pristavi. Prvega mrliča smo le-
Skrivnosten
Brezno in okolica sta bila zadnje dni pod vplivom nenadne aretacije. Pred letom je bil izpuščen iz mariborske moške kaznilnice 601etni premožni posestnik A. Kozjek iz Zgornje Kaple. Radi požiga je bil obsojen na 10 let. Ker se je pa v kaznilnici vzorno obnašal, so ga predčasno pogojno izpustili. Ko se je vrnil, je našel doma brezupne razmere. V letih, katere je oče prebil v ječi, je njegov 291etni sin tako »gospodaril«, da je šlo celo lepo posestvo rakovo pot. Gozdove je posekal in izkupiček zapravil. Po vrnitvi očeta je zahteval slednji od sina pojasnilo o slabem gospodarstvu in zaradi tega so bili prepiri med očetom in sinom na dnevnem redu. Ker je oče le silil v sina, naj pove, kam in kako je zabil, kar je skupil za les,
t - __i
£j >	n.	- JI' -
ii a i	f -h 1 5 ~
tf ~	— .- 1 .. *
..j	- k ________
tontCJU tsireril
E)
Sv. Anton na Pohorju. Antončani smo s prle-škimi Antonjevčani nekako enaki v tem, da ljubimo igre. Prleški Antonjevčani igrajo igro »Babilon«, mi pa igramo tudi zanimive igre, kakor: mrjaš, maušl, cvik, ajns in dureka. Od sosedov Ribničanov smo se nalezli ne baš lepe navade, da se včasih radi pobahamo. Pa naj bo, zaradi pusta pač! — Poroko bomo imeli eno, da ne bo treba ploha vleči, ker je pri lesu itak velika kriza zaradi sankcij, ki jim naši ljudje pravijo »kanacije«. Lani so stale našo žage zaradi suše, letos pa imamo po naših grabah toliko vode, da bi jo lahko izvažali, ko bi nas ne zadrževale kanacije. — Gospodinjski tečaj imamo. Udeležuje se ga povprečno 14 do 15 nadebudnih deklet in mladih gospodinj. Učni ali teoretični del se vrši v šoli, praktični pa v župnijski kuhinji. To vam v njej vre in cvre, da ja naš kuža Stop ves iz sebe. Zaenkrat napodijo vsakega »nadzornika« z edino metlo, ki jo imamo pri hiši in še pri tej se pozna kriza. — Lani nam je cerkveni zid poškodovalo, na kar opozarjamo naš vrli cerkveni konkurenčni odbor, ki ima hvalevredno voljo prevzeti tudi druga popravila na župnijskih poslopjih, na mrtvašnici in seveda tudi pri cerkvi. — Da še to omenimo: Gospodinjski tečaj se vrši pod spretnim vodstvom gdč. Zlate Kochl, ki je pristna Ljubljančanka. torej pristna Kranjica, ki bo naučila naše tečajnice, kako se delajo kranjske klobase, kajti jesti jih že davno znamo. In na krofe ali krape no pozabite! Brez teh ni pravega pustnega razpoloženja in veselja!
Sv. Marjeta na Pesnici. Tukajšnja gasilska četa priredi v nedeljo dne 23. februarja, ob treh Popoldne, v Slomšekovem domu velezabavno Predpustno burka »Jezični dohtar«. Vabimo vse Prijatelje in somišljenike gasilstva; čisti dobi-je namenjen za postavitev gasilskega stol-Pa za sušenje cevi,
tos imeli 13. januarja, ko je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal pošten in veren mož Valentin Verk, posestnik v Nezbišah, v starosti 69 let. Pogreb je pokazal, kako so ljudje rajnega Valentina radi imeli in kako spoštujejo njegovo ženo Micko. Dragi Valentin, počivaj v miru! Vdovi in hčerki naše prisrčno sožalje !
Slepili očeta.
mu je začel sin groziti. Stari je pogosto-ma pravil svoji ženi, da se sina boji in sluti nesrečo. Lani meseca aprila je stari Kozjek nenadoma zginil. Sin je pripovedoval okrog, da je odpotoval. Pretekli so meseci, oče se le ni vrnil in radi tega so se pojavile obče govorice glede skrivnostnega izgina. Orožniki so zaslišali razne priče, kojih izjave so sina zelo obte-žile. Celo mati je izpovedala, da sluti nekaj groznega. Kozjeka mlajšega so te dni prijeli in kmalu ze je zamotal v protislovja. Tudi njegovo obnašanje po aretaciji je bilo čudno. Na razna stavljena vprašanja je jokal in se zopet razposajeno smejal. Vsi znaki kažejo, da bo prišlo do priznanja: Kako in zakaj je stari Kozjek zginil ?
Sv. Tomaž pri Ormožu. Od novega leta je število porok skočilo na 13. Med temi jc pripeljal pred zakonski oltar vrli kmet in predsednik naše občine g. Alojzij Caf zelo plemenito dekle, naobraženo Matildo Meškovo iz ugledne Meškove družine. Daj, dobri Bog, svoj obilni blagoslov! Pri poroki, ki jo je opravil nevestin brat g. dr. Meško iz Maribora, je v prekrasnem govoru novoporočencem položil na srce zlate nauke za na pot v novo življenje. Pred vsem je povdarjal živo, trdno, neomajno vero, ki naj jima bodi zvezda vodnica skoz temine življenja! — Veličastna je bila zlata poroka dne 9. februarja dobrih zakonskih Plohi Antona z Marijo r. Voršič. še oba čila in krepka sta šla v slovesnem sprevodu iz župnišča v cerkev med pritr-kovanjem zvonov, kjer je domači župnik opravil zlato poroko, razložil pomen iste in čestital v imenu ogromnega naroda, ki se je to pot zbral v cerkvi, zlatoporočencema. Hiša Plohlova v Se-jancih je skoz in skoz strogo katoliška, 9 otrok je bilo in vsi krotki, globokoverni, pač: jabolko ne pade daleč od drevesa! Po sv. blagoslovu pa se je vila velika in dolga procesija na Plohlovo posestvo, kjer se je blagoslovil lepi veliki ter umetno izdelani veliki poljski križ. Po končani pridigi pred križem, kjer smo vsi slovesno zaprisegli Jezusu zvestobo, se je lepa slovesnost zaključila in v hiši polni gostoljubnosti ob zlati poroki končala, če bo domovina Jugoslavija še imela več takih staršev, se nam bodočnosti ni treba bati! — Tudi v nedeljo dne 16. februarja se je vršila zlata poroka zakoncev Jurija in Marije Ritonja iz Trnovec ravno s tako slovesnostjo. Bog daj iima sreče!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeijo dne 9. t. m. sta se tukaj poročila Bezjak Matevž od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah in Volmuth Frančiška iz Podgorce, ženin, ki si je tako daleč prišel po nevesto, je bil tih, priden in pošten fant. Ravno tako tudi je bila nevesta vzorna članica Marijine družbe. Na novi življenjski poti jima naj da Bog obilo sreče in božjega blagoslova!
Negova. V nedeljo dne 9. t. m. sta obhajala zlato poroko Peter in Terezija Jančar. Vsi smo
Pri težki stolici
napetosti, glavobolu vsled zaprtaj očisti ena do dve čaši naravno	1275
Franz-Joscfove
grenke vode prebavne organe. Franz Joseforo
vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Kcg po ram. soc. pol. in nar. zdi. S br. 15485, 25. V. 1935.
se veselili, ko sta naš oče in mati, dedek in babica, drugič pristopila k oltarju pred svojega Boga in sta se mu zahvalila za prejete dobrote, ki sta jih tako dolgo prejemala. Po pozni sveti maši so gostje šli na dom njihovega sina Fran-čeka, kjer so se skupno veselili. Vsa srečna sta bila zlatoporočenca med njimi. Zlasti sta bila vesela svojih otrok, ki so ostali taki, kakršne rita si jih vzgojila: dobri katoličani ter zvesti svojemu narodu. Vsi njihovi otroci imajo svoje lastne domove. Sina Peter in Franček sta poročena v negovski fari, dve hčerki Hanika in Micika pa v petrovski fari pri Gornji Radgoni. Najmlajše hčerka Nanika pa je poročena doma v Radmoščih, ki spada tudi pod petrovsko faro. Zlatoporočenca sta še zdrava in krepka, caj še gresta vsako nedeijo po pol ure daleč v cerkev, želimo, da bi še doživela železno poroko!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Živimo kakor prerojeni v naši župniji. Poplava novoustanovljene stranke JRZ je odnesla skoraj vse bivše JNS-sarje, ki so hoteli leta 1932 zrušiti zadnjo klerikalno trdnjavo pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Živi jih še malo število, ki pa so se prekrstili v mačkovcc.
Ptuj. Razpisano je mesto cestarja v področju sreskega cestnega odbora v Ptuju, in sicer za cesto II. reda, štev. 251, Kamenščak — Savci — Dornava od km 0.00 do km 7.500. Do 29. febr. morajo biti prošnje vložene.
Vcržej. Pridno in verno družico si je pripeljal od Sv. Križa na svoj dom g. Franček Javšovec. Da bi bila med nami srečna in zadovoljna!
št. Janž pri Rečici. V pondeljek 10. februarja ce je poročil v župnijski cerkvi na Rečici ob Savinji g. Anton Veronak, posestnik v št. Janžu, z gdč. Marijo Polčnik iz ugledne družine p. d. Jernarjeve iz Ksaverij. Novoporočencema želimo na novi poti obilo sreče in božjega blagoslova! — Letošnji predpust poteka mirno, še ženijo se manj kot prejšnja leta. To je tudi posledica sankcij, ki se izvajajo proti Italiji že nad tri mesece. — Toplejše vreme, ki je trajalo pri nas cd Božiča sem, se je nenadoma spremenilo v sneg in hud mraz. Saj je že stari rek, da zima in davkarija nič ne podarita.
št. Janž pri Velenju. V nedeljo dno 23. t. ni. priredi prostovoljna gasilska četa popoldne po večernicah v Siomšekovi dvorani svojo pustno veselico. Vprizori burko o jezičnem dohtarju, ki nudi vsakomur obilo poštene zabave. Prijatelji, pridite, da se v težkih časih vsaj za trenutek razvedrimo.
Zakaj se čudite? V listih čitam, da se čudijo, kako to, da Zveza kulturnih društev ni podpisala splošne slovenske spomenice zoper mono-polizacijo šolskih knjig. Bi vendar mene vprašali! Jaz bi se čudil, če bi se podpisala!
še nebo ga je zapustilo! Če se enkrat koga 3mola drži, ga zlepa ne spusti. To doživlja tudi bivši slovenski vodja Marusič. Narod ga je v celoti zapustil. Upal js, da se bo sedaj uveljavil vsaj kot predsednik zimskosportne zveze, pa ga je tudi nebo zapustilo in ni dalo snega. Saj, če hi ne bil ravno Marušič, bi se mi smilil!

Odložite hitro častna -občanstva!- Občine so mislile svoj čas, da bodo delale kšeft s podelitvijo častnega občanstva. Kjer so nove uprave pregledovale sedaj račune za stroške in dohodke od obljub, so ugotovile, da račun ni v korist občine. JNS bo sedaj dala hitro povelje: Hitro sami odložite častna občanstva, da se kaj takega ne bo ponovilo, kot v Mozirju!
Okrožnice JNS. V roke sem dobil okrožnico JNS, kjer objavlja neki govor g. žebota proti JNS. Ce želi še več okrožnic poslati, jim še jaz postrežem s kakim govorom. Tega bi pa tudi ne bilo treba dajati v tako okrožnico, da neki JNS župan nima pri občini snažnega stranišča!
Cukerčke! Prejšnji teden so nekateri poslanci delali velik ropot z otroškimi igračkami, ta teden pa so bili pridni, vlada jim je dala nekaj cukerčka.
Edinstvo Hrvatov. Med Hrvati vlada spor. Čudijo se nekateri, kako ¿o, saj vendar vedno či-
lamo, da so Hrvati v?dno- iatih misli. Ta-je res, saj so bili vcdnD teh misli, da se morajo prepirati.
Mucscuni bi sc rad pobotal, pa se na snse! — To dni jo poslal Mussolini Angležem predloj, da. oklene mir. Angleži pa mu tega niso dopustili. Prvič imajo še veliko orožja na zalogi, ker so mislili, da bo vojska daljo trajala, drugič pa jo treba vendar bencin pod roko šo dalja dobavljati, saj to več nesp kot prejšnji način prodaje, ko ni bilo sankcij.
Maske. V Beogradu se samo politično maski-rajo, predpust traja'tako dolgo, kakor zasedanj parlamenta in masko potegne z obraba šele, ko je izvoljen za predsednika finančnega odseka.
Nemška uredba glede čifutov. V državnih kopališčih se judje pozimi ne smejo kopati, ker je premrzlo, pa bi se izgovarjali, da je država kriva, ko so se prehladih. Poleti pa se tudi ne smejo kopati, ker so se pozimi kopanja odvadili.
Ivan Dolinšek.
»Slovenec« z dne 14. t. m. poroča iz Maribora o »pregledovalcih« strelovodov, ki so zahtevali za svoje delo daleko previsoke zneske, katerih sodišče ni priznalo. Ker je strelovod potreben in si ga želi vsak hišni posestnik, zato je potrebno, da smo si na jasnem glede stroškov naprave. — Pred nekaj leti so deželo naravnost preplavili monterji strelovodov ter njih agenti, ki so montirali strelovode za naravnost bajne svote, do 1500 Din in več, za pregled pa zahtevali 100 do 200 Din. Kolikor se jaz spominjam, je bil zmeren človek v tej stroki le neki Jakelj iz Slovenjgradca, ki je zahteval za montažo strelovoda okoli 500 do 600 Din.
Ko sem postal sam žrtev teh brezvestnih ljudi, zanimal sem se za cene materi-jala, ki je potreben za napravo strelovodov. Iz cenika tehnične veletrgovine Hen-
PUSMlfC ¥€
Iz domače politike.
BoJgarski kralj Boris se je na potu v Sofijo dtie 17. t. m. oglasil v Belgradu in se je nastanil pri knezu-namestniku Pavlu.
Turški zunanji minister je 17. februarja potoval ob svoji vrnitvi iz inozemstva skozi Belgrad. Na kolodvoru ga je pričakal in se raz-govarjal z njim predsednik vlade dr. Sto.iadi-novič.
Seja narodne skupščine 17. februarja jo bila zopet v znamenju obstrukcije opozicionnlrie manjšine dvakrat prekinjena. Opozicija je prinesla v zbornico polena, razne otroške igrače in celo zvonec, s katerim je motila in onemogočala resno delo.
Banovinski svet za našo banovino je začel svoje redno zasedanje 17. februarja, na katerem Je bila glavna razprava o banovinskem proračunu za leto 1936—1937. Zasedanje je otvoril ban dr. M. Natlačen, ki je uvodoma pozdravil navzoče in je na to obširno govoril o proračunu, ki je sestavljen v znamenju varčevanja. Po banovem govoru se je oglasil k besedi g. dr. J. Leskovar in njegovim besedam so sledila poročila referentov,
rika Stolca sinovi v Novem Sadu je razvidno, da stane konica za strelovod s končino iz nikla (monterji strelovodov navadno razlagajo, da je to platina, kar pa ni res) po velikosti od 23 Din do največ 35 Din. Bakrena žična vrv, ki se pri tem rabi, stane pa dolga okoli 12 m, ki zadostuje že za visoka gospodarska poslopja, le blizu 100 Din. Če računimo vse druge reči kot vezi, podpirače, železno cev, bakreno pločevino itd., stane ves ma-terijal za napravo strelovoda le okoli 250 Din. Vse drugo je zaslužek za delo, ki je ponekod res nevarno, tam si pa pustijo to nevarnost tudi dobro plačati.
Vsako pregledovanje strelovodov, če so ti tudi dobro izvršeni, je skoro brez vsega pomena in jej le v korist pregledoval-ca. Ker je naše ljudstvo za napravo strelovodov in njih pregledovanje izdalo že ogromne svote pp nepotrebnem, se čutim dolžnega to pojasniti javnosti s pripombo, da mi je glede pregledovanje strelovodov izjavil to odličen tehnik, ki mu moramo verovati.
Politične novice iz drugih držav.
Izid parlamentarnih volitev v Španiji. Zadnjo nedeljo do se vršile na španskem parlamentarne volitve, ki so prinesli levici absolutno večino. Združena levica je dobila 225 mandatov, desničarski blok 135, lista, katero je postavila vlada, samo 60 mandatov. Desničarski blok in vladna lista štejeta napram levici 195 poslancev. Glede 50 mandatov še manjkajo natančni podatki.
O veliki italijanski zmagi na severni abesin-ski fronti poročajo iz Rima. V pokrajini Ere-derti na severa so izvojevali Italijani po večdnevni bitki zmago in co prodrli preko reke Antala. Polovica abesinske armade rasa Mulu-gete je uničena. Po italijanskem poročilu so utrpeli Abesinci v bitki pri Ambi Aradamu 35 tisoč mrtvih in ranjenih.
Domače novice.
Za invalide. V počastitev spomina blagopok. matere Franca Frasa, kolarskega mojstra v Mariboru, je podarila družina Vremec v Poče-hovi 50 Din za slepce invalide.
Podlegla poškodbi. V Se'nici ob Dravi je osebni avto trgovca Ivana Loschnigga od št. Lovrenca na Pohorju podrl na cesti naglušno 82-letno občinsko revo Antonijo čebela. Poškodo-
vano co prooaljaii v mariborsko bolnico, kjer ja
umrla,.
Nesrcia v kamnolomu. V granitolomu v Ribnici r.a Pohorju sta delavcu Andreju Urhu dve skali zdrobili n:~o.
Ogenj jo imi'il v T-.okovici Ilišo posestniku MaiRu Koritniku in mu napravil škodo za 25 tiocč Din.
Roparski napad. V roboto 15. februarja je bil v Dobu pri Domžalah pozno v noči izvršen roparski napad na SSlotnega kmečkega sina Antona Zore iz Stegen j pri Moravčah. Omenjeni jo prišel pozno v krčmo Viktorja Levca v Do-bu. Naletel je na dva neznana moška, katerima je plačeval vino in žganje. Trojica je zapustila pijana gostilno in neznanca sta spremljala Zoreta. Med potjo sta ga nenadoma napadla, ga obdelala občutno z noži, mu odvzela kolo ter 700 Din in zginila v noč. Ranjenega Zoreta je odpravil domžalski zdravnik v ljubljansko bol' nišnico.
Prireditve.
Jaremna. V nedeljo dne 23. t. m. se vrši popoldan ob treh v društvenih prostorih občni zbor Katoliškega prosvetnega društva.
Cirkovco na Dravskem polju. V nedeljo dne 23. februarja priredi dramatični odsek Katoliškega prosvetnega društva Vombergarjevo komedijo »Voda«.
Občni zbor Gasilske župe srez Ljutomer. V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil redni obč zbor Gasilske župe sreza Ljutomer. Iž- poročil' funkcionarjev je razvide ti meid drugimi' ;Üédfe§é'f V župi je včlanjenih 54 gasilskih čet, 'Uve sta pa pred kratkim nario4š Uatimovljeili. ^IfevrŠujtičih članov je 1320, rezerVniK 152, častrrth 59, podpornih 658. Gasilstvo poseduje 55 gasilskih domov, 7 gasilskih avtomobilov, 19 motornih briz» galn, 45 ročnih brizgaln, 10.649 m cevi, 905 paradnih uniform v skupni vrednosti 1,679.845 D. Požarov je bilo v prošlem letu 35, kateri so uničili preko 850.000 Din našega narodnega premoženja. O kulturno-prosvetnem delu gasilska župe je podal obširno poročilo prosvetni referent župe, podsiarešina Joža Hrastelj. Iz njegovega poročila je razvidno, da so pri vseh četah ustanovljeni kulturno-prosvetni odseki, ki posebno z ozirom na obmejni položaj našega sreza vrše velikopomembno narodno-prosvetno vzgojo. Saj je bilo žo v prvem letu dela 162 sestankov in predavanj, na katerih se je obravnavalo mnogo perečih narodno-kulturno-pro-svetnih vprašanj. Tem predavanjem je prisostvovalo skupno 2780 članov. Gasilska župa ljutomerska stopa v novo poslovno leto z bogatim načrtnim delom, potom katerega hoče hoditi po poti procvita in mirnega medsebojnega sožitja poštenega ljudstva našega obmejnega sreza.
Laško. V nedeljo dne 23. februarja priredi tukajšnje prenovljeno Katoliško prosvetno društvo veseloigro »Poslednji mož« v dvorani hotela Savinja ob 15. uri popoldne.
Laško, župnija Laško jo priredila v nedeljo dne 26. januarja t. 1. veličasnto proslavo našega slovenskega prvoboritelja in slovenskega apostola Antona Ma"tina Slomšeka. že na predvečer so cerkveni zvonovi oznanjali, da ce fara pripravlja na slovesen dan. Po prvi sv. maši se je vršila v nadžupnijski dvorani proslava z nagovorom preč. g. monsig. dr. Franca Kruljca, nato pa jo nastopila mladina v raznih točkah iz Slomšekovega življenja in delovanja, cerkv-veni pevski zbor pa je zapel Slomšekovo »Glejte, že solnce zahaja::. Tej župnijski proslavi se je pridružila tudi tukajšnja narodna šola, ki je s svojo popoldansko akademijo v šolski dvorani pod vodstvom tukajšnjega učiteljstva prikazala Slomšekovo življenje in plodonosno delovanje na narodnem, cerkvenem in šolskem polju. Te
proslave se je udeležila ogromna množica mestnega in okoliškega ljudstva s predstavniki cerkvenih in krajevnih oblasti. Mesto je bilo okrašeno s Slomšekovimi slikami v izložbah trgovin in drugih obratov. Tako so laški farani pokazali, kako globoko se zavedajo, kaj je bil nam Slovencem Slomšek, ki v polni meri zasluži ime našega narodnega voditelja in učitelja.
Dopisi.
Marenberg. Izredno lepo vreme je privabilo v nedeljo dne 9. fberuarja v naš trg »Tri tičke«, brezposelne in lačne 3eve, kakor je dandanes ge toliko ljudi- in so imeli srečo. Pri prireditvi Katoliškega prosvetnega društva se niso samo pošteno najedli in napili, kakor po lastni izjavi že dolgo ne, temveč so našli tudi primerno zaposlitev, pri kateri so zbrano občinstvo s svojimi šalami prav dobro zabavali. Ne bomo tukaj njih nastopa ocenjevali, kajti so bili res pravi tički, čeprav brez perja, eden bolj smešen kot drugi, in so občinstvo kratkočasili. Le sodnik je Imel ž njimi nazadnje veliko posla, a danes mu je gotovo že žal, da je bil tako neizprosen In je odklonil klobase in zelje kot podkupnino, ki sta mu ponudila gdstilničar in njegova skrbna Špela. Zares, od srca si-o se nasmejali in se je naše prerokovanje do pičice izpolnilo, ko smo obljubili, da bo za malo denarja vesela pustna zabava. Nadejamo se, da se ti tički še večkrat prikažejo na n šem odru, čeprav v lepši obleki, med tem pa jim želimo stalne zaposlitve in da bi se jim dobro godilo. — Mogoče zanima g. P. Rešetar ja vedeti, kaj deI,amo v letošnjem pustnem času! Ker boljšega dela nimamo, pa pobijamo zmaja, ki se na vse kriplje brani in brca. Upamo, da mu bomo do pusta kos, če ne, bo nas vse pohrustal.
Loče pri Poljčanah. Imeli bomo sv. misijon, in sicer od 15. do 22. marca. Ob priliki sv. mi-sijona bo ustanovljena fantovska Marijanska kongregacija. želeti bi bilo, da bi čim več fantov vstopilo v to kongregacijo, da bi se pod Ma-riijno zastavo šolali za dobre gospodarje in poštene može. — V letošnjem toplem januarskem vremenu in v mili zimi se je razmnožila in pojavila golazen, katera v ostri zimi počiva globoko v zemlji. Ta golazen pa ni tako škodljiva in nevarna, kakor neka oseba, ki razširja slabe časopise in knjige, katere so strup naši mladini. Odločno odklanjamo nekrščanski tisk.
Sv. Forijan pri Rogatcu. Zahvaljujemo se za tri brvi, ki so že bile nujno potrebne. Javna pot bo v veliko korist tudi poštnemu prometu pd Sv. Florijana v Rogatec. Prosimo občinsko oblast, da bi se zanimala za občinsko cesto, katera je na novo izpeljana iz žabnjeka na Strmec. Dva kanala iz cementa sta položena, pa nista vodoravna, ampak na ključ, vsled česar voda nima ravnega izteka; tako se godi velika Skoda dvem posestnikom.
Dobrna pri Celju. Naše zdravilišče izvaja vse Svoje načrte, katere je napravilo v jeseni 1935. Načrti so: postaviti veliko stavbo, velik rezervoar za mrzlo kopel in, kar je najbolj važno za celo občino, kanalizacijo iz vseh stranišč v cen-trumu zdravilišča hi vasi. Dolžina kanalizacije <e okoli 1800 m.
Sv. Rupert nad Laškim. Velika nevolja vlada med našim ljudstvom, ki ga je leta 1933 ob občinskih volitvah tako kruto udaril JNS režim, kateri nas je s silo razdelil Naše ljudstvo je že 26. novembra lanskega leta poslalo popolnoma pravilno tozadevno prošnjo z nad 70% podpisi bivših rupertskih občanov na srez v Laško.
NafgHrircbnejšc sftarl.
Na nekem samotnem otoku so se dogodile čudne stvari, ki so naravnost kričale
po mednarodni preiskovalni komisiji. Ženeva je dejala: »Vsi narodi morajo preiskovati to čudno zadevo!« Tako je vsak narod določil svojega odposlanca za potovanje v neznani svet. Ker pa je bila ladja majhna, je vsak pooblaščenec smel vzeti s seboj le tri stvari, ki so mu bile po lastnem preudarku najpotrebnejše. Pred odhodom je vsak predstavnik javil v ženevo, katere tri stvari misli vzeti s seboj. Iz spiska posnemamo, kaj so posamezni odposlanci smatrali za najpotrebnejše.
Anglež: »Times«, nogometno žogo in karte za bridge.
Francoz: Ženo, s. . j in otroški voziček.
Nemec: Policijsko odjavo, program stranke in policijsko prtljago.
Škot: Stoletno pratiko, domači hranilnik "in povratni vozni listek.
Rus: Radio, en meter rdečega sukna in svitek bodljikave žice.
Avstrijec: Pečeno piško, jabolčni zavitek in klavir.
Italijan: Kitaro, otroka in zemljevid Italije.
Madžar: Priporočilno pismo in dva rojaka.
Črnec: Tri cilindre.
Japonec: Tri puške.
Kitajec: Tri zrnca riža.
Slovenec: Dežnik in dve zelenki vina.
Zlata Kopalna Kad.
Predsednik društva • turških zdravnikov v Ankari je nekoč v tafini seji sprožil predlog, naj bi Kemala pašo za zasluge, ki si jih je pridobil za zdravje turškega naroda in higijeno dežele, presenetili z darilom — kopalno kadjo iz čistega zlata. Zdravniki so začeli z vso vnemo nabirati prispevke za dragoceno darilo. — Nazadnje so imeli dovolj denarja na raznolago. To so to zlato kopalno kad poklonili predsedniku reoublike, je ta odločno odklonil, ""a bi se kopal v m'ej. Darilo je sprejel, ~>ustil pa ca ie takoj raztopiti in potem "lato izročil ministrstvu za socialno skrbstvo in ri plodno zdravje. — Bogve ali bi še kateri državnik na svetu na njegovem mestu ravnal tako?
ülü H IN ¿IN1L A
SLUŽBE:
Iščemo starejša zakonca za oskrbovanje 1 orala vinograda in sadovnjaka blizu mesta, razumna gospodarja. Prednost z odraslim sinom, ki služi, ali vpokojenci. Naslov v upr. lista. 159
Sprejmem kovaškega pomočnika in vajenca. Lo-renčič, kovač, Fram.	211
Sprejme se ofer, samo odrasle, blizu Maribora. Vprašati v Mariboru, Gosposka ulica 46 II, vrata 6.	224
POSESTVA:
Prodam posestvo 7 oralov. Omik A., Vukovski vrh 41, Jarenina.	212
Prodam ali dam v najem štirisobno vilo z vsemi pritiklinami ob železniški postaji Ivanjkovci, pripravna za vpokojence. Pojasnila daje Ivan Slokan, stavbenik v Ljubljani, Kolezijska ulica 7.	205
Prodam malo posestvo z novim gospodarskim poslopjem. Kokolj Jožef, .?'kar"e, Sv. Barbara pri Mariboru.	215
RAZNO:
Čebelnjak po ceni za prodati v Studencih pri Mariboru, Radvanjska cesta 28.	213
C. Nifergal, Koroška cesta 1, predtiska ročna dela po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah.	217
Hranilne knjižice mariborskih, celjskih, ptujskih, ormoških, ljutomerskih in ostalih podeželskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. ■— Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk.	181
Seno prodam. Cizerl Franc, Spodnji Velovlak, p. Moškanjci.	218
čipke po tovarniških cenah. Entlanje meter po 1 Din. Pavla Slugova, Celje, Vodnikova. 220
Proda se dobro belo vino 28—30 hI po nizki ceni v Juršincih št. 26. Interesenti izvejo ceno tam ali pa pri lastnici vina, Terezija in Maks Erman, trgovina, Selce, Sv. Lenart v Slov. goricah.	216
Vsi se čudijo, kako poceni so postreženi z močnimi ostanki in dobrim blagom samo v Grajski starinarni in manufakturi, Maribor, Trg svobode 1. Prepričajte se!	221
Vinsko trsje od: Beli burgundec, Portugalka in Žlahtnina na Riparia Portalis še razpoložljivo. 100 cepljenk Din 125.—. Dolinšek, Kam-nica pri Mariboru.	223
Vložne knjižice Okrajne hranilnice Sv. Lenart v Slov. goricah prevzamem proti plačilu v gotovini. Ponudbe je poslati pod šifro: »Denar« na upravo lista. •	222
Ko pridete v Maribor, ne pozabite kupiti pri »Starinarju«, Glavni trg 18, ostanke svile od Din 2.— naprej, dilen, tiskovino za predpasnike od Din 5.50 naprej, belo in rujavo platno, žepne in naglavne robce, moški cajg, brisače, čevlje, moške srajce in blago ter fla-nelo.	219
Clrilova kniičarna
v Mariboru
priporoča naslednja dela:
Nebeške rože, Daruj se Bogu, kart. Din 20.—
Finžgar: Zbrani spisi, VIII. zvezek, vez. Din 65.—
Grivec: Žitja Konstantina in Meto-dija, broš. Din 12.—, vez. Din 24.—
Sienkiewicz: Križarji, II. del, roman (ljudska knjižnica), broš. Din 64.--vez. Din 80.—
Dolenc» Pravna zgodvina slovenskega ozemlja, vez. Din 128.—
Ljudska kuharica, najnovejša in praktična zbirka dobrih navodil za kuhinjo in dom, broš. Din 8.—
Fischer: Dolomiti v slikah, v platno vez. Din 68.—
Fischer: Grossglockner v slikah, v platno vez. Din 68.—
Rey: Matterhorn v slikah, v platno vez. Din 68,—
Petančič Davorin:	7
Svete gore.
Povest.
»Svete stvari, da bi prodajali? Blagoslovljene in posvečene?. Saj to ne gre! Kelih je zlat in mon-štranca tudi, da se vsa sveti, kadar jo dvignejo v blagoslov, pa na prodaj ni.«
Trgovec je stopil k njej in jo prijel za roko.
»Dobra si, vidim. Skrbi te cerkev in lepota v njej, jutri se pomeniva, ko bo dan. Ne boj se, po Bili ničesar ne vzamem, le v zameno za lepše, novo.«
Zapirala je cerkev in prišlo ji je na misel, da bi morala bolje zapreti. Janez in trgovec sta se prič-kala.
»Gospod, kako Vam je ime?«
»Lovec Janez eem.«
»Janez, torej. Greste a menoj, kaj ne? Malo posediva in se pomeniva, da se spoznam, kje sem.« Janez se je branil, a gospod iz tujega sveta je vplival nanj s skrivnostno močjo.
»Pa grem! Kaj mi pa more Miha!?« Zmisli! se je na Lenčko in ga je celo zveselilo.
»Jezilo jo bo! Pa ravno to me vleče!«
Šla sta.
Lenčka je prihajala s škafom na glavi domu in poltiho popevala. Nenadoma je priletel pred njo Rolf in jo veselo oblajal. V njo je planil strah, da ji je srce zabilo burno in slišno.
»Janez, za Boga! Miha je doma!« Ustavila se je pod lipo, da bi ga tu odslovila. Ozrla se je okoli, pa ga ni mogla zagledati.
»Janez!« je zaklicala. Neznan glas ji je udaril na uho.
»Kdo je to?« Porodil?, se ji je strašna slutnja: Morda ga biriči ženejo.
»Janez!« ga je pozvala v nepremišljeni naglici naglas.
Miha se je pojavil na pragu.
»Kdo je?« je siknil.
Lenčka je zavila k svinjski kuhinji spodaj pri svinjakih, da je Mihovo oko ne bi opazilo. A pes se je oglašal venomer in bežal pred njo.
»Sram te bodi!«
»Dober večer, Miha!« ga je pozdravil Janez skoro izzivajoče prijazno. Miha bi ga bil nahrulil, a ni maral, da bi se pred tujcem skregala. Potlačil je jezo.
»Bog daj,« je malomarno zabrundal.
»Miha, tega-le gospoda boš oskrbel, da bo zadovoljen. Trgovec je iz Laškega.«
Mihi se je prijetno raztegnil obraz.
»No, bo vsaj nekaj zaslužka,« in je prijazno povabil gosta v sobo.
»Vina najboljšega, sladkega!« je pel Talijan.
Miha je to rad slišal. Letel je na vso moč naglo v klet. Spotoma se je zaletel v Pepo, ki je nesla bukova polena v naročju in jo oštel.
»Brž! Nič se ne znaš obrniti! Vlečeš se kot polž. V kuhinjo za svinje pojdi, pa naj Lenčka pride gor, da bo postregla.«
Pepa je zagnala polena v podpečjnak in šla k svinjakom.
»Pojdi, Lenčka. "Bom jaz popazila na ogenj.«
Ko je Lenčka vstopila v sobo in postavila kruh na mizo, jo je čudno prevzelo.
»Kake oči ima.«
Pepe jo je pogledal na ozko in vlovil njeno roko.
»Vina nam prinesi, dekle, vina, da potopimo bridkosti v njem.« Pogledal je kakor mimogrede v Janezove oči in je videl, da so počivale na Lenčki. Njej je udarila rdečica v lici do ušes. Obrnila se je in zginila za vrata.
»Kakšen je!«
In tujčev glas je priplaval za njo, trepetajoč v Višinah tuje pesmi, ki jo je popeval.
Z Janezom sta se pobratila.
»Ostanem tu nekaj tednov, da si ogledam okolico in cerkve. Vi ini pa boste prijatelj.«
Janezu je stopilo vino v glavo. Čudno se je mešalo v njem: opojno vino in laška pesem. Razbesedil se je in se odkrival.
Pepe ga je poslušal kakor samo v zabavo. O Lenčki, o Mihi, o pobožni Pepi in cerkvi na Gorah je tekla beseda...
»To je zanimivo, kar mi pripoveduješ.«
Prišel je še Miha in zadovoljno pogledal po praznih posodah.
»Še bokal, gospoda.« Prinesel ga je in prisedel. Lah ga je priklenil nase s košato samohvalo o sebi in svojem bogastvu. Še za Janeza je našel prijazno besedo, ker je bil Lahov prijatelj.
Pavle se je priklatil med nje. Janezov pogled ga je bodel:
»Zadnje čase si menda reden gost tu, ko so meni prepovedali...«
Lah mu je ponudil vina, pa je Pavle odklonil in se zmedeno približal Janezu:
»Škornjice ti bom pomeril...«
Janez je slutil, da mu je zadrega potisnila na jezik ta izgovor in ga je podražil.
»Ponoči hodiš po mero?«
»Ko te je težko dobiti, sem pa mislil, nocoj bi najlažje.«
»Zima bo kmalu in škornjce bom res rabil.« Dal si je pomeriti.
Pavle je brez pozdrava odšel.
»Lenčka, zakaj?« se je ustavil pri njej.
Razumela je dobro, pa ni nič odgovorila. Pavle je čutil, kakor da bi mu ne bila dobra. Pred hišo ga je ujela Mara.	■
»Pavle, kaj boš bežal. Ostani pri nama z Lojzom, ko sva sama in je dolgčas. Samo kola bo še obrnil, junce spregel in jih k jaslim privezal, pa pride Lojz.«
»Mudi se mi,« se je hotel izviti. Po dveh korakih pa se je obrnil k Mari:
»Kaj veš, kdo je tisti tujec z Janezom?«
Mari je bilo pogodu: zdaj bo lahko besedo povzela in jo razplela na dolgo in večer se bo hitreje premaknil, ko so pa večeri tako dolgi in prazni v pozni jr~eni!
»Pojdi, boš sedel na koruznico v parni, ko si truden. Jaz bom Lojzu pomagala ta čas.«
Pavle je bil obsojen na čakanje. Poslušal je v noč. Lojze je žviž 1 juncem, ki so pili iz škafa.
Mara je pripenjala in žvenketala s privezi.
;>Na, stopi!« se je vjezila in udarila z dlanjo vola po križu krepko, da se je slišalo.
»Nič se ti živina ne smili!« je Lojze zaprosil in žvižgal dalje rahlo in otožno melodijo.
»Veš, Pavle, živine jaz nimam rada. Nesnažna je in ni. lepa.«
P?ivlc se je začudil.
»Pa si kakor gospodična iz šole. Lepe roke brez žuljave kože in gladek obraz bi rada imela. Za kmetico ne boš.« Mara se je zasmejala zaletelo in prešerno, kakor če bi jo hvalil. Lojze je sedel na soro velikega voza, se oddahnil in molčal. Ni mu bilo do besede.
»Trgovec je z Laškega, bogat, da ni pri nas takega. Poslušala sem malo pri vratih. Kako ti govori! Kakor da bi med precejal. Stare stvari kupuje po cerkvah, pa nove prodaja, mi je rekla Pepa.«
»Koga? Pa z Janezom hodi?«
»Slučanjo sta se dobila vri cerkvi. Janez se zna z boljšim porazgovoriti, ko je pri graščinskih.«
Pavletu se je vzbudila neumna misel, ki je rastla in se jačala.
»Janez in Lah. Pa cerkev...«
»Lahov ni veliko prida, pravijo.« Lojz se je obrnil, kakor da bi šel. spat, a je skrivaj zavil proti cerkvi na Gori.
Mara je zalala poskočno popevko s svojim bogatim glasom in stopila v kamrico, ki je vonjala po uvelih rožah in jeseni.,,
'(Dalje sledi.)
|n»niiiiyiiiuii!iiHflyuiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I 22. DRAŽBA KOŽ 1 DIVJADI
I NA VELESEJMU | 9. MARCA 1936. |
H	Pošljite nemudoma ¡g
g	Idago na nas'ov:	s
1	'Piv'a hoža'	1
H	Ljub! ana—Velcsejm	||
Zakaj se ne lotijo Italijani z bombami iz zraka
edine abesinske železnice Džibuti—Addis Abe-ba? Koj v začetku sovražnosti med Italijani in Abesinci je izražalo evropsko časopisje bojazen, da se bodo skušali Italijani polastiti edine abesinske železnice od Rdečega morja do pre-stolice, in da bodo vsaj iz zraka porušili železniške naprave. Do tega do-sedaj ni prišlo, ker je Francija soposestnica o-menjene železniške zveze. Italijani pa bi se ne nakopali radi odkritega sovraštva Francozov, če -bj. se lomili z homi*amt abesinske železnice. Vohuni pomagajo Italijanom. V zadnji številki smo poročali, da so italijanska letala bombardirala v mestu Desije cesarski dvorec in da je bil nc-guš v veliki cmrtni nevarnosti. Abesinci so se prepričali, da so Italijani samo potom vohunov zvedeli za bivanje cesarja v Desije in radi tega so se lotili z vso vnemo lova na špione.
PIŠITE SE DANES!
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo Din 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
„KOSMOS" razpošiljalnico ostankov maribor. tekst, tovarn, MARIBOR, Dvorakova cesta 1.	1003

Cenil: malim ©glasoo. Vsaka beseda v malem oglasa stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2,— za besedo.) Davek se zaračunava
posebej do velikosti 20 cm» Din 1___ do velikosli 50 ca!
Din 2.50. — Kdor inserira iako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati nprava lista prijave, doplača še Din 5.— . — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseralov, mora priložiti znamko za Din 2.— , sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Kuharica, srednjih lei, vajena vsega gospodinjstva in gospodarstva želi stalne službe v žup-nišče. Naslov v upravi lista.	201
Sedlarskega vajenca iščem za takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Joško Kolar, sedlar v Slov. Bistrici.	198
Grem za gospodinjo. Naslov v upravi.	197
Organist in mežnar se sprejme s 1. majem 1936 v št. Vidu pri Grobelnem.	209
Urarski pomočnik išče službo. Naslov v upravi lista.	184
POSESTVA:
iia prodaj! Sestri Rek v Ljutomeru štev. 48, na starem trgu, imata zelo poceni in pod ugodnimi pogoji na prodaj gospodarsko poslopje, ki se da z malimi stroški preurediti v lepo stanovanjsko poslopje. Poleg poslopja je vrt in sa-donosnik. Reflektanti (upokojenci in mali obrtniki) naj se čimpreje zglasijo.	208
Prodani zraven trgovine ob glavni cesti hišo zidano za kovačijo, tri njive, travnik in lep gozd za 17.000 Din; 5000 Din hipoteke. Pripravna za vsakega o"brtnika. Marinšek, Ormož 61.
196
Prodam ali dani v najem 4 sobno vilo z vsemi pritikllnami ob železniški postaji Ivanjkovci. Pojasnila daje Ivan Slokan, stavbenik v Ljubljani, Kolezijska ulica 7.	205
Prodam zemljišče v izmeri 1% orala, primerno za stavbišče, v občini Pragersko, okraj Vrh-loga pri Pragerskem.	195
RAZNO:
Čebelnjak 1.40X2.25X2.25 m in 5 panjev »dunaj-čanov«, vse dobro ohranjeno, proda ugodno I. Rajzman, Bohova 16, Hoče.	208

Kunine in druge kože od divjačine kupuje po najvišjih dnevnih cenah: I. Ratej, Slovenska Bistrica.	1317
Vinsko trs je! Beli Burgundec cepljen, Riparija Portalis, modra frankinja, modra portugalka, peček cepljen na Goethe št. 9 po ugodni ceni prodaja trsnica Podpečan Baltazar, št. Janž p. Velenje.	199
Prodam posnemahiik za mleko in stroj za maslo, šume Matija, Kaniža 1, Pesnica.	202
Kmetje, pozor! Hočete Vaše konje dobro prodati ali zamenjati, kupim tudi konje za mesarja po najboljših dnevnih cenah. Stangl F., prodajalec konj, Maribor, Taborska 8. 188
Lepa sadna drevesa in cepljeno trsje najboljših sort vam more prodati po primerni ceni drevesnica Ivan štuhec v Murščaku, p. Slatina-Radenci, pri kateri to pomlad naročujte drevesca in zahtevajte cenik.	128
Sadno drevje iz težke zemlje želite? Kar takoj nam sporočite naslov, da Vam pošljemo seznam! Drevesnica Jelen, št. Ilj,-Velenje. 93
Vinsko trsje, sadno drevje in sadne divjake nudi trsnica in drevesnica Janez Čeh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. gor., Ptuj.	69
Cepljeno trsje in sadno drevje v prvovrstni kakovosti po zmernih cenah dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta, p. Celje. Zahtevajte cenik.	125
Za veliko Celfe si je manufaktuma trgovina Franc Dobovičnik v Celiu
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega šporlsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	I	640
Franc Dobovičnik, Celic, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
Zgubilo so je od Maribora do gostilne Ferk par konjskih plaht AR. Pošteni najditelj naj jih vrne proti nagradi pri gostilni Ferk, Pesnica«
210
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI ♦
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
ridlOZlt6 najbolje in najvarneje pri
ii pOSOllIMCi
Hgica 23 f nariburu mm 10 mmr&
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Miti ©Mol zbor
Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru
r. z. z n. z.,
ee vrši v pondeljek dne 2. marca 1936, ob 16. uri v uradnih prostorih v Mariboru, Gosposka ulica 23, s sledečim sporedom:
1.	Citanje revizijskega poročila.
2.	Č i tanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1935. C. Volitev nadzorstva.
7.	Volitev treh članov načelstva.
8.	Slučajnosti.
V smislu § 33 zadruginih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, to je ob 17, uri, istotam drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
Ü □
□ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
3
»Delavska fronta« — tednik za delavce !
V Mariboru Izhaja tednik »Delavska fronta«. Namenjen je za vse delavce, kateri delajo v industriji, v rudnikih, za posle, kmetske delavce in viničarje. Zanimiv bo pa tudi za vse, ki se zanimajo za so-cijalna vprašanja. List namreč zastopa stališče, kakor so ga v tem oziru določile papeževe okrožnice. Delavci ki ste raz- (J liropljenl vsepovsod, združite se v enotno g delavsko fronto! Prvi korak k temu je, C tla ste vsi zbrani okrog svojega svobod- P
nega glasila, ki hoče samo eno, da namreč tudi delavec uživa vse pravice, ki mu omogočajo človeka dostojno življenje.
Vsak delavec čitatelj »Delavske fronte«!
Kdor more, pa tudi naročnik »Delavske fronte«!
Zahtevajte ta list v lokalih, kjer se morajo ozirati na vašo zahtevo!
Organizirajte bralne krožke potom društev!
Vsi v složen boj za zmago načel »Delavske fronte«!
UgodeM rs ¿a Ic u p l
Otročje jopice po 10, 15 in 20 Din dobite v
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR
Vetrinjska ulica 15.
1291
Cirilov«! knHčarna
v Mariboru
nudi naslednja dela-
Gmelch: Der Unsichtbare, Fastenpredigten über den lebendigen Gott bros. Din 22.— Obendorf er: Blutrosen am Leidenswege Jesu, sieben Fastenpredigten über die Geheimnisse des schmerzhaften Rosenkranzes, bros. Din 25 Obendorf er: Christe Nachfolge, sieben Fastenpredigten über die 14 Stationen des hlg. Kreuzweges, bros. Din 17.— Lechner: Wer ist Christus, sechs
Fastenpredigten, bros. Din 10.— Gorzolka: Christ-König der Gekreuzigte, sieben Fastenpredigten, bros. Din 19.— Storr: Rettende Liebe, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt über das göttliche Herz Jesu, bros. Din 14.— Restle: Die Sünde, Fastenpredigten,
bros. Din 21 — Storr: Erlösung, sechs Fastenpredigten, bros. Din 22.40 Möderl: Haupt voll Blut und Wunden, fünf Fastenpredigten, bros. Din 10.50 Thiel: Das Kreuz, eine Wegweisung,
bros. Din 24.—-Vo mLeiden Christi und der Euhari-stie, Stoffsammlung für Fastenpredigten, bros. Din 33.60 Kalan: Die Welt für Christus, kart. Din 47.—
Kakosem ozdravila
20 letnih strašnih mukah
Ljudje so se mi smejali, ko so me videli, kako šepam v širokih in oprtih čevljih. To pa je bil edini način, s katerim sem mogla vsaj neznatno olajšati muke, povzročene od kurjih očes in žuljev, ter bolečine v petah, Kolika sreča, da sem spoznala Saltrat Ro-dell! Nasula sem ga polno pest v skledo tople vode, v katero sem pomočila svcjs bclne noge, da absorbirajo dragoceni kisik, Ko se voda zapeni, prodro J^li-Jnehurčki v:t: kožo in bolečine p?en»hajo kakor po čudežu. S prsti sem lafeko odftrasUa. kujja očesa z njihovimi koKfnnAmi^Žu.^v^akvsi».. ni pa tudi bilo več bolečin in težav. Danes, veselo gledam življenje in grem z a svojim poslom, kakor, da bi bila bosa. O kakih bolečinah ni niti sledu. Nabavite še danes v svoji lekarni to čudovito sredstvo Saltrat Rodell in preizkusite ga še zvečer. Dobri uspehi so zajamčeni.
elegantne
perilo, kravate
kupite ugodno pri
Maribor
samo Glavni tra št. 2
Centralo: Naribor
v lastni mm palači n<a oglo	nasproti pošle, prej l&Znošfs-
@ospo5li€-§f®v€sisli£ Hilcc.	2	fersKa HraniSnico.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, Uer jamči za vloge pri (ej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
»a
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.