PRIMORSKI dnevnik ,e 2aC6l uhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem- "a 1943 v vasi Zaknž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-5 al v tiskarni «Doberdob» ^Govcu pri Gorenji Trebu-'' od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v "«ami «Slovenija» pod v°iskim pri Idriji, do 8. mala 1945 pa v osvobojenem Trstu kjer je izSla za-nn|a številka. Bil je edini tiskani —a:-------1 partizanski DNEV- * zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 PP 5 Tei. (040) 794672 (4 !; Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Cena 600 lir - Leto XLI. št. 27 (12.059) Trst, petek, 1. februarja 1985 Na povabilo predsednice izvršnega sveta Milke Planinc Predsednik italijanske vlade Craxi danes na uradnem obisku v Beogradu ^cera/ je pred odhodom njegov glasnik spregovoril tudi o odprtih vprašanjih med državama, predvsem o zaščiti slovenske manjšine v Italiji BOGO SAMSA v Ri- sedežu predsedstva vlade urnjJe včeraj opoldne šef tiskovnega da Ghirelli obrazložil časnikarjem viari60 cilje obiska predsednika Anri Craxija in zunanjega ministra n ^ottija v Jugoslaviji. Odnosi med Rieri ° 01 Jugoslavijo so vzor odnosov j/, dvema državama z različno druž-k do ureditvijo, pri čemer pa je tre-d«. lddi upoštevati, da gre za dve avi. za kateri je bil značilen o-Snr- mejni sP°r i11 spopad. Odnosi PisiSe - j kristalno čisti po pod- ■plasnik italijanske vlade je pouda-jcbk interes Italije za takšne ju J08« in interes za obstoj sedanje jo _ °Vanske družbene ureditve, ki -«laeuje avtonomni sociansucm rlt demokratični razvoj, v mednarod-d1 Planu pa ekvidistanca in aktiv- fn j^dačuje avtonomni socialistični Per d Politika neuvrščenosti. vejajo pa tudi različna odprta reij. ddja. Na prvem mestu je Ghi-šin1 SOVoril o zaščiti slovenske manj-e v Italiji, ki pa naj bi izhajala iz osimskih sporazumov. Omenil je obveze italijanske vlade glede globalne zaščite in se nato skliceval na izjavo Andreottija med njegovim zadnjim 'obiskom v Beogradu, ko je razdelil manjšino na dva dela in torej na one pripadnike, ki so že dalj časa italijanski državljani in na one, ki so postali itabjanski državljani kasneje. Končno je izrazil tudi zanimanje za položaj itabjanske manjšine v Jugoslaviji in za njeno zaščito. Šef tiskovnega urada je nato podrobno orisal razvoj tesnih državniških stikov in navedel vrsto zadnjih dvostranskih obiskov kot tudi zelo tesne pobtične stike na pobtični ravni, stike med zvezo komunistov in KPI pa tudi med drugimi strankami. Izrecno je omenil obisk Craxija 1983 leta kot tajnika PSI in obisk Picco-lija kot predsednika krščanske demo-kracije. Pri izvajanju osimskih sporazumov se postopoma rešujejo vprašanja. 18. januarja 1983 je bil podpisan sporazum, ki ureja plačevanje zapuščene imovine v bivši coni B, za kar je predvidenih 110 mibjonov dolarjev, ki naj bi jih izkoristih za gradnjo cest na mejnem področju. Izredno ugoden je gospodarski razvoj in zlasti trgovinska izmenjava, ki narašča in ki je uravnovešena. Do zastojev prihaja pri industrijski kooperaciji, kar pa bo mogoče urediti na osnovi novega jugoslovanskega b- beralnejšega zakona o vlaganjih tujega kapitala. Pri tem gre za nekatere važne projekte kot je gradnja atomske centrale v bhžini Zagreba, prodaja itabjanskega letala za no- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Intervju jugoslovanskemu tisku Jugoslovanski tisk bo danes objavil obsežen intervju, ki ga je dal pred odhodom predsednik Craxi. Glede zaščitnega zakona za Slovence se vpra-sanje in odgovor dobesedno glasita. VPR.: Jugoslovanski narodi so najbolj občutljivi za še odprto vprašanje dvostranskih odnosov, ki so nanaša na slovensko manjšino v Italiji. Kaže, da se to vprašanje organsko rešuje. Kaj namerava narediti vaša vlada, da se pospeši parlamentarno debato o zakonskih predlogih za globalno zakonsko zaščito slovenske manjšine, ki se zelo počasi razvija? ODG.- »Italija vodi zelo odprto politiko do manjšin in njena ustava predvideva učinkovito zaščito etničnih skupin v okviru pluralističnega sistema, ki nudi široka in individualna jamstva za vse državljane. Zaščita manjšin slovenskega jezika-je sedaj urejena z dvema zakonoma iz 1961 in 1973 leta. Parlament razpravlja o novih zakonskih predlogih. Vlada, ki prizadeto obravnava to vprašanje namerava postopek z organsko anabzo cimprej določiti in usmeritev, Id bi ustrezala upravičenim pričakovanjem in specifičnim zahtevam prizadetega prebivalstva.« NA SREČANJU Z NOVINARJI Zunanja politika SFRJ BEOGRAD — Z veliko pozornostjo smo spremljali sestanek voditeljev šestih držav v New Delhiju. Njihov prvi poziv smo že potrdili, v tem duhu ugodno ocenjujemo tudi njihovo novo izjavo in zavzemanje za jedrsko razorožitev, tako kot podpiramo ludi druge pobude v tej smeri, je izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič na včerajšnji konferenci, z domačimi in tujimi novinarji. V zvezi z vprašanjem o sedanji dejavnosti Jugoslavije na mednarodnem prizorišču ter o o-biskih uglednih osebnosti iz sosednjih držav ter obiski jugoslovanskih predstavnikov pri sosedih je Jeglič izjavil: »Ti sestanki so nadaljevanje prizadevanj, da bi s sosednjimi državami razvili vsestranske dobrososedske odnose, krepib sodelovanje ter v trajnem in odkritem dialogu reševali tudi odprta vprašanja, ki so sestavni del naših odnosov s sosedi in skupnega življenja na tem prostoru.« (dd) Dialektična razprava v KPI o vprašanju krajevnih uprav Cent^, ~~ Že dolgo ni bila razprava v vahna 118111 komiteju KPI tako ži-je a ob problemu nove strategi-za„ a °bnovo krajevnih uprav med kove orniki tako imenovane »Koperniki. Jev.olucije« in njenimi nasprotni-kj so bdi napadi na teze, zna"?‘ Je Occhetto obrazložb na že Potim tlsk°vni konferenci in ki jih je kg ^I10 „Potrdil v »Rinasciti«. Kriti- Porio tacchetta, • ki je spregovoril Pfetv’1’ Pa 80 v marsičem ie ga kritike na račun uvodne- !erai. a tv, .. Kruike na račun uvoone-. ročila partijskega tajnika Natte. glasni at,Ì8a.Ìno je bil med najbolj PejasA0 Cossutta, ki očita besedno Pfoe Zavezništva na podlagi italiia~rl0v so bila vedno značilnost trebi komunistov, da ni bilo 0CcuO^reSmti se ob Kopernika, te?» v, to je Severin hranil Sl vlade nastaja po Occhettovih besedah neka »nadstranka« na osi Craxi -Forlani. Prav zato zagovarja odločen boj proti tem težnjam, kar pa ni napad na PSI ali KD. »Kopernikova revolucija« je navsezadnje le termin, ki ga je uporabil že Di Giulio, ko je hotel prikazati potrebo o premostitvi negativnih pojavov zavezništva Med ene in druge pa lahko postavimo poseg načelnika skupine poslanske zbornice Napobtana, ki je podprl Nattovo poročilo, a je obenem izrazb marsikateri pomislek na Occhettove teze. V glavnem pa je Napobtano ostro napadel objesnost in nadutost vlade, ki jo motijo vsi drugi državni organi. Proti vsemu temu se mora partija odločno postaviti po robu. Pri tem pa mora skrbno paziti, da ne bo capljala za dogodki, da ne bo ostala vklenjena v spone polemik. Sklepno poročilo je sinoči podal Natta, objavili pa ga bodo šele danes, njegovo uvodno poročilo pa so odobrili. Sindikat potrdil voljo po enotnem nastopanju RIM — V kinu Astoria je bilo včeraj enotno meddeželno zborovanje delegatov CGIL, CISL in UTL za Lacij. Umbrijo in Abruce v podkrepitev sindikalne strategije na področju1 davčne pobtike ter vprašanj zaposlenosti in plač. Manifestacija je do: cela izpolnila pričakovanja vseh, ki so v njej videli preizkusni kamen za preveritev problema, če in kobko je v sindikatu še volje do iskanja enotnih stabšč in, skratka, do obnovitve enotnosti. Dobrih tisoč delegatov je glavnega tajnika CGIL Lamo, drugega glavnega tajnika ClSL Marinija eze jK'w Je seveda branil svoje tekn t(1?v^el je, kako je v Italiji v to s n"zn')a’ da bi zamenjali KD in Prihajg^^titvijo strank. Ta težnja do bi-0 lzraza z vsevečjo nadvla-ii„ rsne oblasti, ki ima že skomi-Predsedniški repubhki. Okrog Hans Dietrich Genscher v Jugoslaviji BEOGRAD — Vice kancler in zunanji minister ZR Nemčije Hans Dietrich Genscher je včeraj dopotoval na obisk v Jugoslavijo na vabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdarevića. Takoj po prihodu v Beograd sta gost in gostitelj v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve začela uradne pobtične pogovore. Ministra in njuni sodelavci se pogovarjajo o možnostih za razširitev dvostranskega sodelo- vanja, ki se v zadnjih letih ugodno razvija, ter o najbolj aktualnih mednarodnih problemih. V dopoldanskih in popoldanskih pogovorih sta se Di-zdareevič in Genscher dotaknila tudi razmer v Evropi, posebej v zvezi s problemi razorožitve, priprav na nadaljevanje sovjetsko-ameriškega dialoga, odnosov Vzhod-Zahod, konference v Stockholmu, kriznih žarišč in drugih vprašanj, (dd) *in zveznega tajnika UIL Veroneseja večkrat prekinilo s ploskanjem, posebej takrat, ko so zagovarjab nujo po tvornem dialogu za prebroditev razlik, ki so privedle troje sindikatov do znanih nesoglasij. Pozornost je šla v prvi vrsti seveda predlogom CGIL glede premostitve problema o draginjski dokladi in preprečitve referenduma KPI, ki bi, kot je poudaril Lama, samo še poglobil razdor med sindikati. Iz posegov treh sindikalnih voditeljev je prišlo do izraza, da v bistvu soglašajo s 6-mesečnim izplačevanjem doklade po podatkih Istat o gibanju življenjskih stroškov in s tem, da je del plače treba 100-odstotno obvarovati pred inflacijo, da pa ni soglasja glede tega, kobko naj znaša ta del plače (od 700 do 750 tisoč lir), zlasti pa ne glede diverzifikacije točke dra-ginjske doklade (CGIL in UIL sta za to, CISL pa ne). Mnenja se_krešejo tudi pri problemu o skrčenju delovnega umika, ki bi po Lamovem mnenju ne smelo biti enako za vse, sicer pa namenjeno odpiranju novih delovnih mest in dvigu strokovnosti. Poslanci odobrili vladni odlok o državni in zasebni televiziji IUj/[ _ sovCev . Ob odločilni zaslombi mi-°clobPj| Je Atenska zbornica včeraj bravj^ v^adni odlok, ki vsebuje u-lovani, orJanizacijska navodila o de-Raj j u^aVne televizijske družbe dajajj-0 Mogoča nadaljnje redno od-‘'-asebr,0 ne^aterim (Berlusconijevim) 'xll0k ^dttvbij.skim postajam. Za ti ato ° °ddanih 262 glasov, pro-jih je a za njegovo odobritev Mi ^tovalo 252. Odlok so pod-V*adn0 u Sta'Tllki strank, ki tvorijo rabtejevi0a^?1t°, in, kot rečeno, Almi-tekli urir Potasi, proti pa so se iz-tir-ni01111181i, neodvisna levica in kaJ« !ru!tarci' medtem ko se radi-fnora ,L?°vanja niso udeležbi. Odlok aJ se v senat, ki ga bo z "V odobritvijo spremenil v zakon, za kar pa ima časa le do polnoči v ponedeljek, 4. februarja. V poslanski zbornici so bili drug za drugim sistematično (in spet z odločilnim doprinosom 40 misovcev) zavrnjeni vsi popravki iz vrst opozicije, med njimi tisti, ki so prepovedovali zasebnim televizijskim postajam prekinjanje oddaj, predvsem filmov, z reklamnimi vložki brez vnaprejšnjega dogovora z avtorji oddaj. V pobtičnih krogih, ki nasprotujejo vladnemu dekretu, ocenjujejo njegov prodor v zbonbci kot veliko zmago Berlusconija. Komunist Bernardi je v glasovalni izjavi rekel, da vsebuje dekret »nevarne dvoumnosti«. Včeraj prva tekma na SP v alpskih disciplinah Walliserjevi (Svi.) smuk za kombinacijo SANTA CATERINA VALFURVA — Švicarka Maria Walhser je osvojila včerajšnji smuk za kombinacijo (slalom bo 4,2., prav tako v S. Saterini). Švicarka se je uvrstila prod presenetljivima Haecherjevo (ZRN) in Emone-tovo (Fr.), medtem ko je razočarala Michela Figini, ki se je morala zadovoljiti s sedmim mestom. Četrta je bila Švicarka Oertlijeva, ki ima tako lepe možnosti za osvojitev kolajne v kombinaciji, njena najnevarnejša tekmica pa bo bržkone Erika Hess (včeraj 16.). Itabjanka Karla Dela-go ni izpolnila pričakovanj in se je uvrstila le na 14. me.sto. Med tekmo pa je prišlo do padca, v katerem si je ramo poškodovala Švicarka Zoe Hass in je bila tekma zato tudi dlje časa prekinjena. Na prizorišču svetovnega prvenstva je še vedno v ospredju »zadeva Gi-rardelb«. S tem v zvezi je bila včeraj tudi tiskovna konferenca, na kateri je sam predsednik smučarske zveze Marc Holder objasnil ta primer. Skratka, Girardelb bo lahko na- stopil na tem prvenstvu, čeprav je jasno, da je prav ta »afera« odkrila hude pomanjkljivosti v samem pravilniku mednarodne smučarske zveze. Na sliki: Maria Walliser (desno) in Michaela Figini (levo) (Foto AP) • Predsednik Na Dunaju in v Celovcu demonstracije proti obrambnemu ministru NADALJEVANJE S l. STRANI tranje zveze in podobno. Sedaj se pogajajo o raznih kreditnih aranžma-nih na dvostranski in na večstranski ravni. Živahne so kulturne zveze in pripravljajo večje razstave italijanskih beneških slikarjev in srbskih u-metnikov. Obisk se bo uradno pričel danes ob 14.30, ko bo pristalo predsedniško letalo na beograjskem letališču, kjer ga bodo sprejeli z vojaškimi častmi. Po položitvi venca na grob neznanega vojaka se bodo pričeli razgovori najprej v dvoje med Craxijem in predsednico Milko Planinc in med Andreottijem in jugoslovanskim zunanjim ministrom Dizdarevičeim. Sledil bo plenarni sestanek in zvečer svečana večerja z zdravicami. V soboto se bo italijanska delegacija najprej poklonila spominu predsednika Tita, nato pa bodo trije pomembni razgovori s predsednikom zveze komunistov, s predsednikom socialistične zveze in s predsednikom jugoslovanske republike. Takoj po kosilu je predvidena tiskovna konferenca, zvečer ob 18. uri pa povratek predsedniškega letala v Milan in v Rim. Avstrijski parlament bo danes obravnaval politično afero Reder-Frischenschlager DUNAJ — »Namesto vseh razprav, ki storjenega ne morejo več popraviti, poskusimo raje nehumanost preteklosti nadomestiti s humanostjo prihodnosti,« je dejal predvčerajšnjim bjvši avstrijski zunanji minister Ervin Lane in pozval vse, ki delijo njegovo mnenje, da mu pomagajo ustanoviti humanitarno združenje: »Avstrijci za Marzabotto.« Tudi ministrica za vprašanja družine in mladine, članica SPÒ Gertrude Froehlich Sandner je v imenu organizacije »prijatelji otrok«, ki ji tudi predseduje, začela akcijo za postavitev vrtca v mučeniškem italijanskem kraju Marzabottu, kjer je pred devetintridesetimi leti Walter Reder, od leta 1955 avstrijski državljan, poveljeval oboroženi enoti SS, ki je v dveh oktobrskih dneh pomorila 1830 ljudi, med njimi na stotine otrok. Na Dunaju in v Celovcu sta bili v sredo ob isti uri, ob 17.00, demonstraciji, ki so ju organizirali člani socialistične mladine, visokošolska društva, komunistična partija Avstrijci, in na katerih so zahtevali od avstrijske vlade, da odslovi obrambnega ministra Friedhelma Frischenschla-gerja, ker je 24. januarja letos osebno sprejel in pozdravil predčasno iz italijanskega zapora Gaeta izpuščenega Walterja Rederja. Demonstranti v Celovcu (pri organizaciji sta sodelovali tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovenčev) so zahtevali tudi, da koroškemu predsedniku FPÒ Joergu Haiderju odvzamejo vse funkcije v deželni vladi. Dejanje obrambnega ministra, ki se je na seji avstrijske vlade v torek posul s pepelom in izjavil, da priznava svojo težko politično napako, je namreč Haider označil kot »vzorno«, ker je »sprejel vojaka, ki je izpolnil dolžnost do svoje domovine«. Živčnost pred današnjim izrednim zasedanjem parlamenta, ki je bilo sklicano na zahtevo opozicijske ÒVP in na katerem naj bi poimensko glasovali za ali proti Frischenschlagerju, v vseh treh etabliranih strankah narašča. Kancler in predsednik SPÒ Fred Sinowatz, ki je bil izjavil, da bo, v kolikor bodo poslanci danes obrambnemu mi- nistru izglasovali nezaupnico, sam odstopil. J® včeraj sklical predsedstvo stranke. Socialisti naj bi po vsej verjetnosti torej odločili: kaj je varnejše — še vnaprej vztrajati na odstopu obramb" nega ministra — nekateri med njimi so to na111' reč javno izjavljali — ali se postaviti svojem11 predsedniku in kanclerju v bran in predvsem preprečiti razpad rdeče-modre koalicijske vlad® in s tem odpreti možnost »črnim« da zahtevaj izredne in nove volitve. Tudi Aloisu Mocku, vodji OVP pred Par^ meniamo sejo, ki je bila sklicana na njegovo za tevo, ni ravno lahko. Mimo zahteve po F risene , schlagerjevem odhodu iz vlade, se bodo mor3, on in njegovi poslanci opredeliti tudi do početP koroške ljudske stranke. Slednja namreč pripra Ija vojnemu zločincu Rederju domovanje v svoJ_ deželi, Wilhelm Gorton — sam zvezni poslan®0 stranke — pa mu celo zagotavlja službo pri sV<> jem podjetju v Strassbourgu v dolini Krke. BARBARA GORIČAR Velesile naj končno poslušajo glas vesti in človeštva Atenski poziv za jedrsko razorožitev ATENE — Argentinski predsednik Alfonsin, tanzanijski predsednik Nye-rere, švedski premier Palme in njegov grški kolega Papandreu so skupaj s petdesetimi osebnostmi iz vsega sveta ob koncu včerajšnjega posveta v Atenah pozvali jedrske velesile, naj prekinejo jedrsko oboroževalno tekmo. »Ne bomo varčevali z napori pri mobilizaciji vsega človeštva proti jedrskemu uničenju in pri prepričevanju jedrskih velesil, naj končno poslušajo glas vesti in začnejo resna pogajanja, ki naj zaustavijo oboroževalno tekmo, ki naj preprečijo militarizacijo vesolja in ki naj dosežejo občutno zmanjšanje jedrskega o-rožja s končnim ciljem popolne odprave slednjega«. Komunike zasedanja je na tiskovni konferenci prebral grški premier Papandreu, ki je pouda- ril, da še nikoli ni tako število osebnosti doseglo skupni jezik ob tem perečem vprašanju. Papandreu je tudi obžaloval, da ni resolucija iz New Delhija, katere naravni naslednik je včerajšnja atenska, doživela tistega mednarodnega odziva, ki bi ga morala doseči. Udeleženci delhijskega in atenskega srečanja se bodo torej vsestransko zavzeli pri vseh vladah sveta, da dosežejo svoj cilj. Predvsem bodo skušali vplivati na jedrske države. Ob tem pa bodo objavili knjigo o strahotah jedrske vojne, saj se bo-bro zavedajo, da lahko le osveščenost javnega mnenja vpliva na odločitev državnikov. Seveda se dobro zavedajo težavnosti naloge, a niso pripravljeni ostati križem rok. Na sliki (telefoto AP): udeleženci včerajšnjega srečanja v Atenah. Iravnovešenje trgovinske bilance SFRJ z Albanijo BEOGRAD — Letos naj bi Jug«^ vi ja in Albanija vendarle uravnov. sili trgovinsko bilanco v vredno® 120 milijonov dolarjev, so ocenili Gospodarski zbornici Jugoslavije. ^ Albanije soseda uvaža predvsem lektriko in kromovo rudo, v manp količinah pa bitumen, žvepleni gHc^ rin in druge surovine. Tja pa izva transformatorje, elektroopremo, oP^T mo za prehrambeno in drugo industn jo tor izdelke široke potrošnja* k^ ^ televizorji, pralni stroji, obleka drugo. Jugoslavija bi rada še P°ve^_ la uvoz električne energije — s -u danjih 600 do 700 milijonov kilovatni ur na milijardo kWh letno. V ta n men gradijo še en daljnovod do AJP nije, ki naj bi ga dokončali aktom letos, (dd) Makedonsko sobranje obtožilo odgovorne pri gradnji Fenija SKOPJE — Na dolgi in razburljivi seji so delegati makedonskega sobranja v celoti podprli poročilo komisije, ki je ugotavljala odgovornost za izgradnjo kombinata Feni v Kavadar-cih, ki bo to republiko potisnil še globlje v nerazvitost. Izrekli so javno kritiko predsedstvu sobranja in izvršnemu svetu Makedonije. Takratni predsednik sobranja Nikola Minčev je, kot piše v poročilu, preprečil razpravo o izgradnji Fenija, zato so mu izrekli javno obsodbo, ki mu preprečuje kandidaturo za vodilne funkcije na ravni republike. Komisija je predlagala tudi, naj bi začeli postopek za razrešitev Minčeva s funkcije člana sveta federacije, vendar je bil sklep nepotreben, ker že od 1. januarja ni več član tega organa. Takratni predsednik izvršnega sve- ta Ksente Bogoev je osebno odgovoren zaradi vedenja v procesu odločanja o Feniju in so predlagali razrešitev s funkcije člana sveta republike. Komisija tudi zahteva preiskavo, ki naj bi ugotovila okoliščine, v katerih je izginala dokumentacija iz izvršnega sveta in sobranja. V razpravi so delegati ostro kritizirali takratno vodstvo, ki bi se moralo zavedati, da projekt, kakršen je Feni, lahko republiko razvije, ali pa jo pahne na rob prepada. Uresničilo se je, žal, drugo. Predstavnik SZDL je zahteval, naj bi seznam oseb razširil na vse tiste, ki so kakorkoli sodelovali pri odločanju o tej gospodarski katastrofi, ki bo Makedoniji samo letos prinesla obveznosti 18 milijard deviznih dinarjev, pri čemer znaša celoten proračun republike 24 milijard dinarjev, (dd) Navdušena a polemična dobrodošlica papežu v Ekvadorju Papež prisluhnil tožbam indiosov QUITO — Ekvadorska prestolnica se je odela v najlepše barve, oblasti so z ulic pregnale klateže, zaprle vse zabavne lokale, ljudi pa pozvale, naj se v mesto napotijo peš. Tako je Quito sprejel papeža Janeza Pavla II. na drugi etapi njegovega potovanja po Južni Ameriki. Tudi tu je papež doživel navdušen sprejem indiosov, mesticev, belcev in črncev, široke palete pripadnikov različnih ras in družbenih slojev. Po srečanju s krajevno duhovščino se je papež sestal s predsednikom Corderom, vodjo desničarsko usmerjene in oblastno nastrojeno vladne stranke. Predsinočnjim se je papež sestal s predstavniki delavstva, ki so mu izročili dokument, v katerem so brez ovinkarjenja izrazili upanje, da je papežev obisk v Ekvadorju ne le protokolarna obveznost, temveč tudi spodbuda krajevni Cerkvi, da se otrese kompromisov z oblastjo ter se posveti revnim in zatiranim. Papež je pri tem odločno pozval duhovščino in laike, naj s skupnimi močmi poiščejo izhod iz te krize, ki reveže odkriva na stran, krivično pridobljeno bogastvo pa kopiči v rokah maloštevilnih. Včeraj je papež odpotoval v Latacungo, kjer mu je predstavništvo stotisočglave množice indiosov v posebnem dokumentu prav tako potožilo svoje gorje. Že tradicionalna anketa FSPN iz Ljubljane KAJ MENIJO SLOVENCI O SEDANJEM POLOŽAJU LJUBLJANA — Raziskave slovenskega javnega mnenja, ki jih Inštitut ljubljanske jakul-tete za sociologijo, politične vede in novinarstvo izvaja že od leta 1968, vsako leto odmevajo po vsej Jugoslaviji. O tem, kaj menijo ljudje, je vedno poučno brati, ker pa je to edina tovrstna raziskava v državi (šele v zadnem času se sramežljivo poskušajo z anketami tudi v Beogradu), je razlog za zanimanje še bolj jasen. Seveda ima dejstvo, da je Slovenija edina republika, ki ve, kaj o najpomembnejših vprašanjih življenja menijo državljani, tudi svojo temnejšo plat. Jugoslovanske revije na dolgo in široko premlevajo posamezne ugotovitve, se zaskrbljeno vprašujejo, kaj pomenijo takšni in takšni odgovori (oziroma — kaj se skriva med vrsticami), tako da med političnimi strukturami nikakor ne zbujajo kakšne hude želje, da bi sledili slovenskemu zgledu. Česar ne veš, to te tudi vznemirjati ne more, si marsikje mislijo in imajo raje, da se novinarji ukvarjajo le s slovenskim javnim mnenjem. Kakorkoli že — raziskave javnega mnenja imajo v Sloveniji že tradicijo in zdaj so predvsem zanimive primerjave med odgovori oziroma odstotki v posameznih letih. Tokrat so raziskovalci ob primerjavi z rezultati prejšnjih raziskav ugotovili nekatere premike, ki bi jih lahko spravili na skupni imenovalec: zaostrena kritičnost stališč občanov o družbenopolitičnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Tako anketiranci mnogo bolj kritično kot lani ocenjujejo življenjske razmere, demokratičnost odlo- čanja, samoupravljanje, zakonitost, možnost dobiti stanovanje, zaposlitev itd. Rekli bi lahko — povečuje se »realistični pesimizem«. Slovence najbolj vznemirjajo draginja, padanje vrednosti dinarja in inflacija, od lanskega leta pa se je močno okrepila prizadetost anketirancev zaradi naraščajoče nezaposlenosti oziroma ogroženosti zaposlitve ter zaradi pomanjkanja stanovanj. Ko so jih anketarji spraševali po stabilizacijskem programu, ki je v govorih, referatih in člankih zelo pogost izraz, jih je kar 70 odstotkov priznalo, da tega programa ne pozna. Se pa ljudje močno zavzemajo za uresničevanje nekaterih temeljnih postavk stabilizacijskega programa (boljše in bolj odgovorno delo, modernizacija tovarn, ukinjanje nerentabilnih podjetij itd.). Odgovori kažejo nasploh na povečano pripravljenost za sodelovanje in prispevanje k odpravljanju kriznih razmer. Anketirance (raziskava jih je po statističnih kriterijih letos zajela 2435 ljudi) so povprašali tudi, kaj menijo o nekaterih ključnih gospodarskih projektih v Sloveniji. Največ podpore imajo, kot kaže, investicije na področju kmetij- stva, premogovnikov, elektrarn, železnic — ne strinjajo pa se ljudje z nadaljnjimi vlaganji v velika izgubarja novomeški IMV in velenjsko Gorenje, ki bije bitko v senci propadlega Koertinga. V zvezi s političnimi vprašanji velika večina vprašanih meni, da politični voditelji ob sprejemanju pomembnih odločitev ne upoštevajo mnenj občanov, zameri pa tudi, da se na vodilnih funkcijah prepogosto pojavljajo ista imena ter, da je v političnem življenju preveč normativizma. Velika večina zaposlenih anketirancev je zadovoljna z delom, ki ga opravljajo, ne pa s plačami. Zaostrilo pa se je stališče glede delovne morale: kar 91,4 odstotka vprašanih meni, da je treba zaostriti delovno disciplino in odstraniti vse, ki zaposlitev zlorabljajo. Slovenci so, sodeč po raziskavi, vznemirjeni zaradi pojavov v odnosih med državami v Evropi in v svetu. Najbolj jih motijo vse večje razlike med revnimi in bogatimi ter napetost med ZDA in SZ. 30,2 odstotka jih meni, da lahko Jugoslavija pričakuje nevarnost 1°^ Vzhoda, kot Zahoda. vef- Za časnikarje v drugih republikah ^ jetrn spet največ snovi za razglabljanje ® ^ briki »mednacionalni odnosi«, čeprav valci ugotavljajo, da glede na rezultate ^ ske raziskave ni opaznih razlik. Po . [jiih anketirancev bi k izboljšanju medna,cion odnosov v Jugoslaviji prispevalo večje^ ^ bojno spoštovanje med pripadniki različnm ^ rodnosti in narodov, odprava predsodkov ^ boljše medsebojno informiranje. Je pa TeS’^ja se v zavesti anketirancev vse bolj l,Te,l0jiL stališče, ki je bilo močno prisotno v Pre^te iz 60. v 70. leta, namreč, da naj manj to ^ republike in pokrajini kar same skrbi] svoj nadaljnji razvoj (15,2 odstotka). Takšna je torej groba slika s^oi;e7Ifjjgjš* javnega mnenja v letu 1984. Za J>lJ^r0-inarntl. pregled tabel in odstotkov seveda Tlirn^ajti dovolj prostora, čeprav je tamkaj nwgoce ^ veliko zanimivih podatkov. Od tega, 11,6 odstotka vprašanih ve, kdo je v jgi' viji predsednik CK ZKJ (pač »davek« eJr se nega mandata), da 21,8 odstotka menb „aj 0d' bo kriza zavlekla tja v 21. stoletje (le u’kffneC stotka jih je prepričanih, da bo težav ^ že čez leto ali dve) — do podatka, po ka prea je 90,7 odstotka Slovencev zadovoljnih s njo državno himno in se ne strinjajo s logi, naj bi jo spremenili. ■, o Slovenski delegati torej pri glasovah! himni ne bodo imeli težav . . . Z- š- PRIMORSKI DNEVNIK — l. februarja 1985 alpe-Jadran □ stran 3 Predsedniku deželne vlade f-JK Družba ENI predstavila načrt ojačenje plinovoda Italija-SZ , TRST — Generalni podpredsednik oddelka za plinske napeljave pri druž-bl ENI ing. Bonfiglioli je včeraj orisal predsedniku deželnega odbora Bia sUttiju načrt za ojačenje plinovoda med Italijo in Sovjetsko zvezo. Načrt o gradnji metanovoda, ki bo meril približno 115 kilometrov na Remiju Furlanije-Julijske krajine, bo zainteresiral 24 občin, od Trbiža pa 0 Priključitve na metanovod, ki že deluje, v deželi Veneto. V videmski Pokrajini bo metanovod speljan skozi občine Naborjet, Tabljo, Mužac, Amaro, iusjo vas, Bordano, Trasaghis, Humin, Osoppo, Majano, San Daniele del :'.r'uli, Rive d’Arcano, Coseano, Dignano in Flaibano, v pordenonski pokrajin* Pa bodo zainteresirane občine San Giorgio della Richihvelda, San Mar-lT*o al Tagliamento, Arzene, Zoppola, Cordenons, Pordenon, Porcia, Prata 1 Pordenone in Brugnera. Na srečanju je bila potrjena izredna važnost tega dela, tako s splošne-jjj* vidika v okviru vsedržavnega energetskega načrta, kot tudi za^ samo ( nrlanijo-Julijsko krajino: za realizacijo te infrastrukture v naši deželi je Predvidenih skoraj 250 milijard lir investicij, poleg tega pa bo metanovod Jkrboval s plinom skoraj 90 od sto prebivalstva; to bo seveda sprožilo Postopek za bistveno revizijo načrta o metanizaciji deželnega teritorija. Predstavitev načrta je nadalje nudila priložnost za proučitev organiza-dskih aspektov celotne operacije, s posebnim ozirom na odnose s krajev-1Ir*i skupnostmi in glede na probleme, ki jih bo gradnja strukture odprla 2vezi z zaščito okolja: varstvo teritorija namreč nalaga strogo ambiental-b0 zaščito tudi zaradi dejstva, da je bilo gorato področje že prizadeto za-»di številnih javno-koristnih del, kot sta na pr. avtocesta, ki pelje proti Vstriji in podvojitev tabeljske železniške proge. , Načrt bo deželni odbor F-JK proučil že v prihodnjih dneh, v prihodnjih ^ih pa se bodo začela posvetovanja z zainteresiranimi občinami. Pred-“»anik deželne vlade Biasutti je glede načrta dejal, da je ojačenje meta-zelo velike važnosti za državno energetsko politiko in za učinke, ki ~°do lahko pozitivno vplivali tudi na našo deželo. Biasutti je ob priložnosti '»glasil, naj se za njegovo uresničitev uporabi krajevna delovna sila. Včeraj predstavitev - Sodelovali tudi slovenski muzealci Pripravlja se razstava futurizma v goriškem pokrajinskem muzeju GORICA — Na tiskovni konferenci so včeraj ravnateljica goričkega pokrajinskega muzeja prof. Marija Masao Dan, odbornik za kulturne dejavnosti odvetnik Marino De Grassi in predsednik goričke hranilnice dr. Antonio Tripani orisali razstavo futurizma in konstruktivizma, ki jo bodo odprli 15. februar ja .v palači Attems v Gorici in ki bo tam odprta do konca aprila. V našem dnevniku smo marsikaj o tej razstavi že napisali konec prejšnjega tedna v intervjuju z ravnateljico goričkega pokrajinskega muzeja. Že takrat nam je povedala, da so pri pripravi razstave sodelovali tudi slovenski muzealci iz Nove Gorice, Idrije ter Ljubljane in tudi srbski iz Beograda. To sta tako Masao Dan kot De Grassi vnovič poudarila včeraj. Povedala sta celo nekaj novega. Gorica bo v prihodnjih letih skušala prav zaradi svojega položaja ob meji, posredovati italijanski kulturni javnosti likovno kulturo sosednje države in tudi drugih držav. V tem tiči pomembna povezovalna vloga Gorice med latinskim in slovanskim svetom tu v srednji Evropi. S takimi vprašanji se bodo brez dvoma ubadali tudi v Benetkah, kjer bodo v okviru akcije za ovrednotenje tamkajšnje plemiške palače Grassi, odprli v letu 1986 veliko razstavo italijanskega in drugih evropskih futurizmov. Goriška razstava futurizma se torej vključuje v ta revaival zanimanja za umetnostne tokove dvajsetih let našega stoletja. Istočasno pa je najbrž prva, po več podobnih razstavah, ki so bile doslej prirejene v Italiji, na katerih bomo lahko videli stvaritve tako takratnih primorskih slovenskih umetnikov, kot tudi srbskih umetnikov, ki so delovali v okviru takratnega beograjskega zenitizma. Da so imeli gorički futuristi že takrat stike z beograjskimi zenitisti, je dokaz tudi v reviji goričkega futurista Sofronia Pacrinia, kjer so objavljeni oglasi beograjske revije Zenith. Vse to bomo lahko videli na razstavi. Beograjski eksponati bodo prvič prikazani izven Jugoslavije. Zanimivo je za nas še nekaj. V eni sobani goričke kvesture, hiša je namreč last pokrajinske uprave, so pred kratkim našli eno prvih slik našega rojaka Avgusta Černigoja z naslovom »Futurizem«.. Tudi to bomo videli na razstavi. Na njej bo preko 500 eksponatov. Večina teh je last goričkega muzeja, veliko eksponatov pa so posodili tako zasebniki kot muzeji. Zelo na roko so prišli muzeji iz Slovenije. Razstavo bo sponsorizirala gorička hranilnica. To je del nove politike tega domačega kreditnega zavoda, nam je dejal dr. Tripani, ki je na predsedniškem mestu komaj nekaj mesecev. Za razstavo bodo porabili 109 milijonov lir. To bo največ, kar so jih doslej porabili na pokrajini v tak namen. Vendar pa bo precej denarja vloženega v naprave, ki jih bodo lahko uporabljali tudi kasneje. Pričakujejo velik obisk, tako iz naše dežele kot iz drugih krajev Italije in tudi iz Jugoslavije. MARKO WALTRITSCH Učitelji šol italijanske narodnosti pozitivno ocenjujejo tržaški seminar v,. f?RER — Tržaški hotel Jolly je 2 Tsnji teden gostil 80 učiteljem šol 'talijanskim učnim jezikom na ohy ^'■‘-lu Istre in Reke. Teden dni pred čelk° 50 86 na sloveftski Obali za-učit zimske počitnice, pa so in ■ ' narodnosti v treh obalnih dohZ kuisEe občine sodelovab na posta neiri sem'narju v Portorožu. Zanje sin Sa kot vrsto let doslej pripravila kon6118^ republiški Zavod za šolstvo, ški orSanizacijska enota ter trža-m/rad sekretariata italijanskega mi-v Trstva za zunanje zadeve. Seminar om rS^a’ sta pravzaprav dva, je »gočila tržaška Ljudska .univerza. Prie .isto leto zapored so tokrat *n PKraviti seruinar matematičnih ved s 'ologije, kar pet let starejši pa je r6 .1'lar italijanskega jezika in kultu-o vUt%leženci so poslušali predavanja lom t* zan'rrL*vih tem, ki so jih desto 4 Sam' Predlagali. Osrednje me-rahiS° I?amer'iU informatiki ter upo-zani I!a''unataika v šolah; nič manj in koristne niso bile tudi n0st^ teme, kot denimo dvojezič-Pin ’ t>ravni položaj narodnostnih sku-in ,v .Evropi, do italijanskega jezika so ]nllz,PvnostL Svojevrstno vrednost tudi stoja. V takem položaju smo zdaj mi. Omahuj Ze govore, da bomo vojno izgubili. Borimo se stov • frontah proti silam združenih imperiali-tiUtikProfi svetovnemu komunizmu. Trenutno se bra arri0 na vseh frontah. Usoda nas kot svoje iz-p0s, Ce Preizkuša. Šele sedaj imamo vse možnosti, da V ba.nemo, kar hočemo biti. Trdi in nepremagljivi! kov la’ Ri je bliže porazu kot zmagi, pride do trenut-litgt 9.°groženo bitje razvije vse svoje moči in kvako s obožujem tak boj. To je merjenje moči, 0 Porazi ali . zmage samo trenutna stanja istega procesa, ki se pravzaprav večno odvija v naravi na vseh nivojih.« »Strinjam se, gospod general. V naravi stvari je, da slabši podležejo močnejšim po vnaprej predvidenem ceremonialu. Zato se mi zdi nemoralno, da se slabiči upirajo boljšim in močnejšim. Zmagovalcev ne bo nihče vprašal, s kakšnimi sredstvi so dosegli zmago.« »Tako je, dragi Christian. Moje misli govorite. Drugače bo pa s premaganci. Njim bodo temeljito prevetrili in izprašali vest. Če vojno izgubimo, mene ne bodo v roke dobili. Jaz z našim projektom stojim in padem.« »Tudi mene ne bodo. Če bi bil med bojem slučajno ujet, imam ampulo s ciankalijem vedno pri sebi. Že zdavnaj smo se zakleli: zmaga ali smrt! Ne nosimo je zaman na kapi.« »Pravilno, niste brez vzroka oprezni, saj vam naši ljudje pravijo 'Satan' in 'divji Christian’.« »Gospod general, to me niti najmanj ne moti, nekdo mora igrati satana v zboru naših angelov. Na to sem ponosen. Ni veliko strankinih članov, ki so dobili posebne naloge od firerjevega urada. Narediti prostor naši rasi in našemu redu res ni preprosta naloga. Zanjo je treba zagaziti v kri. To veva midva, na žalost pa tega ne vedo mnogi drugi, ki bodo imeli največ koristi od nemške zmage. Mislim na razne zaledne podlasice, ki se skrivajo doma in ne žrtvujejo ničesar za zmago.« »Pustite jih, z njimi bomo opravili po vojni, ko se vrnemo s front. Zdaj pa vas še enkrat opozarjam: bodite previdni in pazite, kaj počne Losanna. Od gestapa so mi namignili, da pripravlja vašo ugrabitev. Predal bi vas ameriškemu obveščevalnemu aparatu. Ti bi iz vas izcedili največje skrivnosti rajha. Ne razkazujte preveč svojega poguma z nepotrebnim tveganjem. Jaz osebno bom poskrbel, da vas bodo tisti zgoraj opazili in odlikovali; tudi napredovanje v činu vam je zagotovljeno. Ljudi vašega kova se tem bolj bojijo, čim bolj jih potrebujejo. Najraje pa nanje pozabljajo. V gmotnem oziru pa se nagrajujte sami. Ne pozabite, da so tisti, ki preveč vedo, oficialni politiki kmalu odveč.« »Hvala za napotke, gospod general. Nimam veliko pameti, zato sem se proslavljal z umazanimi posli. Počenjal sem stvari, za katere ni lahko dobiti primernih ljudi.« »Res je, vi niste znali izkoristiti svojih zaslug o pravem času. Poglejte, enak staž imava v stranki in pri SS. Takrat, ko je bil politični umor sredstvo, da se odstranijo državi nezaželeni ljudje, zaviratelji gibanja in njegovih močnih posameznikov, ste bili bliže vrhu kot jaz. Napravili ste več in tudi več tvegali. Toda danes sem jaz general, vi pa še vedno major. Lista je zelo zgodaj začela svojo volilno kampanjo Nova predloga, isti politični cilji S seje odbora za kulturo SKGZ Kulturni problematiki bo posvečen širši posvet V sredo se je sestal odbor za kulturo SKGZ, ki je razpravljal o nih problemih. Najprej so člani odbora spregovorili o posvetu o kulturi, K bo v začetku junija. Bistvo razprave se je odvijalo ob vprašanju ali P., bo posvet namenjen le tukajšnjim kulturnim delavcem, ali pa naj ima sir značaj. Skratka, če naj se na posvet povabi kulturnike iz Slovenije in P italijanske kulturne delavce. Ob utemeljitvi, da tudi italijanske kulturn delavce zanima, predvsem naša živa problematika, so se člani odbora za. vzeli za širšo obliko posveta. V tem smislu bodo stekle tudi priprave, ki ^ dajo posvetu najustreznejšo podobo. V tem smislu je bila imenovana tu delovna skupina, ki bo izdelala osnovne smernice posveta. . Odbor je nato razpravljal o simpoziju na temo »Slovenski narod in sl venska kultura«, ki je bil v Ljubljani. Iz različnih posegov se je med or gim izluščila misel, da moramo biti ob pomembnih dogodkih, ki se riceJ vseh Slovencev, prisotni. Da je treba zadeve spremljati in to tudi aktivn s pisanjem in opredeljevanjem tukajšnjih kulturnih delavcev. .. Ob zaključku je odbor sklenil, da je treba posvetiti pozornost vsem stim ustanovam in delovnim skupinam, ki se pri nas ukvarjajo s problema jezika, da bi prišlo do usklajevanja dela za uveljavljanje in izboljšanje na šega jezika. Dogovor o spomladanskem prehodu meje pri Botaču Demokristjanski kongres, ki se je pravkar zaključil s pekočim porazom predsednika deželne vlade Biasuttija, je nenadoma dvignil politično temperaturo, ki se bo sedaj stopnjevala vse do majskih občinskih volitev. Volilna kampanja je že zdavnaj v teku, razpihnila pa se je zlasti v mestu, kjer 12. maja ne bo volitev in kjer bi morale zato imeti stranke ves interes, da se upravno in politično življenje odvija brez večjih pretresov, če pomislimo na že itak zelo labilna ravnotežja med zavezniki na občini in na pokrajmi. Očitno pa ima tudi V tem trenutku kdo velik interes, da se duhovi kolikor je mogoče razvnamejo in da se nad stvarne probleme, s katerimi se sooča tukajšnja skupnost, postavljajo čisto instrumentalna vprašanja, ki pa imajo hočeš nočeš vpliv na določeno tržaško javno mnenje. Lista za Trst dobro pozna nagibe in hotenja dobršnega dela svojih potencialnih volilcev, zato je svojo volilno kampanjo mimo zgubljenih (a vedno nevarnih) gesel o bilingvizmu, letos usmerila v predloga (do sedaj sta samo dva), ki spet zelo jasno dokazujeta, kam in proti komu vse od leta 1978 startajo melonarji. V mislih imamo Cecovinijev poziv »italijanskim« strankam za široko »italijansko« (beri protislovensko) koalicijo ali fronto v vseh okoliških občinah »rdečega« pasu naše pokrajine ter stalno Gambassinijevo zahtevo, da se v naši pokrajini ustanovi nekakšna javna ustanova za »zaščito in ovrednotenje« Krasa. Cecovinijev predlog je skoraj v celoti usmerjen v boj za oblast v LpT, a ga ni treba zato podcenjevati, saj se v njem zrcali skoraj vsa politična filozofija melonarskega gibanja. Demokristjani in socialisti (prvi na kongresu, drugi v izjavi tajnika Seghe-neja) so že odločno zavrnili to predvolilno zavezništvo, čeprav je demokristjanski podtajnik Bodrato prav pred dnevi v Rimu povedal, da bo morala KD tudi v manjših občinah pred 12. majem stremeti po predhodnih političnih paktih med vladnimi strankami. Predsednik LpT je baje mislil predvsem na taka zavezništva v miljski in v devinsko-nabrežinski občini, ni izključil pa takih koalicij tudi drugod, torej v Dolini, Zgoniku in na Repentabru. Po informacijah, ki nam jih je doslej uspelo zbrati, je še vse na ravni predlogov, čeprav so PRI, PSDI in PLI že pokazale »zanimanje« za Cecovinijevo pobudo. V devinsko-nabrežinski občini pa se itak že precej časa govori o novi listi, ki jo baje pripravlja bivša posl. Gruber-Bencova. Bolj stvaren in zato nevarnejši pa se nam zdi predlog, ki ga ob dokajšnjem nezanimanju drugih političnih sil že dalj časa razglaša Gambassini in z njim vsa LpT. Melonarji se namreč zelo ogrevajo za ustanovitev neke vrste javne ustanove za »zaščito in valorizacijo« Krasa, ki bo (čeprav tega ne specificirajo) jasno izpodrinila večji del pristojnosti Kraške gorske skupnosti, ki je očitno zanje trn v peti, ker je v rokah tistih sil, ki so demokratični odraz kraškega prebivalstva. Ta Gambassini jev predlog je v obliki resolucije pred kratkim osvojil celo tržaški občinski svet z glasovi LpT, MSI in PSI (vsi ostali so se vzdržali, KPI in Parovel sta glasovala proti), potem ko občinska uprava v vseh teh letih ni še mignila s prstom, da bi dežela odobrila statut KGS. Res je, da resolicije ostanejo skoraj vedno samo na papirju, res pa je tudi, da ta dokument odraža staro nestrpnost po znanem klišeju, da je Kras izključno v funkciji mesta. Zahteva torej, ki je ne gre podcenjevati, ampak jo z argumenti izpodbiti in tako odkriti njeno pravo naravo, (st) • Devinsko-nabrežinski občinski svet, ki se bo sestal drevi ob 19. uri, bo na današnji seji po predvidevanjih dokončno odobril varianto splošnega regulacijskega načrta. • Po daljšem premoru se danes spet sestane deželni svet. Med drugim je predvideno poročilo predsednika deželne vlade Biasuttija o dejavnosti delovne skupine Alpe - Jadran. Danes sta se na dolinskem županstvu sestala dolinski župan Švab in sežanski Kovačič s sodelavci.. Dogovorili so se o spomladanskem dnevu odprte meje v Dolini Glinščice, ki bo 23. in 24. marca letos, o markaciji in poimenovanju poti, ki pelje od koče Premuda in Hrvatov do Botača na ita- lijanski strani in do Beke na slovanski strani. Govorili so tudi sklenitvi sporazuma o prijateljsp11 med občino Sežana in Dolino. Sreca nje so zaključili z ogledom meju^ ga prehoda odprte meje v Botačo> spremstvu načelnikov mejne polic'1 in mejne milice UIL za prevoze sklicuje • Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL skupščine uslužbencev prevoznega podjetja ACT-KPP na katerih bodo s»1 dikalni predstavniki in vsedržavni tajnik FILT-CGIL Caprioli obrazložili Pla formo za vsedržavno obnovo delovne pogodbe. Na tržaškem velesejmu odprli peto razstavo Motor show è :: : ! V okviru razstave Motor show so se včeraj popoldne predstavili radovedni publiki piloti - akrobati Skupščina Krajevne zdravstvene e-note je predsinočnjim sklepala o nekaterih zelo kočljivih vprašanjih, ki so v preteklih mesecih dvignila med prebivalstvom in zdravstvenimi operaterji veliko prahu. V mislih imamo hudo polemiko o izidih natečaja za 215 mest pomožnega bolničarja in načelni sporazum za obnovitev konvencije med KZE in univerzo, oz. fakulteto za medicino in kirurgijo. Predlog KPI, da bi upravni odbor ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki naj bi preverila morebitne nepravilnosti v izidih natečaja (izven lestvice je ostalo okrog 3 tisoč ljudi), je večina, ob vzdržanju socialistov, zavrnila, češ da je bilo z juri-dičnega vidika delo izpraševalne komisije neoporečno. Listar Gambassini je v svojem kot običajno retoričnem posegu zabredel v huda protislovja, ko je priznal, da je dodoloče-nih favaritizmov res prišlo in to tudi v korist komunistov, v isti sapi pa je sibilsko izjavil, da je preverjanje odveč, ker pač... ne bi obrodilo sadov. Na tako stališče je zelo ostro odgovoril komunist Martone, ki je poudaril, da se KPI ne boji resnice in da je posegla proti izidom natečaja, čim je imela dovolj elementov za dvome v zvezi z načinom točkovanja posameznih kandidatov. Predlog komunistov je podprla, poleg mdsovcev, še radikalka Gemellaro, ki je sploh postavila v dvom legitimnost razpisa češ da ga deželna uprava ni o-dobrila in da KZE ni spoštovala zakonskih predpisov. Tudi v imenu 55 pomožnih bolničarjev, ki jih je KZE sprejela v službo leta 1984 in nato na osnovi vladnega dekreta odpustila, vendar prepozno, da bi lahko sodelovali na natečaju (zato vodijo v prvi osebi proti njemu), je Gemella-rova napovedala, da bodo zadevo predali sodišču. Tudi komunisti so zahtevali od upravnega odbora, naj izroči sodstvu kopijo zapisnikov o tej razpravi v skupščini KZE. Z veliko večino je skupščina nato sprejela sporazum, (proti je glasovala le predstavnica radikalcev) v katerem so zaobjeta načela nove konvencije z medicinsko fakulteto. To vprašanje se je vleklo že nekaj me- secev, predvsem zaradi zgrešenega pristopa KZE in še prej dežele do zahtev zdravnikov, ki so zaposleni v okviru KZE. Njihovi sindikalni predstavniki niso sodelovali pri pogajanjih, tako da je bil upravičen sum (marsikdaj tudi utemeljen) o morebitnih privilegijih univerzitetnega kadra. V bodoče bodo konvencijo ob po-voljnem mnenju vseh vsekakor poglobili iz tehničnega vidika. Upravni odbor KZE ne bo preverjal izidov natečaja za pomožne bolničarje V prostorih tržaškega velesejma so včeraj odprli zanimivo razstavo Motor show, ki je doživela svojo peto izvedbo in ki je že ob otvoritvi naletela na zanimanje, ne samo predstavnikov velesejemske uprave, pokrajinskih in deželnih oblasti, temveč tudi na zanimanje vojaških oblasti, saj je del razstave namenjen tako vojaškim vozilom, helikopterjem, kot operaterjem s področja avtomobilske proizvodnje in proizvodnje motorjev ter seveda številnim mladim in tudi ne več mladim obiskovalcem, ki jih novosti s tega področja še posebno zanimajo. Otvoritve razstave so se udeležili, kot smo že omenili, predsednik in direktor tržaške velesejemske uprave dr. Toresella in dr. Tamaro, predsedniki dežele, pokrajine in tržaške občine, kot tudi predstavniki vojaških oblasti, s svojim nastopom pa je poudarila pomen te prireditve tudi godba ber-saljerjev. Gostje so si ogledali tri paviljone, v katerih so razstavljeni avtomobili formule ena, vozila različnih znamk za rallyje, motorna kolesa italijanskih, pa tudi drugih znamk, med temi motoma kolesa japonske znamke Jamaha, Kawasaki itd., stari avtomobili, vojaška vozila, manjša letala, helikopterji in še druga vozila. Bogata paša torej za oči sladokuscev in za poznavalce avtomobilov, ki si bodo lahko med drugimi ogledali tudi znani model Ferrarijevega avtomobila »te-starossa« in še vrsto drugih, prav tako zanimivih modelov, o katerih lahko mladi le sanjajo, saj so njihove cene bajno visoke ter dostopne le profesionalcem, ki se z avtomobilizmom resno bavijo. Na razstavi je med drugim na ogled tudi lancia 037, to je avto, ki je sodeloval na zelo znanem rallyju Montecarlo. Razstavo, ki se bo nadaljevala do 4. februarja, spremljajo še razne prireditve, med katerimi je bila že vče- raj popoldne na programu okrogla za o problemih prometa in parkir13 ’ ki sta jo skupno organizirala avtorn bilski klub ACI in tržaška občins^ uprava, jutri bo na programu razP^ va o koristnosti čelad za motoris ’ ki lahko preprečijo težje poškodbe ^ glavi. Predvideno je predavanje o a^ tornobilih formule ena, tekmovanje r dijskovodenih modelčkov raznih ekshibicijski nastopi akrobatske sk pine gojencev policijske šole v T1?, ter nastop »stuntmana« Remyja J liena Lamprechta. Slovenski lepaki? KZE: le po Krasu Med predsinočnjimi interpelacijami na skupščini KZE je bilo na vrs*j vprašanje svetovalk Pacorjeve (KPI) in Gemellarove (PR), ki sta odbor sPr^. ševali, zakaj je samovoljno skrčil na polovico število slovenskih lepakov, sta jih upravna odbora družinske posvetovalnice za Rojan in Valmauro htevala ob priložnosti občnega zbora. . V imenu večine je republikanec Sossi pojasnil, da se je odbor držal K* terija, ki ga v zvezi z javnim plakatiranjem ima tržaška občina. Sossi ^ spomnil, da »tržaška občinska uprava lepi slovenske lepake izključno po va* 0i (četrtnih področjih) vzhodnega in zahodnega Krasa, torej tam, kjer je zna da je številno prisotno slovensko prebivalstvo«. V nadaljevanju je še da je po tem kriteriju bilo nujno skrčiti število slovenskih lepakov in jin e. lepiti le na področju vzhodnega Krasa, ki spada v delokrog rojanske P08 tovalnice. . nj(i Ponovno smo torej priča poskusu tistih sil, ki bi Slovence hotele pob8 ^ na kraške obronke. Pri tem pa hote zapirajo oči pred slovenskimi šolan» Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Ani, v Skednju, v Ul. Donadoni... Pogovor s članico SDGZ in lastnico kozmetičnega salona Ružiča Prvi korak k redu na področju kozmetik^ znak E, ki bo strankam zagotavljal t nipnpnn rlpln 7/1 kntprpnn s? Ì6 V _ s. »Če svoje delo ljubiš, potem zaslužek ne sme biti glavno vodilo pri njem,« nam je v prijetnem pogovoru dejala lastnica lepotnega salona Ružica v Boljuncu, estetistica Ružica Magliàie. Ta misel se je tudi nenehoma prepletala z vsem, kar nam je povedala o svojem delu, o težavah, ki jih v zadnjem letu res ni manjkalo in o njenih načrtih, ki jih kuje prav s to ljubeznijo do poklica, ki si ga je izbrala še kot srednješolka. Vzrok za naš obisk pa je bil čisto konkreten in Ružica nam je z velikim veseljem govorila o njem: pred dnevi jo je namreč ESA-Ustanova za razvoj obrti uradno obvestila, da je bila kot članica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja uvrščena med tiste estetistke v deželi Furlani ji-Julijski krajini, ki so dobile naziv »Estetista autorizzata« (pooblaščena estetistica). To je sicer le prva selekcija v vrsti, ki jo bo omenjena ustanova izvedla z namenom, da končno vzpostavi red na tem občutljivem področju, na katerem nestrokovnost lahko napravi tudi precejšnjo škodo človeškemu zdravju. Prav to pa je problem, ki je strokovno usposobljene kozmetičarke, kakršna je Ružica, že dolgo mučil in to po vsej Italiji, kjer so bile tudi številne protestne demonstracije, na katerih so estetisti zahtevali zakonsko ureditev tega področja. Poklic bi morali namreč uvrstiti s posebnim statusom v okvir obrtne stroke, medtem ko za strokovno usposabljanje ni dovolj le golo vajeništvo, temveč vsaj dve leti strokovne šole. Zakonska ureditev, ki jo terjajo italijanski estetisti, pa mora poleg obstoječega položaja urediti in zagotoviti tudi prihodnost tega poklica z natančno določitvijo nalog, ki jih sme kozmetičarka opravljati, ne da bi se spuščala na področje Kozmetičarka Ružica Magličič pri delu v svojem lepotilnem salonu medicine, in z izbiro kozmetičnih in tehnoloških pripomočkov za delo v salonih, kakršni so na primer žarki laser, UVA in podobno. »V Trstu deluje kakih štirideset kozmetičnih salonov,« nam je povedala simpatična sogovornica, »mnogi tudi na črno, večina pa brez potrebne strokovne priprave.« Ti škodijo vsej kategoriji, zato je upati, da bo selekcija ustanove ESA tudi pri nas' zagotovila potrebno strokovno raven kozmetičnih storitev. Od prve polovice januarja je tako na vhodnih vratih njenega salona v Boljuncu za- ščitni kovnost njenega dela, za katerega si je v Linjem času pridobila še novih izkušenj na ju ustvarjanja kozmetičnih pripomočkov. \ra, namreč spet redno obratuje od lanskega okt° ^ potem, ko je bil precej mesecev zaprt, saj 3e Ružiča delovno angažirana v Firencah in v jalj Nemčiji. Pri jirmi iz Firenc, za katero časa kreirala kreme in ličila, se je uveljavun . ^ s stiki, ki jih je uspela zanjo navezati z sko tovarno Lek, izkušnje pa ji vsekakor k°rl igo-tudi v salonu, saj dobro pozna lepotilne P močke pri njihovem izvoru, njihov sestav in kovitost. Med pogovorom nam je oko kar ^j-sililo na številne diplome in priznanja, hi l\ afij vajo skoraj celo steno, eno zadnjih takih PrlZ e^o-pa je prišlo od Mednarodne akademije za jdfii nomske in družbene znanosti, ki je oktobTa Ružici podelila diplomo Zlati Herkules-Oska estetiko. .^j Najin pogovor se je končal tudi z nekat^^jg praktičnimi vprašanji o njenem delu, ki_ vse bolj tudi moški svet. Bolj kot vse »čudofl^. kreme in pripomočki, pomaga lepoti skrb za .,^0-je, ki temelji na zdravi prehrani in gibanju- ^uje, sabijena kozmetičarka lahko le pomaga, sV ^ in čudežev pa gotovo ne zmore. Po tak nas ,^e V strokovno pomoč pa se lahko vedno napo salon Ružica in njegova prijazna lastnica v ^e\a pomagala tudi s srcem. Še vedno sicer ne ^ Z s polnim delovnim časom, ker sodeluje afia-nekim podjetjem v Parmi, kjer se ukvarja ^ in lizo kože, a nekaj dni na teden je v salo na voljo svojim starim in novim strankam- ^ Vprašanja, ki jih obravnava prva občinska konferenca o športu Občina bo zgradila stadion na območju sedanje klavnice , Tržaška občinska uprava se je po j01gem obotavljanju vendarle izrek-a: nov nogometni stadion bodo zgra-. na področju sedanje mestne klav-'Ce pri Sv. Ani tik starega stadiona To je na konferenci o športu nkončno in uradno potrdil občinski gornik za šport Di Gioia, ki je tu-1 napovedal, da bo občinski odbor kratkem celotno zadevo objasnil v “črnskem svetu. oprava se je odločila za stadion a Področju klavnice predvsem zato, ^r predstavlja njegova uresničitev .“su manj tehničnih zaprek in te-v primerjavi z ostalima dvema Jjnrtoma (na proseški gmajni in na 5 Toč ju sedanjega Grezarja). To pa ^ Zdalo ‘ ' stadi, yVar, prav nasprotno. Že sedaj se v2v^ s tem načrtom postavlja več P asanj Za gradnjo novega objekta J Približno 35 - 40 tisoč gledalcev bo orala občina, ki je, kot znano, že lastila od dežele 10 mihjard lir, raz-.ti oziroma odkupiti celotno gara-lavnega avtobusnega podjetja, za--.eh Ul. dei Macelli in razlastiti vesta ?.emIjišče, ki je last škofije. Po-Se ^i problem parkirišč (go-D se o večjem področju v indù- zdaleč ne pomeni, da bo gradnja 'ona na ruševinah klavnice lahka strijski coni), medtem ko bo za gradnjo nove klavnice upravi baje priskočila na pomoč miljska občina. Kot je podčrtal odbornik De Gioia so vse te ovire in težave premostljive. V primeru, da bo ta načrt neizvedljiv pa je občina že napovedala dve možni novi lokaciji: na področju sedanjega kamnoloma Faccanoni in na Ko-lonkovcu, kjer bi morah za gradnjo novega stadiona razlastiti velike površine rodovitne zemlje. Občina se je torej na konferenci o športu dokončno odpovedala megalomanskemu načrtu za stadion na Krasu, na področju, ki je last proseških jusarjev, a spada formalno pod zgo-niško občino. Resnici na ljubo uprava ni nikoli pokazala prevelikega zanimanja za ta načrt, čeprav so jo v to smer silili ne samo načrtovalci, ampak tudi določeni tržaški krogi in ne nazadnje pisanje nekaterih krajevnih časopisov. Lahko rečemo, da sta tokrat prevladala zdrava pamet in prepričanje, da je bil Kras v preteklosti že prevečkrat tarča tudi neupravičenih gradbenih in podobnih posegov, ki so v marsičem opustošili njegovo naravno ravnotežje in njegove lepote. Občinski rekreatoriji: premalo izkoriščene in ovrednotene ustanove Vlogo občinskih rekreatorijev je treba temeljito sprejemati: danes še zdaleč ne ustrezajo niti minimalnim potrebam najmlajših — edinim, katerim so — sicer le v popoldanskih u- Poziv ustanove ESA oškodovanim obrtnikom Ustanova za razvoj obrti — Ente per lo sviluppo deH’artigia-nato — ESA (in ne ERSA, kot je bilo včeraj pomotoma objavljeno) poziva vsa obrtna podjetja, ki jih je kakorkoli oškodovalo nedavno slabo vreme z nizkimi temperaturami in snegom, naj morebitno škodo prijavijo za odškodninsko povračilo. Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja lahko to storijo na sedežu združenja, Ul. Cicerone 8, kjer bodo prejeli tudi vsa dodatna pojasnila. rab — na razpolago. To je osnovna ugotovitev, ki je izšla iz včerajšnje okrogle mize na temo »Šport v občinskih rekreatorijih«, ki jo je v o-kviru prve konference o športu priredila tržaška občinska uprava. Uvodno poročilo zaposlenih animatorjev je navrglo še in še problemov. Od štirinajstih rekreatorijev imajo le maloštevilni ustrezne prostore in objekte za športno udejstvovanje, tako da nastanejo težave že pri poskusu prirejanja manjšega nogometnega turnirja. Večina nima niti ustreznih pokritih prostorov in neizbežno je, da v zimskem času skoraj usahne športno udejstvovanje v odbojki, miniba-sketu ali nogometu. Animatorji sicer skušajo od časa do časa najti tudi možnosti za plavanje ali druge športne dejavnosti, pri tem pa imajo težave s prevozom in časom, saj so bazeni in nogometna igrišča oddaljeni, še teh pa je malo in so največkrat zasedeni. Strukture rekreatorijev je treba zato modernizirati in ovrednotiti. To je možno tako, da občina v naslednjih letih opremi vsaj pet rekreatorijev z vsemi potrebnimi objekti in da postanejo torej prava športna središča, v drugi varianti pa naj bi do obno- ve struktur prišlo postopoma in za vse. Diskusijo so obogatili posegi športnih, pohtičnih in družbenih delavcev, ki so opozorih, da je treba širok potencial rekreatorijev bolje izkoristiti in odpreti širšim plastem prebivalstva. Občinski svetovalec KPI Spac-cini je poudaril, da bi lahko poslali neke vrste socialni centri, kjer bi lahko aktivno uživah prosti čas ne le mlajši otroci, ampak tudi mladostniki, ostareh, oziroma vsakdo, ki si želi športne in kulturne rekreacije, a sedaj nima vstopa. Spaccini je tudi predlagal, naj bi rekreatoiije upravljah rajonski sveti (in ne osrednja u-prava) ob sodelovanju porabnikov in animatorjev. V razpravo so posegli tudi športni delavci, ki so pojasnili, da so vedno bili razpoložljivi za sodelovanje, a ga je občinska uprava gladko zanemarila. Da ■ so rekreatoriji z zastarehmi strukturami slabo izkoriščeni in brez ustreznega pravilnika, se je strinjal tudi odbornik za šport Di Gioia, ki je napovedal, da se misli uprava resno spoprijeti s tem vprašanjem in da bo čimprej priredila poseben posvet o njihovi vlogi. ^Pet možnost pokopov na starem openskem Pokopališču njj^.dteni ko se na Opčinah, pri Ba-Ogo !n Ferlugih z nezmanjšanim jo KCeInieni in začudenjem sprašuje-1:1’ kako je mogoče, da po tolikih le- bi- 10 Pršenj in zahtev še vedno ni Sk„ Okončno rešeno vprašanje oj s tr-1 .^kopališča, je včeraj prišla Hich*^6 °^*ne vest« d'1 Ie župan re„ . * odredil ponovno odprtje sta-Pali6-m že Ravnaj izčrpanega poko-18 fCaU Odredba naj bi veljala od sprt.,-i ruaria dalje. Sklep je občina *a n v ITtem ko je občinska služba fir “.“kopališko varstvo izvedla vrsto 'igo? •°V na starem pokopališču in n *)vi'a, da obstajajo možnosti za Sam Pokope. Ob tem lahko dodamo Čj„a? to> da problem pokopov na Op-rešen 3a daljše roke prav gotovo ni «e» 'J1 da bo treba poleg omenje- koste UarePa, ki vsekakor ni malen-končea’ poskrbeti za dodaten in doga ,,„n “kr e p za rešitev tega pereče- Un-asanja. n°VQ Poteklih dneh je prevzel svojo avstpjjOžbeno mesto v Trstu novi Rerht, t1 trgovinski zastopnik dr. rt Geissler. DEŽELNI KOMITE KPI 0 PROBLEMU BREZPOSELNOSTI Vodstvo deželnega komiteja KPI je na svoji zadnji seji razpravljalo o zaskrbljujočem položaju na področju dela in zaposlovanja v Furlaniji - Julijski krajini. V naši dežeh je že 54 tisoč brezposelnih z občutnim: deležem' žensk in mladih, in čeprav je število po pokrajinah razhčno, je seštevek vseeno porazen. KPI spričo tako hudega položaja oznanja popolno odsotnost ustrezne politike rimske vlade in otopelost deželnega odbora, ki ne uspe porabiti obstoječih denarnih skladov iz državnega zakona za obnovo in razvoj in jih vložiti v proizvodne sektorje najbolj prizadetih območij in v u-stvarjanje novih delovnih mest. Nedavni simpozij Krščanske demokracije je še ena potrditev nesposobnosti deželnega odbora — piše v sporočilu KPI — da bi se lotil problemov dela. Tako smo priče novega odlašanja in zelo dvomljivih predlogov, kakor da bi tri leta razprav v deželnem svetu bila popolnoma zaman. KPI bo v kratkem v deželnem svetu predstavila celovite in razčlenjene zakonske predloge in že sedaj zahte- va takojšen začetek razprave, ki naj pripelje v čimkrajšem času do konkretnih posegov. V naslednjih mesecih pa bo KPI opravila široko akcijo, s katero bo javno mnenje opozorila na vprašanje dela kot na ključni problem naše družbe. Sicer pa je v Furlaniji - Julijski krajini že v teku vrsta pobud na temo zaposlovanja, ki so jih sprožili sindikati, zadruge in občine. Njihov pomen je precejšen, a jim manjka deželni zakonodajni instrument, na katerega se bi lahko nanašale. Vodstvo deželnega komiteja KPI z vsemi svojimi organizacijami podpira te pobude in zahteva večjo navzočnost občin v boju za delo. Občine lahko namreč postanejo centri za organiziranje brezposelnih in mladih, u-sklajevalke različnih pobud in akcij ter najboljše poznavalke pojava brezposelnosti na svojem območju, ki ima z različnih vidikov nove značilnosti z ozirom na preteklost. Prav zato bodo komunisti o teh vprašanjih priredili tudi številna javna srečanja in razprave z drugimi političnimi sijanu v okviru institucij. Repentabrski občinski svet o programu za prihodnje triletje Repentabrski občinski svet je v sredo sprejel na znanje osnutek proračuna za leto 1985 in programsko poročilo za prihodnje triletje, ki ga je razčlenjeno podal župan Pavel Colja. Čeprav so spriča nižje programirane stopnje inflacije razpoložljiva sredstva nekoliko skromnejša, bo uprava obdržala vse važnejše socialne storitve, obenem pa bo v letu 1985 pričela delovati redna smetarska služba. Na področju investicij bodo v prvi vrsti preuredili stavbo bivše osnovne šole na Colu. Vložili bodo 250 milijonov lir. 100 milijonov lir je že nakazal sklad za Trst, preostalih 150 milijonov pa bodo pridobili s posojilom pri državni posojilnici in hranilnici. Z namenskim posojilom 150 milijonov lir bodo krili izredno vzdrževanje občinskih cest, nameravajo pa kupiti manjši stroj za vzdrževanje cest in šolabus. V uvodnem poročilu je župan seznanil svetovalce, da bo prihodnji teden arhitekt Kokorovec izročil predlog variante splošnega regulacijskega načrta in pristojna komisija se bo nato čimprej sestala, da pregleda Slučajnosti v računalništvu V q ^ ' TVan^j-^šorčičevi dvorani v Ul. sv. »Slučajnost v računalništvu« je pri- “TUvq 3 -k bilo predsinočnjim za- redilo Društvo naravoslovcev in teh- j-1’ j(. Predavanje o računalništvu, nikov »Tone Penko«, predaval pa je teri v V?1,6*1110 aktualm temi, o ka- prof. Tomaž Pisanski z ljubljanske Talo r 3soni. Prostoru še vedno pre- univerze, ki ga vidimo na sliki v šušljamo. Večer z naslovom ospredju. Skupščina kulturnega krožka Istria TC 1 krožek Istria je imel pretekli teden redni občni zbor. O delo-SU, tla v*2- ie Poročal predsednik prof. Giorgio Depangher, ki je nagla-k tržge, ; Je društvo s svojimi kulturnimi pobudami priborilo svoje mesto izd i krogih. Krožek je lani organiziral deset javnih prire- - pa. i® tudi eno publikacijo. ?'!-k prpj ,ma članov je nato razpravljala o novem programu, ki ga bo kro-SnikarskÌu?, v Petek, 8. februarja, ob 11.30 na tiskovni konferenci v ca-°^U- Člani so potrdili vodstvo krožka (predsednik Depangher, 5» tilt}; n r ka Marino Vocci in Liliana Urbani), v odbor pa so bili izvolje-kzio Urtgnj Guid° MiSlia' Prof- Marcello Cherini, prof. Franco Colombo in POLICISTI ONESPOSOBILI MLADO STANOVANJSKO MIŠ Agenti tržaške kvesture so včeraj izsledili in prijavili sodišču mladeniča, ki se je »proslavil« z vrsto tatvin v stanovanjih. Enricu Podichu, tako je 22-letnemu zmikavtu ime, so stopili na prste po nekajdnevnem zasledovanju in številnih preiskavah v njegovem podstrešnem stanovanju v Ul. Madonna del mare 15. Med preiskavami niso našli Dodicha doma, pač pa so imeli več sreče v noči med četrtkom in petkom, ko so ga opazili v Ul. Parini v družbi z nekim drugim starim znancem policije. Na kvesturi je Dodich najprej priznal nekaj tatvin, ki jih je bil opravil večinoma v nočnih urah (»Pritihotapil sem se v tuja stanovanja le če so imela odprta vrata ali okna, nisem pa nikoli vlamljal s silo,« je med drugim dejal), nato pa je na dolgo in široko priznal vseh deset tatvin in dva poskusa tatvin, ki jih je zakrivil v zadnjih šestih mesecih. Iz stanovanja Lucie Brazzach vd. Wagner (Ul. Meucci 6) je odnesel torbico s 40 tisoč hrami; v stanovanju Bruna Zelesnikarja (Ul. S. Pasquale 107 je zasegel 700 tisoč lir) v stanovanju Radojle Birsa (Drevored D’Anunzio 34) je pograbil 900 tisoč lir; v stanovanju Giorgia Raunikar-ja (Ul. Ongaro 3) se je okoristil z milijonom Mr; v stanovanju Italie Strazzabosco (Ul. Industria 1) je u-kradel dva milijona lir; 85 tisoč lir je znašal plen tatvine v stanovanju Marcelle Crismani (Ul. Fabbrica 3); tatvina v stanovanju Lucie Vecchiet (Reška cesta 135) mu je nanesla 35 tisoč Mr; v stanovanju Adriane Richter (Ul. M. Canin 9) je nagrabil 30 tisoč Mr; v stanovanju Susanne lovino (Staroistrska cesta 21) je na- grabil magnetofon s slušalkami; v trgovini z jestvinami na Trgu Rosmini pa je Dodich ukradel 200 tisoč Mr. Poleg tega je poskusil okrasti tudi Livio BicheMi BurMni v Ul. Giam-belMno in Čira Canettija v Ul. Patrizio 1, a oba poskusa sta mu spodletela. Hudo ranjena v pretepu V katinarsko bolnišnico so včeraj zjutraj z rešilcem Rdečega križa prepeljali 60-letno Norino Steffè iz Ulice Gradisca L Ženska je bila hudo ranjena, saj je imela zlomljeni obe Mč-nici, po vsej verjetnosti pa tudi nosno kost, levo roko in nekaj reber. Zdravniki so si zanjo pridržali prognozo. Ženska je povedala, da jo je ponoči pretepla sostanovalka Stanislava Raspor. Obe ženski sta se zdravih v Centru za mentalno zdravje. ■ Zanimivo predavanje na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu Predvčerajšnjim je bil v Trstu Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije, ki je na jugoslovanskem generalnem konzulatu spregovoril uslužbencem konzulata ter jugoslovanskim državljanom; ki so na začasnem delu v deželi Furlaniji - Ju-Mjski krajini, o aktualnih družbenoekonomskih in političnih problemih v Sloveniii oziroma v Jugoslaviji. gradivo. Načelnik svetovalske manjšine Karlo Guštin je zastavil nekaj vprašanj v zvezi s kriteriji sestave komisije za regulacijski načrt ter v zvezi z vprašanji poljskih poti, po-kopaMšča in vseMtve v prenovljene prostore županstva, do katere bo predvidoma prišlo prve dni aprila. B. S. - V 98. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dra-* ga mama, babica, prababica in praprababica Antonija Dodich vd. Volk Pogreb pokojnice bo jutri, 2. februarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne- bolnišnice na pokopaMšče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: hčerke Emilija, Antonija in Stanka, zeta Luigi in Armando, snaha Cvetka ter vnuki Ondina, Lucijan, Roberto, Franko, Edda in Sonja z družinami ter drugo sorodstvo. Trst, 1. februarja 1985 ZAHVALA Ob izgubi drage Izidore Glavine se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiM njen spomin. SVOJCI Boršt, 1. februarja 1985 1. 2. 1984 1. 2. 1985 Ob 1. obletnici smrti predragega in nepozabnega Edvarda Zupančiča se ga spominjajo žalujoča žena in otroka, mama, sestra z družino ter drugi sorodniki. Bazovica, 1. februarja 1985 V Rkraanjih drugo srečanje oktetov Primorske V nedeljo ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Ricmanjih drugo srečanje oktetov Primorske, ki ga prireja SKD Slavec. Na ricmanjskem odru se bo kot lani zvrstilo devet zborov, ki bodo s svojim petjem potrdili ne le zavzetost naših ljudi tostran in onstran meje na zborovskem področju, temveč tudi zavzetost za enotenje slovenskega kulturnega prostora. Poleg vsega pa bo nedeljsko popoldne v Ricmanjih prijetno umetniško doživetje, za kar gre ricmanjskim kulturnim delavcem iskrena pohvala. V Ricmanjih bodo letos nastopili okteti »J. P. Vojko« iz Spodnje Idrije, »S. Gregorčič« iz Kobarida, »F. Bevk« iz Otaleža, »Primorski oktet« iz Aj- dovščine, »Vrtnica« iz Nove Gorice, »Nadiža« iz Kreda, >.Oktet Škofije«, »Javor« iz Pivke in »Briški oktet« iz Dobrovega. Na slikah dva okteta, ki sta nastopila na lanskem prvem srečanju. Levo Oktet Škofije, ki bo tildi letošnji gost srečanja, in desno Tržaški oktet, ki pa letos ne bo nastopil. Obiski dijakov v uredništvu Nadaljujejo se obiski dijakov v našem uredništvu in tiskarni. Pred dnevi so nas obiskali dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič iz Dobne (zgornja slika), včeraj pa so bili na obisku nabrežinski nižješolci (na spodnji sliki). Zanimivost včerajšnjega srečanja je v tem, da so se slovenski in italijanski profesorji prvič dogovorili za skupen obisk. Takšne pobude bi bilo vredno posnemati včeraj-danes Danes, PETEK, 1. februarja IGNAC Sonce vzide ob 7,27 in zatone ob 17.11 — Dolžina dneva 9.44 — Luna vzide ob 12.40 in zatone ob 4.07. Jutri, SOBOTA, 2. februarja SVEČNICA Vreme včeraj: temperatura zraka 6,7 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 80^odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Lionetti, Andreina D’Ans, Alessia Pipan, Luca Lorenzo Bonin, Mario Bisiani. UMRLI SO: 54-letni Giorgio Pagliaro,. 67-letni Stanislao Macchiussi, 30-letni Fulvio Roncelli, 87-letna Maria Čermelj vd. Lampe, 69-letni Giacomo Priolo, 74-letna Maria Cassetti, 79-letna Vittoria Hervatich, 60-letni Leone Bencivegna, 82-letna Carla Prelz, 71-letna Paola Marchio, 89-letna Teresa Bortoli vd. Serra. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. deU'Istria 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. deU’Istria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tek 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teh 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V galeriji Carlesius bodo jutri, 2. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Adolfa Penocchia iz Brescie. Od danes do 18. februarja razstavlja v galeriji Torbandena kipar Giuliano Vangi. Danes, 1. februarja, ob 18. uri bo v Domu JLA v Ilirski Bistrici odprla razstavo svojih del tržaška slikarka ZORA KOREN. Razstava spada v okvir 8. meseca kulture, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij. V umetnostni galeriji na Trgu Unità je še danes odprta razstava slikarja Nisa Russiana. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet k Severinu v Veliki Dol na Krasu. Postregh vas bomo za pustno nedeljo, 17. februarja, z domačo klobaso in zeljem. Tudi poskočne glasbe ne bo manjkalo. Vpisovanje vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 ali po 20. uri po telefonu na št. 732-858. razna obvestila TPPZ P. Tomažič - danes, L februarja bo v Partizanskem domu v Bazovici ob 19.30 vaja orkestra in ob 20.30 vaja zbora. JLyg ^mPnjTTTTTTT Igrača je otroku resna stvar O R VISI zanj ima najlepši dar TRST — UL. PONCHIELLI 3 SLOVENSKO STALNO „ ^ GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM A. T. LINHART Ta veseli dan ali Matiček se ženi danes, 1 februarja, ob 10. uri in ob 19.30 ter jutri, 2. februarja ob 19. uri. LUIGI PIRANDELLO človek s cvetom v ustih in Cecè enodejanki Režija: SERGEJ VERČ (izven abonmaja) v nedeljo, 3. februarja, ob 17.00 v SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12. v torek, 5. februarja, ob 20.30 v dvorani I. GRUDEN v Nabrežini gledališča VERDI Operna sezona 1984 - 85. V gledališču Verdi pripravljajo Donizettijevo opero »Lucia di Lamermoor«. ROSSETTI Danes, 1. februarja, pb 20.30 — red II. petek — bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. 5. in 6. februarja bo Teatro Canzone predstavilo Ombretto Colli v glasbeni komediji »Una donna tutta sbagliata«. Režiser: Giorgio Gaber. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Prot-ti. Za abonente 20 od sto popusta. TEATRO CRISTALLO Jutri, 2. t.m., ob 20.30: WITZ orkester v »Badalamenti«. Predprodaja vstopnic pri UTAT. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 1. februarja, ob 19.30: Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. V ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30: Matthias Eisenberg, Leipzig, orgelski koncert. Mala dvorana Jutri, 2. februarja, ob 10. uri »Skrivnost starega podstrešja«, otroški znanstvenofantastični film. Velika sprejemna dvorana Jutri, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana. Okrogla dvorana Danes, 1. februarja, ob 20.30: R. Queneau - A. Zorn »Vaje v slogu«. koncerti V nedeljo, 3. februarja, ob 11. uri bo v gledališču Verdi — mala dvorana — na sporedu prvi koncert iz cikla »Nedeljski koncerti«. Komorni orkester gledališča Verdi bo izvajal skladbe Giulia Viozzija. Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista RICHARDA GOODEA. Glasbena matica — Trst, sezona 1984/ 85, 5. abonmajski koncert, v sredo, 6. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE. Darko Linarič, Romeo Drucker - violini, Cveto Demšar - viola, Miloš Mlejnik - violončelo. (Mozart, Filippenko in Borodin). Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Založništvo tržaškega tiska Slavistično društvo v Trstu Vljudno vas vabimo na srečanje ob izidu knjige Trst v slovenski poeziji ki sta jo v teh dneh izdali Založništvo tržaškega tiska in založba Lipa. O knjigi bo govoril avtor izbora in spremnega eseja FRANCE BERNIK, pesniška besedila pa bosta brala igralca SSG BOGDANA BRATUŽ in TONE GOGALA. Predstavitev bo tudi priložnost za »prešernovsko« srečanje z enajstimi še živečimi, avtorji, ki so v antološkem izboru zastopani. Predstavitveno srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri. kino darovi in prispevki} Ariston 16.30 — 21.30 »Paris, Texas«. Režija W. Wenders. Eden 15.30 — 22.15 »Occasioni . . . carnali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.30 — 22.15 »Non ci resta che piangere«. M. Troisi in R. Benigni. Excelsior 17.30 — 22.15 »Tutti dentro«. A. Sordi. Nazionale Dvorana št. 1 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Giochi stellari«. Dvorana št. 2 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Storia infinita«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mogli particolari...». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 17.00 — 22.15 »II ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Bolđi. Grattacielo 16.30 — 22.10 »Alba rossa«. Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder. Capitol 16.30 — 22.00 »Osterman weekend«. Vittorio Veneto 16.15 — 22.00 »Fanny sexy girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 — 22.00 »Chi è Keller-man«. D. Hoffman. Radio 15.30 — 21.30 »Ansia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Essere o non essere«. M. Brooka. Prireditve in sporočilci kulturnih društev in organizacij KD I. Cankar vabi prostovoljce na čiščenje novih prostorov v Ul. Giuliani jutri, 2. t. m., od 9. ure dalje. Odbor SKD I. Gruden in ŠD Sokol vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v društveni dvorani I. Gruden v Nabrežini v petek, 15. t.m., ob 19. uri in ob 20. uri v drugem sklicanju. V nedeljo, 3. t. m., ob 17. uri v KD J. Rapotec - Prebeneg »Beseda 84 - Mali tabor starih«, režija Drago Gorup, pri klavirju Cveto Grgič. Toplo vàbljeni! SKD Barkovlje sporoča, da bo seja odbora danes, 1. februarja, ob 20.30. DZL sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. SKD Vigred sklicuje danes, 1. februarja, ob 20. uri v prostorih osnovne šole S. Gruden občini zbor. Vabljeni vsi člani. KD Primorsko - Mačkolje vabi v nedeljo. 3. februarja, ob 17. uri v Srenj-sko hišo v Mačkoljah na Prešernovo proslavo. Nastopata moški pevski zbor Janko Premrl - Vojko iz Dvorov nad Izolo in dramska skupina KUD iz Izole. Občina Dolina, KD F. Prešeren iz Boljunca, PD Slovenec iz Boršta, KD Krasno polje iz Gročane vabijo jutri, 2. februarja, ob 20. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na predstavitev ZNANSTVENE ŠTUDIJE PROF. P. MERKUJA O KRAJEVNEM IMENOSLOVJU OBČINE DOLINA. Prispevajte za Dijaško matico mali oglasi PRODAM ZASEBNIKU stanovanje v dobrem stanju: soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, shramba, balkon in dvigalo v bližini Trga Garibaldi. Tel. v večernih urah na št. 274995. JOSIP LOVRIHA, Dolina št. 45, je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Anton Bole pri Piščancih. PRODAM leseno dnevno sobo po ugodni ceni, tudi na obroke. Tel 040 / 741670. PRODAM akacijeve kole za trte. David Čemic, Vrh 22, tel. 0481/ 882222. MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušen profesor. Tel. 003865/21972. SPREJMEM k sebi stalno hišno pomočnico. Interesenti naj pišejo na Upravo Primorskega dnevnika, Ulica XXIV. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«. IZREDNA PRILOŽNOST. Zaradi selitve prodam stanovanje pri Sv. Ivanu: 3 sobe, kuhinja, balkon, 2 shrambi, box. Tel. 567-939. KUHAR iz Slovenije išče honorarno zaposlitev za dobo 6 mesecev. Informacije: tel. 040/228-142. OSMICO ima v Dolini št. 45 Josip Lo-vriha. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči črno in belo vino. Namesto cvetja na grob pok. Marti Grgič daruje družina Rismondo lO-W11 lir za KD Slovan. V spomin na pok. Silvo Puntar, Grgiča in na Marijo Grgič daruje dt žina Bak - Grgič (Padriče 116) 10^" lir za KD Slovan, 10.000 lir za ^ Gaja, 10.000 Ur za ŠZ Sloga in 10-uuu lir za KD Krasno polje. V trajen spomin na Pavla Sedmak® darujejo prijatelji 60.000 lir za ŠD r Ob obletnici smrti stare mame R®”jj daruj t i\eva Husu - Magagnato 30. lir za MPZ Vesela pomlad. _ Namesto cvetja na grob Marije I chet in Albine Malalan darujeta LioU in Sergij Škerk 30.000 lir za Skupn°s družina Opčine. V spomin na MeUto Pregare daruj-jo Anica, Marta, Zora Pregare le. Marina PacUch 15.000 Ur za postaj tev spomenika padUm v NOB iz Ške nja, s “Kolonkovca in od Sv. Ane 1® 15.000 lir za Glasbeno matico. . Družina Susič - Opčine je darova* 10.000 Ur za popravilo repentabrs** cerkve Ob 20. obletnici smrti Janeza čok* daruje družina Čok (Repen 95) 20.W lir za popravilo repentabske cerkv. N.N. daruje 50.000 lir za poprav** repentabrske cerkve. Ob krstu male Tjaše Milkovič daf** jejo starši 100.000 Ur ter botra 20.*^ Ur za popravilo repentabrske cerkv • Ob priUki nabirke za popravilo j6-pentabrske cerkve so darovaU: družio Čok (Repen 95) 10.000 Ur, Sandro C** (Repen 95) 10.000 Ur, družina Ravba (Repen 95) 10.000 Ur, družina Mihe Ferfolja (Repen 93) 30.000 Ur, druzi*P Križman (Repen 128) 20.000 lir, dru» na Škabar (Repen 23) 10.000 Ur, (Col 6) 50.000 Ur, Škabar (Col 40) £ tisoč lir, družina Škabar (Repen 40.000 Ur, Škabar (Repen 89) 20.000 ***’ Škabar (Repen 5) 20.000 Ur, škaba* (Repen 78) 30.000 Ur, Škerk (ReP®i 126) 20.000 Ur, Brajnik (Repen 81) *^ tisoč Ur, Julka Škabar (Repen 106) 3 tisoč Ur, Škabar (Repen 104) 50.000 P' Doljak (Repen 11) 50.000 Ur, Kralj Doljak (Repen 176) 50.000 Ur, Russ*^ (Repen 98) 50.000 Ur, Škabar. (ReP^ 30) 50.000 Ur, Gomizelj - Škabar (g® pen 32) 50.000 Ur, Purič - Tavčar (Pfj. pen 97) 50.000 Ur, Ravbar (Repen P 50.000 lir,’ Bertolino (Repen 29) SO-”' lir, Škabar (Repen 35) 20.000 Ur, ska bar’ (Repen 44) 20.000 lir, Purič (gl pen 13) 20.000 lir, Škabar (Repen „. 70.000 Ur, Škabar - Trobci (Repen l^i 50.000 lir ter Škabar (Repen 45) SO.***^ V spomin na MeUto Pregare dami družina Kodrič - šiškovič 20.000 Ur ^ postavitev spomenika padlim v NOB Skednja, s Kolonkovca in od Sv. AJ*.l V spomin na teto Zofijo Kralj darbj Ivo Kralj 50.000 lir za pevski zb0 Fantje izpod Grmade. rj V spomin na pok. Marijo Grgič KiK darujejo Stanjevi (Padriče 12) 1®-™ lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Majde mak por. Bogateč daruje Majda z družino 25.000 Ur za Dijaško mflt*^' V spomirf na Josipa Kocmana Uag, jeta Draga in Milan Rebula 20.000 za ŠK Kras. . . „ V spomin na drago mamo JosiP3^ Dekleva in na sorodnike darujeta h**® 50.000 Ur za Dijaško matico. ^ Namesto cvetja na grob Zore JuLn daruje sestra Mira 2.000 ND za h Lonjsr - Katinara. . a V počastitev spomina strica MiliVjj. Pertota darujeta Milojka Operti in e. di ja Hrovatin 40.000 Ur za MPZ v«5 la pomlad. V spomin na Milivoja Pertota . ruje Zdenka Sosič 20.000 Ur za OPZ * sela pomlad. menjalnica 31. 1. 1985 Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . Švedska krona .... Holandski fiorini . . . Francoski frank . . . Belgijski frank . . . Funt šterling .... Irski šterling .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . Japonski jen .... Španska pezeta . . . Avstralski dolar . . . Grška drahma .... Debeli dinar .... Drobni dinar .... 1.9fg 1.455- 170." 29." ‘S* 87." H-" 6." 10." BANCA Dl CHEDITO Dl TBIEsVE TEŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FIL2MO - (S Mi in prizadeti otroci [ radiotelevizija 'V' Rubrika sklada »Mitja Cuk« Otrok in igra Pravijo, da se človek stara, ker se neha igrati; pa tudi to, da otrok, ki j16 je premalo igral, pogreša igro ce 0 življenje. Torej je najboljša pot v 'fierye preko igrač in igre. To velja vitko bolj danes, ko ogromne količi-^ }nj ormaci j zasipajo našega otroka, ki se na kakršenkoli način ukva-2 otrokom, bi morali spoznati wmernbnost igre in igrač-. Pri tem v.a ni dovolj, da dajemo otroku igra-•e’ k* so zanj primerne, če pa mal .elc nima igralnega prostora: Šele pralni prostor je za otroka pravo pri-v°nsče za sproščanje fantazije, uži-v nie svobode in nemoteno vživljanje svet odraslih. Tak igralni prostor 'Uri'6- večie manjše otroško zrak^ i6 ot:ro^u Potrebna kot ^9ra je otrokova naravna dejavnost la. Potreba. S svojo igro otrok naj p^Poznava svoje okolje in svet in slip *9re naihitreje naveže socialne 0 - drugimi otroki in z odraslimi. seh°^ V najbolje izraža samega ščQe’ kajti igra ga razvija, ga spro • uči, vzgaja pa tudi pomirja, strb Pemembna pa je ugotovitev dì jVnjakov, da se otrok v igri tu-lanZdravi- Ne zdravi se le, ker je bo-sj ne mislimo v tej zvezi na ču-ÌQr^0 motene otroke, za katere je še,,a terapija neizogibna pot k du-zdrnemU zdravju — v mislih imamo (a a?e9a otroka, ki pa se mora pri-do2 r* življenju. Vsak otrok namreč ran-a konflikte, strahove in razoča-jjep .a ter strese že v prvih letih živ-neJa' čeprav živi v še tako urejenih Ct>rnu tn pri še tako ljubečih starin Navadno se v to ne poglobimo otrnu0^n° prepričanje velja, da je »dr j° brezskrbno in da se šele pri žaj; človeku pojavijo skrbi in te-p0 ?' Ce bi svoje opazovanje otroka je v°v’ bi se kmalu prepričali, da in , Otrok včasih prestrašen, potrt ^aif'0 n °bčutka neprilagojenosti in Sre,Rednosti. Pri tem ima še manj zneb' odrasli, da se teh težav oprelj Nemogoče mu je z besedami slih b.i svoje stanje, ki ga v mi-sgjj .n!ma izdelanega. Tako se z be-otre ^ . izražanjem težave ne more 5tveJl *n. to 9a obremenjuje na čil-Tapn *n Podzavestnem nivoju. naji 0 konflikte in strahove pa otrok prefZfa rčšuje v igri. V igri postane Pušč trpeči’ Pasivni in odraslim pre-‘n*cior °trok aktiven, sam prevzame VzrJ- l?° v situaciji, ki mu je po-Pošas?- strah- Sedaj se več ne boji Pošast’ kajti lahko postane tudi sam strah v1 pIed ni° Pacasi izgublja čustej ^ začetku so take igre polne tuacij ’ ” Ponavljanjem igralnih si-otrok] Pa se ta čustva izbrusijo in igra P0stane njihov gospodar. Taka rUzVo-Pi otrokovo samozavest in fyj -1 njegove osebnosti. t-erap^1?9^6 trditi, da so vse igre rQpevfVj.skega pomena. Značilnosti te-teres ske igre so navadno močan in->0ro ’ìP03°sto ponavljanje, vživetje v čilnih takih iger pa je zelo zna- Pfyj Sporno je n.pr. dejstvo, da ja 0opo ripi, ki ga otrok doživi, nje- razvnJ0'lstvo- kz težnje k rasti, k yu, se Ostale te^esu- ki bzjfal’ je lepše igrice kot impro 8 Prto-m hišica iz vej, zasilen šotor, vse, knr° Pokrite mize, skratka PfebiUo,..jma lahko videz udobnega ^šice s-SCa' ^ kake temne in tesne hrano j1 nnyadno otroci prinesejo še brugo u^tek je popoln. Prvem j značilna igra, predvsem v etu starosti je igra, ki se navezuje na otrokov strah, da ga bodo zapustili. Prepuščen je odraslim in nebogljen, najraje bi videl, da bi bila mama ves čas ob njem. Zaupanje v mamo in očeta raste počasi, strah pa premaguje z igro. To lahko opazimo pri ugodju, ki ga dojenček občuti, ko meče predmete in je ves zadovoljen, ko jih dobi nazaj. Stvari gredo in pridejo kot mama. Mama odide, pa se vedno spet vrne. Podobni občutki ga prevzemajo, ko ce gre igrico »ku-ku«, ali kasneje ko se otrok gre skrivanje. Bog ne. daj, da bi otroka ne poskušali najti, saj se prav zato skriva, da ga najdemo. Zato otrok potrebuje tudi takih kotičkov, ki mu skrivanje omogočajo. Ko začnemo od otroka zahtevati čistočo, je to zanj tudi težko prehodno stanje. Doslej nismo od njega skoraj nič zahtevali, sedaj pa mora naenkrat biti suh in čist. Nič več ni prijetne tople mokrote in umivanja, pudranja, skratka ukvarjanja z njim. Ker je slovo od prejšnjega stanja težko, mu lahko pomagamo to težavo premostiti z igro. Vodo in blato svojega telesa naj nadomesti z vodo, peskom, glino... Teh snovi pa mu ne dajmo živčni in s kislim obrazom v strahu pred umazanijo. Veselimo se z njim, z njim pljuskajmo in pacajmo... le tako bo igra resnično igra. Otrok se vsak dan znajde v stiski, teh stisk je nešteto, kakor je nešteto iger, s katerimi jih premaguje. Na področju igre pa odrasli otroku lahko veliko pomagamo. Dovolj je veliko dobre volje, smisel za opazovanje in nekaj znanja — tu pa res ne potrebujemo nobenih posebnih finančnih sredstev. iavetje’ SB otro,c r°di- zapusti varno ^ i»;«, maternice in gre v mrzli svet. ^an °tr°k' bnern.71}0^ otroku pa ostane več ali po življenju v mate Iz tega domotožja so .. Pravljice o Indiji Koro kulture’ r 80 na široko zajele vse P^nian . k° hrepenenje pa otrok '^Pann^6 2 s hišicami. »Nardi-res Hl(>avna'a °b določenih izrazito političnih v ».J,rn,b, ki bodo tudi v prihodnje nastajali da se bo do-stvihnf razmerje sil v vseh pr ven-, do p ,ahk° spremenilo. Rezultati bo-Posa OVo odvisni od tega, koliko so ralg^ozne ekipe v teh tednih treni Oe ó eRka nevarnost so tudi teles dojjj kodbe, ki jih športnik lahko za in faradi mraza, slabega ogrevanja getn paniranja sploh. Po tako dol-iti . °drnoru so mišice zelo občutljive set t t^trebnih najmanj osem do de-luj^ningov, preden lahko znova derali Pok10 paro. Zato bodo mo-delku-aSÌ mladi nogometaši pred ne-terriiic^ nastopi nameniti veliko po- V nstl ogrevanju. ^fy/nstvu naraščajnikov bo bazo-Pon0i . aria prvič letos nastopila v So 0, 1 Postavi. Poškodovani igralci tdožijrevaR’ ^ko da bo trener Pri-teparl Z,opet razpolagal s homogeno in dieci t'?kipo. Dolinski Breg je bjl sih 'stjmi, ki mu je v zadnjih ča-fati ij?^ 0 kolikor toliko redno treni-dio. p .ko obdržati zadovoljivo for-težejr,10*'! ^an Luigiju lahko tudi do-je, enaugrtiavijo svoje tekmovalce. 2LZeI° tehnična in tudi ni iz-JIai?lejtjen™e,)na’ sai ie tekmovanje ^učarip0 Vredvsem »turističnim« ' RazPts iger in vse po-hl°ver 1 ~ raZnirn društv iz planinskega sveta ilovensk V ZVezi s tekmovanjem bo aznitt, il Plinsko društvo poslalo nom. lwLa Paz ■ . V čet ° Ze,ene9a kontinenta dvoni’r,-24' tm- & v GTeaorči-s°-zover ani Predavala dr. Majda 2p,"a temo Rio La Paz -y-slov nr,J?e9a kontinenta. Že sam r'tetnj m Pove, da je bilo to pre-ifiki. pl Potovanju po Južni A- lfP>h dinrf-Voteljica je s prikazom LC^ce v ?°?«ivov popeljala poslu-in aCar.an svet andovskih po-1 Prvern i0, crasne brazilske plaže. l°lec oo,vde!U Programa je dr. Ma-slikp n aIln seveda tudi prika-h^o razn° Braziliji. Poudarila je revšrin- prebivalci, saj ve- ’ v kateri živi večina Bra- zilcev, nasprotuje izredno bogastvo nekaterih posameznikov. Poleg življenja ljudi, pa je bilo iz slik razvidno tudi naravno bogastvo. V drugem delu pa je predavateljica prešla v čudovito andovsko pokrajino v Boliviji. Naši planinci so lahko z zanimanjem gledali zasnežene vrhove visoke nad šest tisoč metrov, ob enem pa občudovali pogum dr. Majde Mazovec, ko je brez vsakršnega spremstva hodila po izrazitih grebenih nad pet tisoč metrov. Takšno planinarjenje bi bilo prav lahko v zavist marsikateremu mšemu alpinistu. Tržaško smučarsko prvenstvo Smučarski odsek opozarja svoje člane, da se bodo 17. februarja vršili v Sappadi smučarski »Campionati triestini«. Vsi, ki se hočejo udeležili tekmovanja, morajo obvezno bili vključeni v italijansko smučarsko zvezo FISI. Izkaznice FISI so na razpolago na sedežu društva. Za podrobnejše informacije v zvezi s tekmovanjem, kot tudi za vpis in nabavo izkaznic, se lahko zainteresirani javijo načelniku smučarskega odseka Fachinu na telefonsko številko 742488. Trekking in odprava V torek, 5. februarja, ob 19.00 bo na sedežu SPDT seja vseh udeležencev himaaljskega trekkinga skupno z alpinisti, ki se odpravljajo na Južno Ànnapurno. Na seji bo vodja trekkinga dr. Simunič govoril o opremi, zdravniških pregledih in sploh o vsem, kar je v zvezi z »izletom« v Himalajo. Tradicionalni zimski pohodi Ob koncu še nekaj obvestil za ljubitelje tradicionalnih zimskih pohodov, ki doživljajo iz leta v leto vse večji uspeh. Pohod »Po Vojkovih poteh na Nanos«, ki ga prireja PD Podnanos bo v nedeljo, 3. marca, in ne 17. februarja, kot je bilo prvotno najavljeno. 20. spominski pohod na Stol v spomin na boj Jeseniške čete 20. 2. 1942, ki ga organizirata KO PD občine Jesenice in ZZB NOV Jesenice, bo letos 22., 23. in 24. februarja. 11. zimski vzpon na Snežnik, v organizaciji PD Ilirska Bistrica, bo 9. in 10. marca, zimski pohod na Porezen v spomin na boje borcev 9. korpusa NOV in POJ marca in aprila 1945 in na žrtve bitke na Poreznu 23. 3. 1945 pa bo v nedeljo, 24. marca. naše šesterke v raznih prvenstvih Borovi dečki drugi NA TRŽAŠKEM DEČKI Po številnih zapletih je končano tudi pokrajinsko prvenstvo pri dečkih. Novi pokrajinski prvak, četrtič zapored, je Inter 1904. Če k temu dodamo še tri prva mesta v pokrajini pri mladincih, je več kot dovolj, da je to društvo najboljše v naši pokrajini glede mladinske odbojke. Inter 1904 je v 14 nastopih izgubil samo tekmo z Borom. Ti ekipi sta bili tudi sicer boljši od dvojice Prevenire -Sloga, nato sledita VIS in Nuova Pallavolo Miramare in kot zadnji dve, ki sta bili daleč slabši, Rozzol in Volley Club. Izidi zaostalih tekem: Inter 1904 -VIS 3:0, Nuova Pallavolo Miramarei -Prevenire 3:1, Prevenire - Inter 1904 2:3. Končna lestvica Inter 1904 Bor Prevenire Sloga VIS NP Miramare Rozzol Volley Club 14 14 14 14 14 14 14 14 1 40:8 2 38:13 5 33:19 5 31:23 8 23:30 9 22:31 12 15:37 14 1:42 26 24 18 16 12 10 4 -2 (Sloga in Volley Club imata 2 točki manj, ker sta izgubila po eno tekmo brez boja). 1. ŽENSKA DIVIZIJA Po 3. kolih sta neporažena samo Breg in Club Altura. Ti šesterki sta doslej tudi dokazali, da povsem u-pravičeno merita visoko, a odbojkarice iz Doline so vsekakor prve favoritinje za končno zmago. Potem, ko je Sokol tesno izgubil s Clubom Altura, je izbojeval dve prepričljivi zmagi v zaostalem srečanju s CUS in Le Volpi B, da je sedaj na odličnem tretjem mestu lestvice. Od treh slovenskih zastopnikov je nekoliko slabši Kontovel Electronic Shop, ki je pospravil samo 2 točki. Izidi 3. kola: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904 2:3, Sokol - Le Volpi B 3:0, Volley Duke 80 - Club Altura 0:3, Le Volpi Abitare 3:1, Prevenire -Breg 0:3, Sokol - CUS 3:0. Lestvica: Breg in Club Altura 6, Sokol in Le Volpi Abitare 4, Kontovel Electronic Shop, Le Volpi B, CUS, Prevenire in Inter 1904 2, Volley Duke 80 0. Prihodnje kolo: CUS - Breg, Club Altura - Le Volpi Abitare, Le Volpi B - Volley Duke 80, Inter 1904 - Sokol, Kontovel Electronic Shop - Prevenire. 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Tudi v tej skupini sta UTAT Vecchia Pallavolo in Le Volpi na vrhu lestvice s polnim številom točk. Vodeči UTAT Vecchia Pallavolo pa je točki pospravil brez boja, ker odb,oj--karji DLFAC Opicina se niso predstavili na igrišču. Po drugem zaporednem prepričljivem uspehu se je ekipa Bora povzpela na 3. mesto. Izidi 3. kola: DLFAC Opicina -UTAT 0:3, ASSDI Suban 1865 - Bor 0:3, Le Volpi - Pallavolo Sistiana 3:0. Lestvica: UTAT, Le Volpi, Bor in Sistiana 4, Volley Club Trst 2, ASSDI Suban 1865 0, DLFAC Opicina -2. (Le Volpi, UTAT Vecchia Pallavolo in Volley Club so igrali tekmo manj). Prihodnje kolo: Sistiana - Volley Club, Bor - Le Volpi, UTAT - ASSDI Suban 1865: SKUPINA B Lestvica: DLFAC Volley 6, Nuova Pallavolo Miramare in Inter 1904 4, Rozzol in Prevenire 2, VIS 0. NA GORIŠKEM V 1. moški in ženski diviziji ni bistvenih sprememb na razpredelnici, razen, da je v 1. ŽD goriški Dom presenetil z zmago v slovenskem derbiju z Oliympio. Pri dečkih je Naš prapor osvojil svoj drugi par točk in tako dokončno prebil led porazov. Mladi Brici so ravno v tem nastopu dokazali, da so zmožni še napredovati. V prvenstvu under 15 za ženske Olympia zasluženo vodi na skupni lestvici. Nevama tekmeca sta ji le še Mossa in ekipa iz Ločnika. Prepričani pa smo, da se bosta v nadaljnjem teku prvenstva izkazala še Dom Agorest in Sovodnje. Under 15 za moške pa je komaj steklo. Ja-meljci so v prvem kolu zmagali, štandreški Val pa je poražen zapustil igrišče. Tik pred startom te lige smo zaprosili predstavnika slovenskih moštev, ki nastopata v tej ligi za krajšo izjavo: Marjan Bevčar (Naš prapor): »Naše šesterke letos nastopajo v treh ligah: člani v D ligi, mlade sile v prvenstvu dečkov in under 15. Naš namen je, da omogočimo igranje tu- di začetnikom in mlajšim, saj je to bistvenega pomena za razvoj odbojke na briškem področju. Predvidevam, da bomo želi dobre uspehe tudi v tem prvenstvu, Bernard Soban (Jamije Schema) : »Letos smo prvič sestavili tudi mlajšo ekipo, ki nastopa v under 15. Za izvedbo te pobude smo se povezali s ŠD Soča in tako dali možnost mladim z doberdobškega in sovodenj-skega okoliša, da nastopajo na u-radnem tekmovanju. Tudi za naše poglede je to prvi korak k delu z mladimi silami, obenem pa težnja, da se celotna naša vas približa društvu in njegovi dejavnosti.« 1. MOŠKA DIVIZIJA IZID: AGLI Ronke - Lucinico 3:2. LESTVICA: Mossa 8, Val, Grado, ARCI Pieris 6, Olympia, Soča, AGLI Ronke 4, Torriana, Volley Krmin, Lucinico, Libertas Gorica 2. PRIHODNJE KOLO: Val - Lucinico (drevi ob 19. uri v Štandrežu); AGLI Ronke - Grado; Mossa - Li-bertas; Soča - Torriana (2. 2. ob 18.30 v Štandrežu). 1. ŽENSKA DIVIZIJA Dom Agorest — Italcantieri Tržič 3:0 (15:3, 15:10, 15:13) Trajanje setov: 20, 18, 25 minut. DOM: Orel, Roner, Zavadlal, Kocjančič, Humar, Primožič, Degrassi, Kojanec, Plet, Mulič. Odbojkarice Doma nadaljujejo zmagovito pot. Tudi tokrat so slavile s 3:0, tako da po treh tekmah še niso izgubile niza. Tokrat je bila ekipa kompletna, tako da je trener Strgar lahko opravil več menjav. Očitno je bilo, da so tudi igralke na klopi izredno koristne, saj so v ključnih trenutkih enakovredno zamenjale standardne igralke. (Lero) IZIDA: Dom Agorest - Olympia 3:0; Dom Agorest - Italcantieri 3:0. LESTVICA: Dom Agorest 6, Olympia, Intrepida Mariano 4, Torriana, Libertas Krmin 2, Italcantieri, Grado in Canon 0. PRIHODNJE KOLO: Canon - Mariano, Italcantieri - Grado; Građo -Dom Agorest (6.2. ob 18.00 v Gradežu). DEČKI IZIDI: Volley bali Krmin - Naš prapor 1:3; Torriana - ACLI Ronke 1:3; Ldbertas - Naš prapor 3:0. LESTVICA: Italcantieri, AGLI Ronke 10, Lucinico 8, Torriana, Libertas San Luigi 6, Naš prapor 4, Libertas Turjak, Volley bali Krmin 0. PRIHODNJE KOLO: Volley - Torriana; Libertas - ACLI Ronke; Naš prapor - Italcantieri (7. 2. ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici) ; Turjak - Lucinico. DEKLICE LESTVICA: Libertas Crisci GO 10; Canon, Italcantieri, libertas Krmin 6; Farra 4, Torriana 2 in ACLI Ronke 0. UNDER 15 - MOŠKI IZIDA: Libertas Gorica - Val 2:0; Jamlje - Volley Krmin 2:0. LESTVICA: Jamlje Sobema in Libertas Gorica 2; Val, Volley bali Krmin, Olympia, Italcantieri, Torriana, Naš prapor in Lucinico 0. PRIHODNJE KOLO: Krmin - Lucinico; Naš prapor - Jamlje (2. 2. ob 15.30 v Kulturnem domu v Gorici); Italcantieri - Torriana; Val - O-lympia (17. 2. ob 18. uri v Štandrežu). Počiva: Libertas Gorica. UNDER 15 - ŽENSKE A SKUPINA IZIDI: Lucinico - Ronchi A 2:0; Mossa - Farra 2:0; Ronchi -Sovodnje 2:1; Italcantieri - S. Luigi 0:2; Lucinico - Dom Agorest 2:1; O-lympia - Lucinico 2:1; Sovodnje -Farra 2:0. LESTVICA: Olympia Gorica 8, Lucinico, Mossa 6, Dom Agorest Gorica, Ldbertas San Luigi Gorica, Ronchi A, Sovodnje 2, Farra in Italcantieri 0. PRIHODNJE KOLO: Ronchi A -Italcantieri; Libertas S. Luigi - Dom Agorest (danes ob 18.15 v Gorici); Sovodnje - Olympia (4. 2. ob 19. uri v Gorici, Kulturni dom); Farra -Italcantieri; Mossa - Sovodnje (2. 2. ob 16. uri v Ločniku); Dom Agorest - Italcantieri (4. 2. ob 16.30 v Gorici, Kulturni dom) ; Olympia - S. Luigi (6.2. ob 16.30 v Gorici). B SKUPINA LESTVICA: Italcantieri Tržič, Cor-ridoni 6; Grado 4; Ronchi B, Canon Tržič, Pieris, Mariano 2; Torriana 0. (ik) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%, Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tfx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. 1. februarja 1985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432)731190 Odgovorni urednik Bogumil Samse Izdaja L ^ZTT m tiska P ^Trst Stan ta«»«1" nmlM*** zMob*cMf,ia Priznanje OZN italijanski vladi za njen boj proti lakoti v svetu RIM — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Perez de Cuel-lar je poslal palači Chigi pismo, v katerem izreka priznanje predsedniku vlade Craxiju za njegovo vztrajno in splošno prizadevanje proti zaostalosti in revščini. Javnosti je vest sporočilo predsedstvo vlade, ki je hkrati opozorilo na Craxijev govor v mednarodni organizaciji za prehrano FAO 27. novembra lani v Rimu in na njegov predlog o izdelavi novega sporazuma med državami in narodi in sprejemu nove listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev do zagotovljene prehrane. Predlog predsednika Craxija so toplo sprejeli številni državni poglavarji, zlasti še državniki s področja južno od Sahare, kjer zaradi dolgo- trajnih suš razsaja lakota. Potem ko generalni tajnik OZN poudarja, da Craxijevi predlogi zaslužijo »največjo pozornost mednarodne skupnosti« in bi jih morali preučiti v okviru OZN, je de Cuellar izjavil, da so ti predlogi še zlasti pomembni sedaj, ko se »organizacija pripravlja na proslavljanje 40-letnice svojega obstoja«. »Sicer pa me sploh ne preseneča, da prihajajo takšni predlogi iz države, ki je znana po svoji dosledni in odločni akciji v korist revnih,« poudarja Perez de Cuellar v svojem sporočilu, ki ga zaključuje z osebno zahvalo in priznanjem italijanski vladi za njeno pomoč, ki jo daje Združenim narodom pri odstranjevanju afriških težav. RIM — Manj šampanjca, viskija, jastogov, lososov in dragih viržink, zato pa več orhidej, krznenih plaščev in na tujem potrganih sadežev. Takšna je ugotovitev italijanskega statističnega urada o težnjah osebne porabe v lanskem letu. Spremembe so nastale zaradi uravnilovke osebnih dohodkov, pa tudi zaradi strahu, ki ga poganja v kosti nekaterih državljanov zakon Visentini. Zaradi teh razlogov kroži po cestah manj velikih avtomobilov in po morjih manj velikih bark. Po sili razmer so Italijani manj divji na tuje luksuzne izdelke in se v nekem pogledu manj vdajajo razsipništvu kot v letih debelih krav. Vojaška letalka in minister PARIZ — Prvi vojaški pilot (v krilu) v Evropi je Francozinja 22-1« Isabelle Boussaert. Vozila bo samo transportna, ne pa bojna letala. V'0«« ) dovoljenje je dobila iz rok obrambnega ministra Charlesa Hemuja 1 LONDON — Raketa SZ, ki je padla na Finsko, naj bi (pomotoma) letela proti Hamburgu. Sestrelili so jo sovjetski migi. O pomoti je SZ takoj obvestila ZDA. Na sliki: konica rakete, ki so jo prejšnje dni našli na Finskem (AP) Morski roparji napadli ameriško tovorno ladjo NEW YORK — Rod morskih gusarjev očitno še ni izumrl. Stare lesenjače z mrtvaško glavo na zastavi, ki je plapolala na najvišjem jamboru, so zamenjale sodobne ladje povsem nedolžnega videza, a piratski duh se v teku stoletij ni uleknil: v Malaškem prelivu med polotoško državo Malezijo in otokom Sumatro so gusarji 20. stoletja sredi noči napadli in oplenili tovorno ladjo »Falcon Countess«., ki je iz Bahreina s tovorom goriva plula proti ameriškemu vojaškemu oporišču Guam. Gusarska ladja se je neopazno približala tovorni ladji in nanjo so morski roparji planili z noži in bodali v rokah. Brez težav so onesposobili posadko in kot bi m'gnil tudi samega ladijskega komisarja, ga trdno zvezali in pred njegovimi očmi izpraznili blagajno. S seboj so odnesli 20.000 dolarjev v gotovini. Gusarji so svoj nečedni posel opravili brez prelivanja krvi, ameriški vojni mornarici pa ni pre-ostajalo drugega, kot da je vsem ameriškim ladjam, ki križarijo v tej vroči coni, naročila kar največjo previdnost. Oboroženi Malajci so potemtakem še vedno gospodarji Indonezije, strah in trepet vseh ladij, ki plujejo tod. S kloroformom pričakal svojo bivšo zaročenko CAPRI — Vročekrvi latin-loverji ® ne pomišljajo, ko v njih vzplamti ^ ra ljubezen. Petindvajsetletni Na^u no De Luca iz Crotona je na o ^ Capri skušal ugrabiti svojo bivso^_ ročenko, 31-letno študentko Rossa'a. Petagna, a mu je spodletelo. Na uj! ^ bitev se je sicer dobro pripravi () svojo ljubljeno žrtev je pričakal z bombažno kepo, prepojeno s k ^ formom, vendar pa je presene0 Rossana zbrala vse moči, s®. .^ega iz omamnega objema neutolažljN ^ ljubimca ter ušla. Zglasila se J« . „ orožnikški postaji in povedala in kaj. Orožniki so brž izsledili peramentnega mladeniča in ža P. stavili na hladno v neapeljski zapu M. Muster: 2. CIKAGO Obstreljenec v noge ubil napadalca RAGUSA — Včeraj zjutraj ob zori, ko so prebivalci Vittorie še spali, so odjeknili streli, najprej dva, potem pa še eden. V tistem trenutku se je odigrala tragedija, eno življenje, življenje prestopnika, je ugasnilo. Naredil je več napak, med drugim ni upošteval, da so se ljudje, ki jim grozijo, oborožili in da na nasilje odgovarjajo s silo. Goetzi torej niso samo v ZDA, ampak tudi pri nas. Giovanni Foresti (29) je v družbi svojega pajdaša čakal Vittoria Salibbo (60) in njegovega 26-letnega sina Giovannija, da sta prišla iz hiše. Ko je sin sedel za volan, mu je eden izmed dveh pajdašev nastavil pištolo na sence, drugi pa je z dvema streloma očetu preluknjal nogo. Toda na begu je ena krogla izstreljena iz očetovega ^ mokresa zadela Forestija v prsi in je obležal mrtev m od kraja dogodka. Vittorio Salibba je bil namreč « ^ rožen in je imel za to redno dovoljenje. Oborožil s, zato, ker so mu kot trgovcu in predsedniku zelenjava trga grozili in od njega izsiljevali denar. Umorjeni napadalec je bil svoj čas osumljen u®^jjj vendar mu dejanja niso mogli dokazati in so ga izP na svobodo. Večkrat so ga kaznovali za manjše prckrs Vse skupaj pa ga ni spametovalo. Nadaljeval je hoJ° poti, ki ga je pripeljala v smrt. Pomehkuženje japonske mladine TOKIO — Japonska, dežela vzhajajočega sonca, gospodarskega čudeža in — pomehkužene mladine. Vznemirljive ocene prihajajo iz ust priletnih Japoncev, ki zmajujejo z glavo nad obnašanjem sodobne mladine: slednja je menda razvajena, preobilno hranjena, vsa neumna na seks in povsem nepripravljena na življenjske naloge. Tem nespodbudnim ocenam se pridružujejo zaključki zadevne vladne študije, ki mladim Japoncem očita zaprtost, apatičnost in lenobo, v čemer bojda prekašajo celo svoje ameriške vrstnike. Japonski očanci se že boje, da bo njihova domovina ob ves ugled, ko ji bodo nekega dne zavladali današnji delomrzneži. Prepad med predvojno generacijo, ki se je po zadnjem svetovnem spopadu z vsemi močmi vrgla ha delo za obnovitev domovine, in današnjo generacijo, ki le pobira sadove minulih naporov, je kajpada globok. Ne gre le za drugačno mišljenje, tudi zunanji videz otrok ’60 in ’70 letih je drugačen od njihovih staršev, kot bi šlo za neko drugo raso. Višji so, ker so se bolje hranili, vendar brez prave moči. Današnji japonski mladci so šibki, nerodni, neharmonično zgrajeni in krhkih kosti, ugotavlja vladna »bela knjiga«, mnogi pa celo ne znajo več jesti s paličicami, ker ne znajo več vzporejati telesnih gibov. Zanje so važni le zadnji modni kriki in velika večina hlepi le po denarju in po zadovoljitvi osebnih interesov. Tudi japonski tisk je to dekadenco zahodnjaškega porekla ostro obsodil, ni pa znal pokazati nobene rešitve. V tem soglaša z japonskimi konservativci, ki z žalostjo zrejo razkroj nekdanjih vrednot japonske družbe. Radijski oddajnik v novi preobleki GREEN LOWTHER (ŠKOTSKA) — Radijska tehnika se le kretata na zasneženi ploščadi radijskega pretvornika v škotskem Do njega sta se skozi snežne viharje morala prebiti z goseničarjem.