zoz. strunu. i utijni, i putmj. mtnkn im. xux. ifio. »Starta*! ftffod* v*l|a *• p+*tli n AvstroOgrd»: . u Nemčljo: ćelo leto stapaj naprsj . K 25*— I ćelo leto naprej .... K 30- — &t!t&. : : :: : !?s w ^*1*ta m ^ <^ei« i ni mcstc m • . . . 230 v cdo leto aaprej . . . . K 35.— VpraSanjem glede tnseratov se na; priloži u odgovor dopisnica ali siuinka. VpravBliftre (tpodtj. dvorile Icvo), Baaftova lUaa *. 5, teltlta ittS. Iste|« fiik 4mm i*t*«r UtimM a*4«lf« la prasfkt. buerati veljijo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., z* dvakrat po U vin, za trikrat ah večkrat pa 16 vin. Parte ln zahvat vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 v.n. Pri večjih biserci jali po dogovoru. Upiavnistvu naj se poiiljajo naročnine, reklamacije, iiuerttl Lt d, to je administrativne stvari ■ Po—•*■> AUvllaui v«lfa 10 vtaavfOT. ■ Na pismena aar^čUa brez istodobne vpoatatve na ročni ne m M ozira-»Marodjui tiskana«* telefon it. SS. .Slovenski Narod" velja v Mnblfaml na dom dostavljen: • v npravništvu prejeoan: eelo leto naprej . . . » K 24*— cc!o leto naprej • , • . K 22*—1 pol leta „ • • . . . 12-— pol leta „ . • • v. . 11>-! četrt leta m • ; • . . fr— četrt leta m •••?•*• • 5"5a( na mesec m * • • • • 2*— na mesec . • • #v>, • 1*99 ------ i Dopis! naj se franki rajo, Rokopisi se m vrafajo* ffretfntttroi Knaflova ollca «. 5 (v prftlieju Icvo,) telefon *L 34. naše nradno po A. Dunaj, 2. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglasaju: VZHODNO BOJIŠCE. Fronta proti Romuniji. Pri Oršovi smo včeraj umaknill po petdnevnih silnih bojiti svoje čete na zapadni breg Crne. Pri Sibinju in 6everno od Braševa sledi sovražnik [e z obotavijanjem. V gorovju Gyorgyo se razvijajo novi boji. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. V Bukovinskih hi gozdnatih Kar-patih so zavrnile avstro-ogrske in nemške čete stevilne ruske šunke, luđi severozapadno od Marjampola se je ponesrečilo več scvražnih na-padov. Pri Zborovu }e napravil proti-napad zopet mir. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske? a. fz nemškfh in c. in kr. čet se-stavljena armada generalobersta t. Tersztvanszkega je bila včeraj 5everovzhodno in jugovzhodno od Svlnjuhov zopet silno napadena. Sovražnik je vdrl v vas Korirnlco, moral pa se je pred obkolilnim proti-Ri rikom v neredu umakniti. Pustil je 10 častnlkov, 1100 mož ter več stroi-aih pušk v rok ah zaveznikov. Njegove krvave izdube so izredno težke. [TALIJANSKO BO.HŠCE. Boji topov in metal min ob primorski fronti trajajo v vec odsekih z menjajočo se silo ter so se raztezali tuđi na prostor pri Plaveh. V odseku Plockna je priče! sovražnik po zelo sHnem artilterijskem ognju z napadom na Mali Pal, vdrl v del naših pozicii, mi pa smo ga s protinapadom zopet popolnoma vrgH ven. Ob tirolski fronti se ?e ponesre-*ilo več sunkov slabotneiših 'talijanskih oddelkov v Rufred-i in dva-kratni sovražni napad na Civaron. JUGOVZHODNO BO.TIŠCE. Vzhodno od Va!one ie prodrla neka italiianska četa preko Vojuse. Prijeli smo io v fronti in boku ter v dvodiievnem bo.iu vrgli nazal. Donavska flotilja ie potopila ob doleti!! Donavi romunski patruljski čoIil N'amestnik načelnika generalnega štaba p 1. H 6 f e r. fm!. • • Dunaj, 3. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: • VZHODNO BO.TIŠČE. Fronta proti Romunski. Sovražna artilierija ie namerila včerai svoj ogenj na SIbini (Nagy Szeben). V pokrajini Oyorgyo so Romuni trpali naprei proti našim do-ziciiam. Naša artiljerija je pognala sovražne izvidne oddelke. Sicer pri nelzpremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Jugozapadno od Sundula Mol-dovega in zapadno od Moldave so zavrnile naše čete več ruskih oapa-dov. Goro Ploško, jugozapadno od Rafajlove so Rusi po ljutih boffh za-vzeli. Jugovzhodno od Brežanov se je včeraj ponesrečilo več raočnih ruskih stuikov. Danes je pričei sovraž-oHl Iznova z napadL i Armadna fronta ^cneral- feldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Od Zborova sem so zasledovale nemške čete armade generala von ! BOhm-ErmoHiia pri obrambl proti ruskemu napadu nasprotuika preko svojih iarkov. ITALUANSKO BOJlSCE. Ob primorski fronti trajajo to-| povski boji z zinemo silo. j V odseku Plockna ie nastopil, ko so našo čete odbile napad, naiprei niir. liUiem p^ je artiljerijsko delova-nje zopet oživelo. Na fronti južno od doline Fleims-tal so se ponesrečili sovražni napadi iia Col Toronto in škrbino Cauriol. JUGOVZHODNO BOJISCE. Vzhedno od Valone so {talijanske s?Fe zapet prodrle preko Vojuse. 2e včerai zvečer smo jih večidel zo~ oet v rgli nazal. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r , fml. Iliio uredno po A. Berolin, 2. septembra. (Kor. ur.) VVolftov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠČE. Severno in južno od Som me tra-ja hud artiljerijski boi. V odseku gozda Foureaux-Longueval so se vršili boji z ročnimi granaiami. Jugo-vzhodno od Maurepasa je ostal fran-coskj sunek brezuspešen. Pri Estree-su smo včeraj zvečer zopet zavzeli še v sovražnih rokah se nahaiajoči jarek. Na desno od Mose je oživel ogenj včasih zelo izdatno. VZHODNO BOJFSČE. Fronta genera 1 f e 1 dmar-šala princa Leopolda Bavarskega. Rusi so nadalievaH svoie napade jugozapadno od Lučka proti če-tam pod poveljništvom eenerala Litzmanna. Njih z večkratno pre-iiiočio izvršeni in mnogokrat obnovljeni napadi so imeli začasno ori Ko-ritnici nspeh. Tu smo vjeli včerjf In predvčerai^nem 10 častnikov in 1100 mož fer vplcnili več strojnih pu^k. Severno od Zborova so pridobije naše čete v prot ina padu tal. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Severozapadno od MaHampofa fob Dnjestru) so se ruske čete v arti-lieritskcm ognju umaknile. V Karnatlh so se ponesrečlla številna delna podvzetia nasorotnJka. Usneb sleziiskih čet ob Kukulu smo razorili Stevilo vjetih se zvišu-je na 2 časfaika In 373 mož. Vplenfli smo 7 s* rt inih pušk in 2 metali min. BALKANSKO BOJIŠČE. Nobenih posebnih dogođkov. Prvi general kvartirmojster von Ludendorff. • • • Berolfn, 3. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠČE. Artiljerijska bitka v pokrajini ob Sommi 5e dosegla skrafno silo. Med Maurepasoin in FleiiryJeni so »e včerai zvečer zlom ili raočnt franco-ski napadi. Na desno od Mase so »ledili pri-pravljalneniu oiuiiu, razširtefiemu mi fronto Thlauntont-Vaux, sovražni na* padi savio im obe* »trase* ceste V«ux-So«višc. Zavn« urno iOu VZHODNO BOJISCE. Fronta generalfeldmar- šala princa Leopolda Bavarskega. Severno oa Zborova so se iznova prićeii ruski napadi z močnimi si-laml. Hrabre ćete pod poveljstvom generala v. Ebaa so liti deloma v ba-jonetneni boju zavrnile. Fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Vzhodno in jugovzhodno od i Breianov so se vneli krajevno om«-ienJ boj!. Zavrnili smo sovražne napade. Va nekaterih točkah je boj še v teku. V Karpatih so bila ruska pod-vzetja naperjena včeraj poglavitno proti Maguri ln pr——^——^—^^—^— —M-----,11----^m, |—__ ...III IM I IIM.ll^—M^—11^^^—^^^—» II . II Ml ^M !■ . ......—■ II —■_________________________________________,_____________—^-^»^^^»^.^^^^^^^^^^^—^—^^^—^^^^^-^^^—^^j^^^^—^j £a vojaSkega poimovanja in v že!& da z absolutnim režimom postanejo gospodarji situvacije, da Nemčija konca vojna kot zmagovalka. Vi ste končno Žrtev svojih naravnih in čkv-veških slabosti, kajti po svoji navadi, da občudujete vse, kar je nemško* v začudeoju nad temi neprknerljivind vojaškimi priprmvamL, kakar tuđi nad vsako drugo nemško organizacijo, niste samo mislili na nemško zmago, marveČ ste jo tuđi želei i. Vi bi mogli po tej zmagi obdržati v svoji ro-ki vso viadno oblast in postaviti v stran naš liberalni režim. Mi vidimo danes rezultat vseh teh napak. Kako bi mogla liberalna stranka pod temi razmerami izvesti Vašo politiko, ako bi nastala potreba, storiti već ka kor varovati dobrohotno nevtral-nost, ki jo zahteva ententa? Odstranite iz svoje okolice odslej vse ose-be, ki so se polastile nepostavno politične oblasti, dovolite svoji vladi, da se končno približa ententnhn dT-žavam s ponudbo zagofovitve dobrohotne nevtralnosti. katero zahte-vajo in katero smo obljubili.« Ddstop gpšhega kralja? Dunaj, 2. septembra. (Kor. ur.) Večerniki poročajo iz Haaga: Glasom poroci 1 angleških listov )e bale krali Konstantin odstopil in ie bil prestolonaslednik princ Juri izklican za kralja. Zaimis ostane ministrski predsednik, dodeli se mu pa Veni-zelos. Zgoraf smo prinesli vest o od-stopu kralja Konstantina. Včeraj do-poldne ta vest še ni bila oficijalno po-trjena, vendar je posneti iz vseh poroci!, da namerava ententa kralja Konstantina k temu prisiliti. Italijansko časopisje poroča, da namerava kralj odstopiti, ker noče prevzeti odgovornosti za bodočo grško politiko. Samo za to baje pravi, da je bolan. Nemcem prijazni slo-ji v Atenah se trudijo do skrajnosti in trosijo denar in odlikovanja s pol-nhni rokami, da bi obvarovali Grško pred polomom, že pa prehajajo tuđi dosedanji nevtralisti v Venizelosov tabor, čigar izvolitev je brezdvom-no zagotovljena. Proklamacije proti kralju. Odbor za narodno obrambo, ka-teremu na Čelu stojita Dolkovnik Zymbrakakis in Mazaraki. je prido-bil orožništvo, konjenico in artiljerijo. Na dan, ko je izbruhnila revolucija, so razdeljevali proklamacije proti kralju, ki ga dolži izdajstva domovine ter pozivlja na upor proti gr-skim oblastim. Izdanih je bilo pozne-je še već oklicev. GrSki princi. Tz Haaga poročajo, da bo grški kr«*lj odpoklical princa Andreja in Nikolaja. ki se nahajata na potovanju po Evropi. Demonstracije v Atenah. ^Lokalanzeiger« poroča iz Stockholtna: V Atenah je prišlo do velikih đemonstracij. Med demonstranti je bilo mnogo častnikov. De-monstraciiski sprevod se je ustavil pred Venizelosovo h!?»o. več govor-nikov je govorilo ter zahtevalo Venizelosovo pomoč, da se vlada odloči z orožjem prepoditi Bolgare. Nato so oćšli demonstranti pred poslaništva entente. Na Mitilenah so sklenili poslati kralju brzojavko, da nai na čelu ar-made nastopi proti sto in stoletnemu sovražniku Turku. VtisR v Parizu in dniRođ. Vest o proglasitvi neodvisnosti črške Makedonije, je napravila v Pa- rizu velik vtisk ter so splofao mat- ! rali ta dogodek kot pričetek pre-obrata na Balkanu. Govorilo se je o begu kralja, kar pa se ie irkazaio za neresnično. S Kiosa )e dobfl kralj številne briojavke, v kaienh ga pro-sijo, da na] prepodi Bolgare m grške Makedonije. Amsterdamski listi rezko preso-jajo nastop entente proti Orittri ter pravijo, da se Je tu v svetli luči pokazalo načeta entente: Kdor ne gre z nam i. je proti nam. Usoda Grške je svarilo ostalim nevtralnim državam. Brška pred odločitiljo. PoroČila iz Milana in Rima pravijo, da so tam prepričani, da bo Gr-ška v kratkem vstopila v vojno. »Giornale d* Italia« poroča na podlaci informacij iz Pariza, da se bo tekom par dni pozorišče svetovne vojne Še razširilo. »Times« pisejo, da so bile angle-Ške in franeoske vojne ladje poslane v Pirej, ker se je ententa naveličala neprestanega omahovanja Orške. »Terrrps« pravi, da ie Grška že začela sestavljati grške kontingente čet pri Sarraflovi armadi v Solunu. ZADNJA NOTA ENTENTE. London, 3. septembra. (Kor. ur.) Reuter. Včeraj zvečer grški vladi izročena angleško - franeoska nota zahteva kontrolo nad grško pošto in brzojavom ter tuđi nad brezžičnim brzojavom, izgon sovražnih agentov iz Grške, ki so krivi vohunstva in podkupovania ter potrebne korake proti grskim podanikom,, ki so so-krivi vobunstva in podknpovanja. Zastopnik Reuterjevega urada lah-ko izjavi, da izpoinitev teh zahtev ne bo zadela ob težkoče. ENTENTNE VOJNE LADJE V PIREJU. Reuter poroča iz Aten: Trideset augleskih in francuskih vojnih ladij je dospelo v Pirej. Angleško - tranco-sko brodovje spremlia glasom poro-čil »Dailv Telegrapha« sedem transportnih ladij, ki so tuđi že prispele v Pirej. London, 3. septembra. (Kor. u.) »Times« poročajo \i Aten: Angleško-franeosko brodovje, ki je dospelo v Pirej, je priplulo iz Soluna. Povelju je mu franeoski admiral. Del ladij leži v zalivu Salamis, del pa v zalivu Phaleron. Atene, 3. septembra. (Kor. ur.) Reuter. V Pirej dospelo brodovje je sestavljeno iz križark, transportnih pamrkov, torpednih nišileev in bar-kas. S seboj ima tuđi več hidropla-nov. Potrjuje se. da sta se proglasila dva polka prve grške divizije v Solunu solidarnično z entento. Rim, 3. septembra. (Kor. ur.) Agenzia Stefani poroča iz Aten z dne 2. septembra ob 9. zvečer: »Agence d* Athens* sporoča, da križari 42 ententmh ladij pred Pirejem; 3 ladje so priplule v pristanišče ter izkrcale oddelek, ki ie zaplenil tri tam zasidrane nemške ladje ter raz-obesil zastavo entente. Druge ladje so se polastile v arzenalu se nahaja-joče brezžične postaje. Poslaniki entente so obiskali Zaimisa ter se nato zbrali v franeoskem poslaništvu, kjer so sklenili sestavitl noto, ki jo bodo izročili danes zvečer ali jutri zjutraj Zaimisu. Razpust zbornice in volitve so preložene. Kraljeva mrz-lica traja. Mobilizacija. »Secolo« poroča z dne 30. av-gusta, da namerava grška vlada razglasiti zvečer splosno mobilizacijo. London, 3 septembra. (Kor. ur.) »Daliv Telegraph« poroča iz Aten: Vsi častniki in mostvo mornarice na janski monti (zastavljalnice) so bili prva zbirališča večjih kapitalov. Najprei so služili ti »montit samo i dotičnim mestom, kjer so se nahajali, potem pa ćeli državi, pri čemer je treba pomisliti, da je bilo v onih ča-sih na Italijanskem skoro vsako več-je mesto svoja lastna država. Ti »monti« so bila prva oblika nekakih primitivnih bank. ker so posojali državi gotov denar ne na blago, am-pak na pismene zadolžnice; posojali so državi denaj in dobivale zanj obresti. Najprej je bilo njih delova-nje omejeno samo na lastno državo, počasi pa se je razširjlo tuđi čez do-mače me je. Male italijanske države so bile zapletene v vedne medseboj-ne vojne, v stari Nemčiii so bile pa tuđi vedno vojne in za vojno so vse države potrebovale denar. Tako se je zgodilo, da so florentinski bankirji šli ćelo daleč čez Alpe ter so za vojne namene dajali nemškim vladar-jem in vladarčkom ter ćelo angle-$kemu kralju posojila, za kar so želi znatne obresti. Seveda se je vse pmčevalo v kovanem denarju, kovani den^rv "blagajni pa ni necel nič dobička. Florentincem je ^rebea yiled irodim tap&j z spario* *+* darji tako zrasel, da so se lotili naj-smelejših podietij. Znesli so zlasti mnogo denarja na Angleško in omo-gočili s svojimi posojili mnogo krvo-prelitja. A zadela jih je tuđi huda kazen. Angleški kralj Edvard III. je leta 1339. ustavil vsa plačila, to se pravi po našem, da je napovedal konkurz, in je s tem uničil prve in največje florentinske bankirje. Takozvane vile milijonarske hiše, kakor so bile hiše Baldi, Peruzzi, Frese-obaldi in druge, so prišle na nič in kdo ve, kaj je postalo iz njihovih naslednikov in kam jih je zanesel vinar. Vzlic temu pa je ostala Florenca prvo bančno mesto v Evropi. Zlasti je delala velike kupčije družina Medici in je posojuje* denar najrazličnej-šim vladarjem za nairazličnejše vojne silno hitro bogatela. Ko so bili Medici že največji florentinski bogataši so postali še florentinski vladarji in je njih ime v tesni zvezi z italijanske zgodovine najsijajnejšo dobo. Sele v 16, stoletiu so lim začeli dc-lati konkurenco družina Strozzi in nekatere druge, (Dali« prffcotafK.) i I dopusta so bili vpokUcaaL Dopusti se ne dovolijo več. Koalrola nad Griko. Francoski finasčai minister Ri-bot raipoftilja trfDvsJdm zbornicam noto, ki pravi, da )e treba za vsako I večjo poŠiljatev na Orško dovoljenja kontrolnih štacij v Solunu in Atenah, ker bo dobila Orška odslej ie to, kar neobhodno potrebuje za svojo eksfctenoa Boii z Romuni. Sibinj so zapustile naše Ćete Že 30. avgusta, kar smo izvedeli iz našega uradnega poročila. Včerajšnje uradno poročik) pa pravi, da so Romuni obstreljevaii to mesto. Na prvi pogled se zdi, da je to v protislovj* drugo z drugim. Izkazalo pa se je, da sovražnik ni zaupal miru pri Sibinju in se ni upal naprej. Tuđi velja Sibinj za nemško mesto. zato se je tem raj-ši odločil, da pokaže, kaj zmore proti nebranjenim pokrajinam. Pri Oršovi so se vršili hudi bo]i ob Crni in Do-navi, ki so se končali s tem, da so se naše čete.ki so stale prej tik ob meji, umaknile v petQk popoldne za reko Crno. ROMUNSKO URADNO PORO-CILO. Prvo romunsko uradno poročllo se glasi: 31. avgusta. Splošna mobilizacija romunske armade se je priče-la v noči od 27. na 28. avgust in traja še ver'no. Vojna napoved Avstro-Ogrski ie bila ob 9. zvečer na Dunaiu izročena. ZavezniŠke čete so pričele korakati skozi Dobrudžo. Prebival-stvo jih navdušeno pozdravlja. V noči od 27. na 28. avgust so prekoračile romunske čete meje Avstro-Ogrske. Avstro-ogrski monitorji in baterije so obstrelievale mesta Verciorova, Turn-Severin in Ojurgievo. Romunska zveza s centralnima državama. Dunai. 2. septembra. (Kor. ur.) »Politische Korrepondenz« poroča, da je slonelo razmerje med Romunijo in centralnima državama do trenutka romunske vojne napovedi Avstro-Ogrrski na zvezni pogodbi rz leta 1883^ sklenjeni z ozirom na avstro-ogrsko-nemško zvezno pogodbo. Tej zvezi je takoj. ko je bila sklenjena, pristopila rudi Nemčija, Italija pa leta 1888. Od tedaj je bila zveza vec-krat obnovljena, zadnjič leta 1913. z tega je jasno razvidno, da izloČitev Italije iz trozveze ni mogla ničesar izpremeniti na pravnem položaju med Avstro - Ogrsko in Romunijo. Begunci iz Sedmograške. Prihajanje beguncev iz Sedmo-graške v Budimpešto že nekoliko pojema. Polagoma se je uredilo spre-jemanje in preskrba utrujenih beguncev. Neki ro^tgli sodnik pripovedu-)e, da ravnajo romunski vojaki grdo s prebivalstvom in da jim nobeden ne brani pleniti. Ogrska vlada bo izdala za ko-mitate Sedmograške, zasedene od sovražnikov. moratorij. Glavni vzrok, da sedaj ne pri-haja več toliko beguncev iz Sedmo-graške v Budimpešto je, ker gredo sedaj begunski vlaki v druga večja prcvjncijalna mesta, zlasti v Szege-din, Arad. Veliki Varadin. Dne 1. septembra se je peljalo skozi Budimpešto kakih 10.000 beguncev na Gornje Ogrsko. Za pomoČ beguncem iz Sedmo-graske se je osnovalo že več pomož-nih odborov, ki jib bo vlada dalekosežno podpirala. Cesar je daroval za podporo beguncev iz Sedmograške 100.000 kron. Mladostni strelci za Sedmograško, Lovski odsek ogrske Karpatske zveze priobčuje oklic, da naj se ustanovi zbor mladostnih lovcev v obrambo Sedmograške. Ustanovili se bodo samostojni bataljonl. ki dobe od domobranstva strojne puške in tehnične ter sanitetne pripomoč-ke. Oddelki, ki bodo sposobni za fronto, bodo po izvežbanju poslani k vojski. Razporedba romunske vojske. Iz Pariza poročajo: V nedeljo Je odšlo 5 romunskih vojev v svoja vojna bivališča in sicer v Cratovo, Bu-karešto, Oalac, Jassv in Constanco, Teh pet armadnih zborov ima 266 bataljonov infanterije, 80 eskadronov kavalerije, 640 poljskih topov. več topov kalibra 10*5 cm in težke baterije, katerih število se še ne da do-ločiti. Romunskf vofoi nacrti. >La Patrie« pravi, da je generalski svet v Parizu izdelal za vsa eventualna romunska bojlšča vojne nacrte. Romunski monitorfl. »Libert^« izve iz Londona: Glasom poročil iz Đukarešte so bili Turn Sevcrin. Gjurstfevo in Verci-orpva opremljeni z močnimi topovi tako da nišo več odprta mesta. Po-leg tega pa bodo posegli štirje romunski nionitorji v boj. Ruska čtte proti BolsirskL Ruske čete pod generalom Ivanovom prihajajo v dolgih vlakih v Dobrudžo ob romunsko-bolgarski meji, ker se združujejo s tam stoje-čimi romunskimi četaml. Srbske čete v Romuniji. Iz Petrograda poročajo, da so dospele srbske čete pod poveljništ-vom bivšega šefa srbskega velikega generalnega Štaba Gadčića na Romunsko, da bodo skupno z Rusi in Romuni operirale proti centralnim državam. Voine potrebščine za Romunsko. »Russkoie Slovo« poroča, da je pred tremi tedni dospelo v Arhan-gelsk ententno brodovje 14 oklopnic z vojnim materijalom za Romunsko v vrednosti 180 milijonov frankov. Poslaniki. Romunski poslanik v Berolinu se še ni odpeljal. Baje se ne bo vrnil v svojo domovino, marveč bo odpoto-val na Dansko. Romunski poslanik v Carigradu Rosetti-Rosnovano se tuđi še ni mo-gel odpelati domov, ker je med tem napovedala Bolgarska vojno. Bolgarski ministrski svet je sklenil zadržati sofijskega poslanika Romunske in poslaniško osobje tako dolgo, da se vrne bolgarski poslanik v Bukarešti, Radev. Vzrok temu po-stopaniu je. da so dospele iz Buka-rešte vesti da so z Radevom in po-slamškim osobjem v Bukarešti slabo ravnali. Zastopstvo romunskih interesov. Ameriški veleposlanik na Du-naju je prevzei zastopstvo romunskih interesov v Avstro-Ogrski. Zadržani vagoni »L* Information« triumfira, češ\ da je Romunska v svoji premeteno-sti zadržala v svoji deželi mnogo sovražnih vaKonov ter bo na ta način okoristila sebe in Rusijo. Romunska ima v Nemčiii in Avstriji veliko zalo-go zlatega denarja. Ker je Romunska zaplenila avstrijske in nemške že-lezniške vagone, kar jih je bilo na njenih tleh, sta centralni državi odredili zaplembo omenjenega zlatega denarja. Drobne vesti h Romunske. Iz Pariza poročajo, da je dala romunska vlada skovati nov srebrni aenar z romunskim orlom nad Karpati. Tuđi nove bankovce je dobila Romunska. Romunska zbornica Je imela 31. avgusia izredno sejo, v ka-teri ie minlstrski predsednik Bratia-nu utemeljeval vojno napoved. V Ba-karešii vlada mir. Z dnem splošne mobilizacije so na Romunskem s kraljevskim dekretom odstranili vse ?i.1e iz državnih in vojaških upravnih uradev. »Az Fst« poroča iz Ženeve: Glasom brzojavke »Tempsa« je bilo v Bukarešti na vojaško povelje are-tiranih mnogo sovražnih podanikov. Bolgarska in Romunska. VOJNI MANIFEST BOLGAR-SKEGA CARJA. Dne 1. septembra dopoidne je bil izdan v Sofiji tale manifest bolgar-skega carja: Manifest na bolgarski narod! Bolgari! Leta 1913. po končani balkanski vojni, ko je bila Bolgarska prisiljena bojevati se z verolomnim zavezni-kom, nas je fedajsko napadel naš se-verni sosed pod pretvezo kršenja ravnotežja na Balkanu in vpadel v nebranjene dele naše domovine, ne da bi bil našel tam odpora. S tem roparskim vpadom v našo deželo nas ni samo oviral žeti sveto žetev vojne, marveč se mu je tuđi posrećilo vsled bukareškega miru nas ponižati ter nam iztrgati našo zvesto, rodo-vitno Dobrudžo, središče našega pr-vega kraljestva. Po mojem ukazu ni izprožila naša hrabra armada takrat niti strela 1 proti romunskim vojakom in jim je dala žeti žalostno vojaško slavo, s katero se ie sramoval do sedaj se ponašati. IBolgari! Danes. ko se je posrećilo Bolgarski s pomočjo hrabrih čet , naših laratukflK lavmlti BiMd Sr? bije na naše pokrajine, Srbijo zbiti na tla in razbiti ter vresničiti enot-nost bolgarskega naroda, danes, ko Je Bolgarska gospodar skora} vseh pokrajin, do katerih ima zgodovinske m narodne pravice, Je isti sosed. Romanska, napovedal našemu zavez-nikn Avatro-Ogrski vojno» in sicer zopet pod pretvezo, da vsebuje evropska vojna važne teritorijalne iz-premembe na Balkanu, ki o^rožajo prihodnjost Romunije. Brez vojne napovedi Bolgarski so romunske čete že 28. avgusta ob-streljevale bolgarska obdonavska mesta Ruščuk, Svištov itđ. Zaradi-tega izzivanja s strani Romunske za-ukazujem naši hrabri armadi. da prepodi sovražnika izza mej kraljestva, da uniči nezvestega soseda, da utrdi za ceno tolikih žrtev vresničeno enotnost bolgarskega naroda in da osvobodi naše brate v Dobrudži robstva. Roko v roki s hrabrimi zmago-vftimi četami vseh naših mogočnih zaveznikov se borno borili. Kličem bolgarski narod k novemu slavnemu junaštvu, s katerim bo kronal svoje posvećeno osvobodilno delo. Koraka}, bolgarski vofak, od zmage do zmage! Naprej! Bog blagoslovi naše orožje. Podpis: Ferdinand. • . * BOLGARSKA NOTA ROMUNSKI. Sofiia, 1. septembra. (Kor. ur.) Ministrski piedsednik in zunanii minister Radoslavov je dal izročiti ro-munskemu poslaniku to-le noto: Gospod poslanik! Imel sem ćast sporočati zadnje mesece kraljevsko romunskemu poslaništvu, tooisi z verbalnimi nota-mi, bedisi petom Vaše ekscelence ali v Vaši odsetnost: potom poslovodje pismeno pu-številne d Kemanlarja v noči od 25. na 26. avgust in enako posto-janki št. 10. in 13. Nadalje kmalu nato prave vojne operacije, ki so jih izvršile romunske čete ob meji: Bombardiranje Kladova dne 2S. avgusta in obstre-ljevanje Ruščuka isti dan. Dne 29. avgusta je začel romunski stražni oddelek št. 1. živahno streljati s pu-Skami na nasprotno bolgarsko posto-janko. Kmalu nato se je razširil ogenj na mejni crti do bolgarske postojanke št. 17. Enako so napadle med črnomorsko obalo in Čauč ke-jem romunske obmejne straže s silo, Da so bile odbile. Končno — bolgarski poslanik v Bukarešti, RaO$y m oA laOpjc ¥t 202. itev. to4A^VtLW5K* N/\K\MJm, aae 4. septembra *wio Stran 3. bote, 26. avgusta. ovim občevati t »voio vlado. Dale so se mu listine ne da bi mu bila boćarska vlada dala le en trenutek instrukcije, ki bi se bile dotikale kakorkoli eventualnega pre-krnjenja zvez. In dne 30. avgusta ste bili Vi, ekscelenca, ki }e zahteval listine ter notificiral prekinjenje dipio-matičnih stikov, prav naravna posle-dica vsega, kar se je bilo prej pri-petilo. Med tem, v noči od 30. na 31. avgust, so poskusile romunske armade, ne da bi bila vojna izrecno napovedana napraviti pri Kladovu most preko Donave ter prekoračiti reko na .em mestu. Vaša ekscelenca bo pač razri-rnela suma, karera je rešitev — ki *o ]e hotela romunska vlada in so jo vsilila dejstva, ker je položaj tak, kakrŠnega je vstvarila ravno ta vlada: Bolgarska je prisiljena sprejeti fait accompli in jaz imam čast spo-ročiti Vaši ekscelenci, da se smatra Bolgarska od danes zjutraj v vojni z Romunsko. Blagovolite. gospod poslanik, sprejeti zagotovilo mojega spošto-vanja. Podpis: Radoslavov. Vstoo Bolgarske v vojno z Rotnu-nijo. Bolgarski poslanik v BeroHnu Rlzov je izjavil napram uredniku *BerIiner Tasreblatta*. da Bolgarska ne pozna nezvestobe in da bo ostala do konca v ozki zvezi z Avstro-Ogrsko fn Nemčijo. Zmaga Rusije bi pomemla konec bolgarske neodvis-nostl. Smrt šefa bolgarskega generaloega štaba. Sofffa, 2. septembra. (Kor. mO Danes se vrše pogrebne svečanosti za v svoji službi umrlega Šefa gene-ralnega Štaba 2ostova. Boji v Makedoniji. ITALIJANSKO URADNO POROCl-LO 12 ALBANIJE, Albanija, 1. septembra. Dne 30. avgusta zjutraj je dosegla lastna me-Šana kolona s hjtrimi pohodi po pre-stanhi mnogih težkočah ozemlje Te-peleni na Vojusi in je zasedla kraj. ne da bi zadela na odpor. Ob istem Času so berzaljerski oddelki podvzeli drzno diverzijo proti avstro - ogr-skim pozicijam na hribu Gradišč in Arubes. Pri Karbunari smo pridobili drugi breg Voiuse in zavojevali v Ijutem sovražnem topovskem ognju za. obrambo opremljene kraje Ka-losjo in Hekali. pri čemur je izgubil sovražnik 72 vjetnikov, med temi okoli 40 vojakov avstro - ogrske ar-made, kakor tuđi veliko množino municije. Ponoči so se vrnili berza-Ijeri, ko so izvedeli, da se je srečno izvršil pohod na Tepeleni, neovirani k našim crtam. Na Ievem bregu reke so metala sovražna Ietala bombe na Preveni, ne da napravila škodo. Lugano, 22. septembra. (Kor. u raci.) Glasom uradnega italijanskega poročiia so zasedii Italijani Tepeleni v Južni Albaniji. ItalijatH v Južni Albaniji. Lugano, 2. septembra. (Kor. ur.) Po uradnem italijanskem poročilu so Italijani zasedii Tepeleni v južni Albaniji. BOLGARSKO URADNO PORO-ČILO IZPRED SOLUNA. 30, avgusta. Nobene bi-stvene izpremembe ob makedonski fronti. Naše čete so dospe-!e v zapovedane pozicije, jih zasedle ter se v njih utrjujejo. Po porazih, ki smo mu jih prizadejali in ker se je njegova ofenziva ponesreČila. se omejuje sovražnik na ćeli fronti na neučinkovit artiljerijski ogenj. Samo severno od Ostrovskega jezera v dolini Matnice se trudi sovražnik z brezuspešnhni protinapadi zopet za-sesti izgubljene pozicije in izboljšati svoj nevzdržen položaj. Vse njegove coskuse pa smo zavrnilL V jezeru Tahinos smo z artiljerijskim ognjem potopili dva parna čolna. Sovra-žno brodovje je brez uspeha obstreljeva-k> izliv Meste. Letalska flotilja je na-nadla most v blizini kolodvora Buk. bkode ni napravila. Tuđi ni bilo člo-veških žrtev. 31. a v gust a. (Neuradno.) General Sarrail je kar najbolj pritiskal na Vardarsko ravnino. Tekom ne-kaj dni je izstrelila sovražna artiljerija proti najspredniim bolgarskim pozicijam južno od Dojrana na crti 3 do 3 in pcA kilometra skoraj 150.000 granat torej na vsaka 2 cm eno granato. Sovražno prodiranje smo ustavili in je za dolgo Časa nemogoče, ker se nahajajo skoraj vse divizije, ki so se udeležile boja, v žalostnem stanju. Bolgarske armade desnega rn levega krila so zavzele ugodnejše pozicije, ki otnogoČajo v bodoče tako ofenzivo, kakor defenzivo ter va-rttjejo pred presenetenji. Vsa fronta ' Jt bistveno skraišana ter Je vsled te*a mitttfo 6et prostih. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 30. av gust a. O r i j e n t s k a armada. Na frimti ob Strunu in v okolici Dojranskega jezera so ob-streljevali zavezniki sovražne naprave. Zapadno od Vardarja so nekoliko napredovali v smeri na Ljum-nico. Silni artiljerijski boj traja v odseku Vetrenik in Ostrovo. Bolgari, ki so napadli zapadno od Ostrov-skega jezera, so prišli pod ogenj srbskih baterij in so se morali po res-nih izgubah umakniti. 31. avgusta. Včeraj na ćeli fronti nobenega nastopa pehote. Ved-no manj silni ogenj pri Dojranskem in Ostrovskem Jezeru. 2 a e p t e ii b r a. Od orijent-ske armade ni poročati nobenega JOeJodka. 1 opovski boj se na raznih točkah ironte Ladaijuje. Nezaupanle ▼ zmago na Balkanu. »Libertć« je računala se 1. septembra, da bo Bolgarska se poča-kala, ker je zahtevala od Turčije J00.000 mož pomoći. Turćija mora imeti torej še velike rezerve, če je mogla dati toliko vojakov. Zato se mora voini nacrt entente izpreme-niti. »Temps« roti vrhovno poveljni-štvo na Romunskem. da se naj za sedaj odreče Sedmograški. Glavna stvar je sedaj uničenje Bolgarske, za kar komaj zadostujejo vse sile entente. »Ura deianja.« Pariški listi pravijo, da je za en-tentno ekspedicijo v Solunu prišla sedaj ura dejanja. Ententa ima v So-h'nu 400.000 mož. med njimi 300.000 mož v fronti. »Temps« pravi, da je sedaj treba izvršiti proti Boćarski odlocilni udarec ter grozi: Bolgari vedo, da jim ne bomo prizanesli. zato se hočejj upirati. Ce pa nismo bili zadostno pripravljeni in ostane Bolgarska kot zveza med centralni-mi državami in vzhodom, potem je zmagal nemški orijentski na^rt. Zato moramo uvesti odločtlno akcijo tako v Makedoniji kakor tuđi ob Dona vi. Italiiansko - Grski spor. Lupano, 1. septembra. (Kor. ur.) Venizelos ie izjavil v razgovoru s sotrudnikem aienfkega lista »Ky-rix<* Grški narodni čur bistveno raz-ločuje n;ed navzočnostjo Angležev in Prancozov v Solunu in med na-vzočiicstjo ltalijaro\. Anglija in Francoska sta gararcijski sili Grške in njenih inieresov in bi ćelo radi vi-dele, da se Grška poveća, dočim Italija ne kaže, da Ji je 2a sprijaznjenje iia!:janskih .n grskih interesov ali tjdi da se ji to zdi Ie mogoče. Zato boli Grke izkrcanje ilalijanskih čet v Solunu, 2lasti ker se boje, da bo navzočnost Italiianov nekega dne velika nevarnost za grške interese. Vse bi bilo prišlo drugače, Če bi bili mene rosluSali in ne poslali teh na Grškem ncljubih čet. Povodom tth izvaianj govori le malo iralijanskih listov o položaju. »Corr. della sera«. pravi, da se sedaj položaj GršKc ne da več izpremeniti in razmerje med Grško in Bolgarsko korektno. Zlasti korektno je nastopala Bolgarska napram GrŠki. V Makedoniji je pustila vse bančne zaloge nedotakniene in ravnatelji grških bančnih podružnic so mogli poslati v Atene ćelo za 4 milijone zlata. Viet erški polkovnik. — Botearl v Kleothoralu. »Agenzia Stefani« poroča iz Londona, da so Bolgari vjeli zadnje dni večkrat omenjenega grškega polkovnika Christopulosa, ki ie za-pustil Seres s 300 možmi. Christopulos je hotel namreč ustanoviti prostovoljsko grško legijo za boj proti Bolgarom. Venizeiistični listi poročajo. da so Bolgari zasedii ražen Karazove tuđi KlepthoraU kamor se je bila umaknila VI. grška divizija iz Se-resa. Voina z Italiio. ITALUANSKO URADNO PORO-CILO. 30. avgusta. Proti našim pozicijam med Adižo in Brento trajajoč sovraini artiljerijski ogenj. Nekaj granat je bilo naperjenih tuđi proti krajem Ala v Logarinski dolini, Asti-co. Velo d' Astico in Geghe v dolini Astico. V odseku Fassa so razširili alpini svojo podesi na grebenu Cau-riola. Napravili so nadaljnih 21 vjet-nikov in vplenili eden to_p, več pušk in eno metalo bomb. Sovražna artiljerija je otvorila močan ogeni proti Cauriolu. Odgovorili smo energično. Ob izviru Felisonskega potoka. Boite, so zavojevali infanterijski oddelki in alpini s sijajnim napadom moćna kritja na severnozapadni strani Punte del Froame in v dolini. Sovražnik je vtrpel težke izgube in pustil 117 vjetnikov, med njimi tri oficirje. v naših rokah. Na ostali fronti topovski boj. Sovražnik je ob-streljeval od časa do časa Gorico. Valisello in Olivers. Na kraški pla-noti smo skrajšali nekatere frontne kose s premikom. Sovražni letalci so metali bombe na Alleq:he in na la-tfuno pri Muranu, nekaj oseb je zade-tih. napravljene so neznatne materijalne škode. 31. avgusta. V gorenji dolini Povne in Astica smo zavrnili male sovražne napade. Sovražnik je kon-centriral včeraj ljut artiljerijski ogenj vseh kalibrov na naše nove pozicije na Cauriolu. s katerega ob-vladujemo Flajmsko dolino in ogro-žamo zvezo med Cavalese in gore-njim Avisiom. Naše čete so obdržale trdno zavojevane crte in sedaj jih čvrsto izpopolnjujejo. V Dravski dolini je obstreljevala naša sigurna artiljerija zopet kolodvora v Toblachu in Silijanu. V goriškem odseku in na kraški p-Ianoti dela sovražnik naporno obramorje naprave in je ščitil Jelo z ognjem artiljerije in moćnim ognjem bombnih metal. Včeraj smo odbili sovražen napad v blizini Tivo-lija. Sovražni letalci so vrgli števili.e bombe na laguno pri Muranu. F.na /ena je mrtva; nekaj je ianjenih med civilnim prebivalstvom in nekaj je materijalne škode. 1. septembra. Na severni strani hriba Cimone, doline Astico, so napadli Iastri odideJki približeval-ne jarke sovražnika in so jih razru-šili z ročnimi bombami in razstrelil-nimi minami. Sovražnik je bežal, za-pustivši orožje in municjo, katero smo pobrali. V Suganski dolini so napadli sovražni oddelki 30. avgusta popoldne po moćni artiljerijski pripravi naše pozicije na desni strani doline Colalba. dočim so drugi oddelki, da bi nas odvrnili, prodirali proti našim Crtam v dolini Campelle do Prime Lunette in Malge Cenon. Pognali smo sovražnika s protinapa-dom v beg. Sovražnik je pustil okoli 100 mrtvih na bojišču in 35 vjetnikov v naših rokah. V gorenji dolini Do-gana močan sovražni težki artiljerijski ogenj. Na seški fronti je poskusil sovražnik med ljuto nevihto napasti naše pozicije vzhodno Gorice in severno Opatjega sela, bil pa je takoj odbit. — Sovražna artiljerija je obstreljevala Krmin, Valisella in Gorico, kjer so bile zopet bolnice zadete. Nekai sanitetnih vojakov je bilo ranjenih. Cailorna proti razcep'1 * im italSkn* skih bojnih sli Curih. 2. septembra. Tz Rima se poroča Međ generalisi noin Coc*or-r » :n iialiianskfm vomiti mi i^*r-stvom so nastale resne diference v naziranju, tako da je moral poseči kralj vmes in jim je mogel sele on napraviti konec. Na odredbo vojnega miiiistrstva so bili poslani večji kontingenti Čet v Solun in Albanijo in tuđi na franeosko fronto se imajo odposlati italijanske čete. Cadorna je s prvesca početka ugovarjal temu razcepljenju italijanskih bojnih sil z utemeljevanjem, da je fronta proti Avstrijj izpostavljena tako velikim izgubam. da mora biti njena izpopol-nitev najvažnejŠa naloga vojnega ministrstva. Ker Cadornovih svaril v vojnem ministrstvu nišo poslušall, se je obrnil na kralja, ki je baje tuđi odredfl, da pošiljatev čet na Franeosko se mora znižati na ono naj-manjšo mero, za katero je bi] prisiljen po diplomatičnih zastopnikih zveze. GHHitti upa, da se uresnlčfjo itallian-ske aspiracije, Bern, 2. septembra. Oiolitti le imel pred okrožnim svetom v Comu velik govor, v katerem je izjavil, da noČe navajati povodov za svoje držanje, hoče samo, dokler traja vojna ostati v pregnanstvu; čeprav Je vojna izbruhnila Droti njegovi volji. upa vendar, da se uresničiip narodne aspiracije Italije. Anonimne denuncijacije v italijanskl armadL Lugano, 2. septembra. (Kor. ur.) General Cadorna je razposlal na vsa zborna poveljstva okrožnico, v ka-reri konstatira, da prihaja vedno več anonimnih pišem in da se kaže v njih padanjelojalnegačuvstvavarma-di, zato prosi, da naj se onemogoči nečastno razširjevanje sistema, ki more biti zoprn poštenim Ijudem in sploh vojakom Še posebej, kakor tuđi atmosfero osumljevanja, katero obremeni poveljstva z mučnimi pre-iskavami, s tein, da vsa anonimna pisma kratkomalo uničijo, kar bo storilo tuđi vrhovno armadno vodstvo. Krali Nikita na italiianski fronti Lugano, 2. septembra. (Kor. ur.) Agenzia Stefani: Crnogorski generalni konzul v Rimu je dobil iz Pariza brzojavko, po kateri je kralj Ni-kolaj v spremstvu vojnega ministra Matanovića dne 31. avgusta zvečer odpotoval v Turin in Racconigi, kjer obišče kraljico Heleno, na kar odpo-tuje s svojim spremstvom na itali-jansko fronto, da obišče kralja in italijansko armado. [talijanske pridobitve v orijentu. Curih, 2. septembra. »Tribuna« poroča: V ministrskem svetu v Četr-tek je podal zunanji minister Sonni-no dogovore, sklenjene med zavezniki radi podelitve ozemlja v orijentu Italiji. Jtalijanski vojni davki. Rim, 2. septembra. (Kor. ur ^ Novi da\ki dajo baje 20r» milijono^ l!r df?avn? blagajni in znatne zneske občinskim blagajnam. V korist občii *.c (loh čijo že omenjena 'lokladi v svrhe mešćanske vofne pomoči in razreter: poviški Iocinii carin in ^«tv^*fn na vžitninske preame'.e. Ur-žnva je uredila monoool za prodajo \ žj^aiic, je zvišala dav^e na piia^e za ."> cc'stotkov. je uvoJla kolkovne javke za transporte na malih želez-ricah \r. ra hranilnike Dri Vankah. zauK;-7:-Ia novo uridiiv pristojbin za izvozno dovolienje kakor tuđi meni," ;i:h kolkov in ie zvisaSa zopet da-vek na vojne dobičke, izvzemši kme-t;iske oobičke. Zaplemba nemšklh tvrdk v Milanu. Curih, 2. septembra. Socijalisti v milanskem mestnem svetu so skle-nili protest proti započetim vladnim odredbam zoper v Milanu živeče sovražne podanike. V Milanu je bilo zaplenjenih v ponedeljek 18 nemških tvrdk. Vojna z Rusije Na ruski fronti nadaljuje ruski general Brussilov svoje šunke v smeri proti Vladimiru Volinjskemu. Posrećilo se je ruskim Četam vdreti v vas Koritnico, poldrugi kilometer vzhodno od Svinjuhov, a silni naš in nemški sunek jih je vrgel zopet ven. Pri tem so imeli ruski polki strašne izgube. Njim nasproti so stali nemški polki in dunajski domobranski polk št. 24. armade generalobersta Te-resztvanszkega. Od 40. ruskega ar-madnega zbora je ostal od većine stotnij koma] deseti del. Pri Koritnici sami so vdrli ćelo v naše od bobna-jočega ognja zasute jarke, a tuđi tu so se morali umakniti s krvavimi glavami. — Pri Zborovu, južno od Brodov, so jih naše čete deloma v bajonetnem boju zavrnile, enako tuđi severnozapadno od Marjampola In pri Brzežanih. — Boji. ki so se odigravali Južno od Stanislavova. sa že več ali mani v zvezi z operacija-mi romunsko ruskih čet. Tu se ie posrećilo Rusom po silnih naporih zavzeti 1355 m visoko Ploško ob gališko - ogrski meji južno od Zjelo-ne. Na ogrskih tleh pa so prodrle ro-mtinsko - ruske čete čez 1800 do 1900 m visoko gorovie za visine na obeh straneh Bistrice. RUSKO URADNO POROClLO. 31. avgusta popoldne. Na zapadnem bregu Stohoda je sovražnik dne 30. t. m. zjutraj po kratki artiljerijski pripravi napadel naše pozicije v odseku severno od vaši He-lenin Zirov. Zavrnili smo vse napade z velikimi izgubami za nasprotnika. V smeri na Kovel sta napadli v okolici vaši Valihezeze dve sovražni le-tali eno naše letalo ter je zbili. Leta-lo Je padlo v naše crte. Hrabra le-ta!ca. podporočnik Tiknovirov in opazovalec poročnik Danlievič. sta bila ubita. 31. avjrusta zvečer. Položaj ie neizpremcnjoo. NQVA OFENZIVA GENERALA' BRUSILOVA. »Journal« v Ženevi poroča: Ra* si so zbrali pol milijona rezerv in jih' poslali na meje Galicije, Bukovine in Volinije. S temi četami bo pričel general Brussilov svojo novo ofenzivo. Vojni poročevalec »Daily Mai-la« pri ruski vojski poroča, da so Nemci, Avstrijci in O^ri kljub uspe-hom Rusov v Galiciji in Bukovini danes močnejsi in številnejsi, kakor, so bili početkom ofenzive generala Brusilova. Samo c. in kr. čet je d6-spelo 400.000 mož ojačen}. Hindenburg. BeroHn, 2. septembra. Imenovanje Hindenburga za Šefa generalne-ga štaba se je izvršilo na željo držav-nega kancelarja Bethmann-Hollwe-ga. 2e poprej je bil postavil cesar na željo državnega kancelarja vso vzhodno fronto pod Hindenburgovo poveljstvo. Cesar in državni kancelar sta stavila vedno v ospredje po-men vzhodne fronte. Ker pa je po-men vzhodne fronte vsled vstopa Romunije v vojno še bolj narasel, bo naravno Hindenburg posvečal nal-večjo pozornost tej fronti. Rusija utrjuje Finsko. »Aftonbladet« objavlia pismo, ki rzvaja, da grade Rusi na Finskem strelske jarke, iz česar sklepajo, da Rusi resno mislijo na to, da postane Finska ožje vojno ozemlje. Rna crta strelskih jar kov gre ob obali Vzhod-nega morja, druga čez dežslo. Ne oziraje se ne na hiše. ne vrtove in ne na njive. Piše se, da utrjuje Rusija Finsko z ozirom na nevarnost, ki ji preti od Švedske. Prebiranie avstrliskfh vojnih vjetnikov. Stockhoim, 1. septembra. (K. u.) Avstrijske vojne vjetnike laske narodnosti zdaj v Rusiji prebirijo. Zapadno bojišče. FRANCOSKO URADNO PORO-ĆILO. 1. septembra ob 11. ponoči. Ražen precej živahnega artiljerijske-ga boja na fronti ob Sommi in v odseku Fleurv ter na desnem bregu Mase ni bilo tekom dneva nikakega važnega dogodka. — Popoldne so naši branilni topovi podrli na tla tri nemška Ietala. Prva dva sta padla na desni breg Oise, tretje pri Doua-montu. Proti 3. uri popoldne je vrgel sovražen letalec dve bombi na Girg-magny, kjer je bila ena oseba ranjena in provzročena neznatna stvarna škoda. 2. septembra ob 3. popoldne. Na fronti ob Sommi delovanje fran-coske artiljerije pri Estrćesu in Sovecourtu. Med Oiseo in Aisneo so Francozi vprizorili nagel napad na nemške strelske jarke pri Monvero-nu ter pripeljali vjetnike. V gozdu Apremont je ponesrečil nemški napad. Pri Croix-Saint-Jean je franco-ski zapiralni ogenj onemogočil pre-senetljiv nemški napad. Na drugi fronta je noč mirno potekla. — Vzlic megli in oblakom na večjem delu fronte ie bilo delovanje franeoskih letal precej živahno. Na fronti ob Sommi so bila vržena na tla štiri Ietala. Eno, ki je je bil podčastnik Dorme iz znatne blizine obstreljeval s strojno puško, je pri Malancourtu razbito padlo na tla. To je osmo letalo, katero je odstrelil Dorme. Ostala tri so padla dol jugovzhodno Pe-ronnea. Opazovano je bilo. da sta bili v istem okolišu dve drugi letali nare-jeni nesposobni za boj. V Champagni je bil tekom zračnega boja resno zadeto aviatik-letalo. Padlo je v. nemške linije severno Somme-Py. Drugo nemško letalo, zadeto od bra-nilnih topov, je moralo severovzhod-no Somme pri Suippesu na tla. Le-talca sta bila vjeta. Drugo aviatik-letalo se ie vsled defekta spustilo vr franeoske linije pri Richebourgu ob Aise. Oba letaica sta bila vjeta. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 1. septembri. General Haig poroča: Sovražnik je včeraj na 3000 vardov dolgi fronti med Giudyjem in High Woofna napravil pet protina-padov. Pri petem je na dveh točkah na kratkem delu fronte vdrl v naprej stojeći strelski jarek. V odseku Beaurainseine smo provzročili velike eksplozije. V naprej stoječem delu fronte pri Joernu smo z ugodnim uspehom spuščali valove plinov. — Uradno večerno poroČilo: Posa-mičnosti o nemškem napadu kaŽeio. da so bile sovražne izgube vsleđ združenega ognja možnarjev iz strelskih jarkov in nagromadenih strojnih pušk jako resne. — Bilo je mnogo zračnih bojev. Pet sovrainih letal ie bilo uničenih. sede_m poškodovanih in prisiljenih, iti nizdol. Angleška metan ja bomb so bila uspešna. Izgubljenih ie bilo pet angleških let^L \ ^tran 4. #Si.UV£N:>KJ NAKUir, ouc 4. septembra uno 202. ste . Orjaška naloga entente. Radikalni francoski senator Humbert piše k položaju, provzro-jčenem vsled najnovejših diplomatič-jnih dogodkov: Z vso pravico pozdravlja prebivalstvo ententnih drečav zadnje dogodke z veseljem, to-;da še je naloga, ki jo je treba resiti, Strašno velika in Nemčija še dolgo tii strta. Vsled svoje brezprimerne jvojne organizacije se more Še dolgo jdržati. Kakor z jeklenim oklepom je pbdana od svoje močne politične in »vojaške discipline. Tuđi je vprašanje, ali pozna ententa moč nemških re-fcerv. Nobene gotovosti ni nadalje, ali ne bo Nemčija zopet strgala na sebe inicijativo in nepričakovano udarila. Nasprotno je računati s tem, da ima Nemčija pripravljena nova presenetenia. Zato najnovejši dogod-ki ne smejo preslepiti entente. Še stoji sovražnik v deželi in le z naj-moČnejsimi sredstvi ga bo moč pre-poditi. Boji na morju. LETALA NAD ANGLIJO. BeroTm, 3. septembra. \Volffov biro javlja: V uoči na 3. septembra |e vec pcmorskih letalskih brodovij Izdatno obmetavalo z bomhami trd-nlavo London, utrt3na kraja \armo-uth in Harwich ter tovarmške naprave vojaskesra pomena v južno-vzhodfiih grof?|ah in ob Humberju. Dobri učteek napadov se je povsod opazil no močnih požarih in ehsplczi-iah. Vsa pomorska letsla so ?e vziic močnemu ohsrrel»ev:inju vrnila neno-škodova^p. Ober? *i se je zgodil napad armadnih letal na južno An* g!e*ko. Šef admiral: kega štaba mornarice. 636 nentšUh !id?i v Italiji zaple-raniti. Amsterdam. 1. septembra. (Kor. tiradi Po današnjih zjutranjih listih poroča Asence Havas: Italijanska vlada je baie zaplenila 636 netnških lađi] s 140.000 tonami \ sebine. Potopfiena japonska oklopna kri-žarka. Švicarski listi poročajo iz Toki-Ja, da se je japonska oklopna križar-ka »Casati«. ki je bila zadela ob plit-vino, potopila. Trgovske ladje. »Vossisclie Zt?.Dronirfi Mand«. notuioč iz I-ondona v Grimsbv, zadel ob mino in se po-topi!. Kaoitan in dva moža sta se potooila. ostalih 13 mož Je bilo re-šenih. Berna, 2. septembra. ^Echo de Pariš« javlfa iz Madrida, da je špan-ski parnik Atlante« na visokem mor-ju resi! posadko italiianskega pamika >Francesco Mumer*. Turska vojna, TURSKO URAĐNO POROČILO. 2. septembra. Glavni stan poroča: Kavkaska fronta. Na desnem krilu smo tekom včerajšnje-ga dne v raznih odsekih izvedenega gibanja zopet pripeljali vjetnike. V odseku Ognott smo odbili napad so-vražnika in ga ustavili. Sovražnik je vtrpel pri tem izgube. Neki poročnik in drugi vojaški vjetniki so izpove-dali, da je 15. kavkaski lovski polk tekom svojih brezuspešnih napadov 30. avgusta izgubil tri četrtine svoje-gfe stanja in da so bile tuđi izgube estalih polkov nerazmerno velike. V središču so rzvrsili deli naš;h čet napad na Sovražne jarke. Vđrli so v so-prazne okoge, so n^raadtt ifti K* vražne poljske topove popolnoma nerabne, so vjeli 45 vojakov in vple-nili več konj topovske vprege. Dne 31. avgusta je bil zadet sovražen monitor, ko je pod vodstvom enega le-talca obstreljeval obrežje Česme s strelom naše artiljerije in se je umak-nil v smeri na Kios, ko je vsega sku-paj oddal osem strelov. Na ostalih frontah nič novega. 2. septembra. Kavkaska fronta. Na desnem krilu je sovražnik po svojih protinapadih, ki so ga stali težke izgube, sedaj zaposlen z utrjevanjem svojih pozicij.Del naših bojnih sil, ki je napadel sovražne pozicije 20 krn v^zhodno Ognota, je prisilil sovražnika, da se je umaknil nroti severovzhodu. V središču in na levem krilu od Časa do časa krajev-ne ognjene praske. V obrežnem odseku je usmrtila jedna naših izvidnih kolon ob nekem napadu jedne?a so-vražne^a oficiria in nekaj vojakov in vplenila pušk, bajonetov in bomb. Dne 1. septembra ie r.apadla jedna naših zračnih skupin Port Said. je vrgla z uspehom bombe na sovražne naprave in se je vrnila nepoškodova-na v svoje izhodišče. Z drugih front ni nikakeca poročila o kaki posebni izpremembi. Rusko poročilo iz Azije. 30. avgusta. Kavkaska fronta: Tekom boiev pri Ognotu smo vjeli 7 oficirjev, med njimi bata-Ijonskega zapovednika, in M3 vojakov ter zaplenili 2 strojni puški. Južno jezera Nimrud Goel so se Turki vsled našega pritiska umaknili na pozicijo na višinah blizu vhoda v Lip-!ej Biths. V smeri na Mosul in v okolišu Neri smo sovražnika zasledo-val! in razpršili, pometal ie pri tem orožje in municijo in pustil v naših rokah vjetnike. Anglcško - rusko sporazumljenie glede Perzije. Haag. 2. septembra. »Daily Ne\vs* prijavlja vsebino angleško-niskega dogovora glede Perzije. Po tem dogovoru dobi Perzija soodloči-tev v svojih zadevah. Žandarmerija bo podržavljena in postane vojaška organizacija. Na severu bo brigada perzijskih kozakov pod ruskim po-veljstvom. na jugu taka brigada pod angleškim povelistvom opravljala žandarmerijsko in vojaško službo. Perzijske finance pridejo pod kontrolo mehane komisije; v predsed-st\-u bosta dva Perzijca, en Anglež, en Rus in en Belgijec. Rusija in An-gleška odložita rok. kdaj mora Perzija plaćati obresti svojih doteov; ccrinski dohodki se bodo stekali v državno blagajno. Sepio - šflcarsKa mm Iz Berna poročaio. da stoje nem-ško - švicarska pogajanja baie pred dobrim zaključkom. Polkovnik in divizijonar de Loys se je v švicarskih listih zavzel za > ponesen naston^ Sviće na strani ententnih držav, kar je izzvalo v švicarskih listih polemiko. Vsled te polemike in pozornosti, ki jo je vzbu-di!a polemika časopisja se je zvezni svet obrnil do generala Wil!eja ter zahteval, da uporabi proti polkovni-ku de Lovsu disciplinarna sredstva. Po vsej Švici se vozijo odpo-slanci ententnih držav. ki prirejajo shode in govore v prilog vojne na strani entente. Zlasti Številni so taki shodi v franeoskem delu Sviće. Raoul Lab!e6 in Lachandefonds bosta povorila o naporih Srbije. Bern, 3. septembra. (Kor. urad.) V nemsko - švicarskih pogajanjih se je vršila danes popoldne zadnja seja. Izdano je bilo to - le uradno obvesti-lo: Pokajanja z nemškimi delegati so notekala dobro. Delegati se odpeije-k). da poročajo v Berlinu. V Bernu in Berlinu je urediti še ćela vrsta posnmeznih točk. Če bo dosegel sporazum pritrditev oheh vlad. e bodo podrobnosti sporočile. Upati ie, da bo mo£o5e premagati vse težkoče zadnjega časa za obe strani zadovoljno. Zlasti bi se potem Svica za-dostno pre^krbovala s premogom in železom. Zvišane dobave že priha- jajo. i ■ -'■ -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------* Kazne politične vesti. = Odstop poslanca DaSzynske- ga. Socijalni demokratični drž. po-slanec Daszvnski, čigar vstop v poljski klub Je pred meseci vzbudil veliko pozornost, je zdaj odložil svoi državnozborski mandat. Obenem ie objavil v *Naprzodu« pojasnilo, da ]e odložil mandat, ker ne more veČ nositi soodgovornosti za politiko polj-skega kluba. — Iz Rusije. Vrhovni prokura-tor Volšin je bil odpuščen. Mandati Članov d"n:e se ne bodo podaljšali. = Danska nevtralnost. Kraljevsko danska vlada je sporočila v Be-coiin. da hp ostala Danska x neon- sko - romunsk! vojni absolutno ne- vtralna. — Švedska in novi položaj. »Aftonb'adeU piše, da so se simpatije za centralne države še povećale odkar je Romunska napovedala Av-striji vojno. Narodni interesi Švedske so nerazdružno zvezani s centralni-mi državami. ObroČ je sedaj skoraj popolnoma sklenjen, samo na severu je še odprt. Švedska se bo ustavila vsakemu pritisku, če pa se bo pri-tisk nadaljeval, če se bodo nadalje-vale žalitve, se bo morala Švedska odločiti. Ogrski državni zbor. V političnih krogin v Budimpešti se zatrjuje, da bo ogrski državni zbor v torek s kraljevskim reskrip-tom odgođen. Pred preć'tanjem kra-ljevskega reskripta bodo ministrski predsednik grof Tizsa in voditelji opozicijonalnih strank podali izjave. Opozicijonalni poslanci so oglasili mnogo interpelacij, tako Zboray o utrjenju Sedmograške, Massar o evakuiranju sedmograških komitdtov in Bartoš o preskrbi beguncev. Ministrsk! predsednik grof Tisza o vojni napovedi Romtinske. V ogrski magnatski zbornici je dne 2. septembra ministrski predsednik grof Tisza imel govor, v katerem je med drugim rekel: Vojna napo-ved Romunije se vredno pridružuje izdajstvu Italije, da, je še presega. Če bi Italija ne bila videla svoje bo-dočnosti v ozkih mejah Adrije, nego v Sredozemskem morju, bi ne bila v monarhiji imela zavarovateljijo nje-nega hrbta. Ravno tako ie Romunska slabo sodila svoje življenjske interese, ko ni iskala pri centralnih dr-žavah varstva proti ruski nevarnosti za njeno neodvisnost in njen narodni obstanek. Postopanje Romunske ni samo gr eh proti zvestobi In časti, nego tuđi proti svojim lastnim interesom. Ministrski predsednik Je odločno zavrnil v vojni napovedi Romunske izrečeno očitanje.da je monarhija povodom balkanske vojne ni pošteno podpirala ter protestiral proti dolžit-vi, da so Romuni na Ogrskem zatirani, rekoc, da se Romunom na Ogrskem v gospodarskem. kulturnem in rnoralnem oziru bolje godi, kakor onim na Rnmun^-em. Sklicuie se na izjave ogrskih Romunov povodom vojne napovedi. je naglašal. da je to sijajen dokaz ertotnosti ogrskoga naroda. Izrazil ie sočutje po romun-skem napadu prizadetemu prebival-stvu Sedmograške in zagotovil, da se bo ves narod s povečano odloč-nostjo noril. da zavoju je vzete mu dele. MinistrsVi pred«ednik je končal z hesedami: ?tevilo naših sovraŽni-kov se ie pomnožilo za enecra. Napa-ka bi bila. če bi se rntelo to deistvo zman^evatl. a ra\T!o taka nanaka bi bHa. če bi se to dej^tvo rjretfravalo. T?amr> ob rami z na^imi zavezntki, knterih zve^toha se ka^e v tem tre-notku morda še sijajnejše, kakor do-^T^i. gledamo novemu sovražniku v oči. Grof Alađar Szecheny? se ]e pri-Hruril izjavi ministrskepra predsedni-ka in obsojal napad Romunske toliko boli. ker se ima Romunija za svojo eksi^tenco večii del zahvaliti Avstro-Ogrski, pa jo je zdaj veniarle za-vratno nap?.dla. Govornik ie rekel. da mora vladi in armadnemu vodstvu oč;tati. da ni^ta ogrske meie proti Romun^ki zadosti zavarovali, vsaj toliko, da bi se bilo moglo ob-mejno prebivalstvo nravočasno umnkniti in spraviti svoje stvari na varno. Ministrski predsednik je izjavil. da nihče boli kakor on želi. da bi mo-gel dati o tej stvari pojasni!. Zdaj tega ne more storlti. Ni pa res, da ie mojroce varovati meine prelaze, ne da bi bile čete v nev?rnosti, da jih obkole. Naše čete bi bile brez rezerv prišle v tako nevarnost. Kar se tiče preskrbe obmeiTieea ozerrija s pri-merno množino vojaStvn. je bilo treba se odločiti. ali se nH na razpola-tranje stoječe čete razde!e in en del postavi na rorrmr!?ko mejo. ali naj se na kakem bojišČu rrovzroči odloči-tev. Lani se ie armadno vodstvo od-ločilo za veliko ofenzivo, ki je pro-vzročila nrebitje nri Gorl*:ah: če bi se to ne bilo 7«rodno, b? bHi ^e danes v Karpat-'h. Zdaf le bilo treba čete združiti na ruski fronti, da ustavilo rusko ofenzivo. Seveda se Je ti'di odredilo primerne čete za romunsko mejo. a časa le h*lo premalo, da bi se jih bilo tia spravio. Zato smo se za zdaj omeiftii na zadrževanle Romu-nov. upati T>a 'e. da bodo storiene odredbe rod'le do>>re sadove. Pristopafte kot ćlani k „Bdoćenm fcrit»Ml lesli iz priiontn fežeL 2upanstvo evakuirane občine Št. Andrež naznanja svojim obća-nom, da se nahaja občinski urad zdaj v Leskovcu pri Krškem. Občani iz pt, Andreža, ki od občinskega urada česa žele, naj pišejo na naslov: An* drej Lutrnan, župan v Leskovcu pri Krškem, Dolenjsko. Pred dobodom Italiianov v Gorico. Iz poročila v vojnoporočeval-skem stanu odobrenega: Gorica sama je bila neprestano pod granamo točo. Okoli 10.000 mirnih prebivalcev je živelo v tem peklu. Žrapneli in granate so vdarjaiš na Travnik; 40 oseb je ležalo tam v svoji krvi. V neko poslopje ob cesti, ki vodi iz Smpetra v mesto, kjer je imelo buaež eno naših poveljstev, je vda-rilo, eden za drugim, 18 polnih zadet-kov. Cudež prav, da ni bil nihče ranjen. Neprevidne ženske, ki so šle po cesti, so bile zadete, otroci, ki so hoteli brezskrbno pobirati tieskajoce šrapneiske kroglice.. Neprenehoma so se pojavljala letala nad mostom. Ćele skupine ogromnih Caproni-aparatov, nieuwportskih lovilnih le-tal in Voisin-aparatov so jih sprem-ijale. Prišlo je do vzburjenje vzbuja-jočih zračnih bojev, ko so se jim pri-bližali naši lahki mali Fokkerji in so jih drzno napadli ... Na višinah Pevme in Oslavja se je posrećilo Italijanom v varstvu mogočnega ognia od Steverjana dol priti bližje. Ljut boj je bil še na pobočjih strmega Sabotina. Mostni oklop pri Ločniku je bil popolnoma zravnan, kakor levi so se branili Bošnjaki proti vdirajo* čim Italijanom. Večkrat so bili v enem in istem jarku sovražniki sku-paj, ločeni samo s kako traverzo ali s hitro nametanimi vreč'ami iz peska. Tu je bil sovražnik vdrl, v sosednjem odseku so se naši Še uspesno borili v protinapadu. Eden naših oddelkov na Podgori je vjel okoli 400 Italija-nov, ki so Čakalu da jih odpeljejo. V očigled kolosalni premoći sovražnika in grozeči onemoglosti naših čet je bil končno dan ukaz, opustiti pozicijo na desnem bregu in se umakniti v defenzivno crto vzhodno mesta. Mali oddelki so še držali me-sto samo, na katerega robu so se že prikazale italijanske avantgarde. Brigada Pavia, ki je bila v bitkah v novembru in decembru tukaj skoro izkrvavela in brigada Casale sta bili prvi, ki sta prišli do mesta. Prebredli so reko in dospeli na levo soško obrežie. Berzaljerski kolesarii so bili prvi, ki so prišli čez reko. Potem so zaČele italijanske ženijske čete od nas razstreljene mostove za silo popravljati. Ogenj naše artiljerije jim je prizadjal pri tem znatno škodo. Boji ob robu mesta so trajali dalje. Sele v sredo smo odšli iz Gorice, na kar so prikorakali v mesto Itali-jani... V ruskem vjetnfštvu se nahaja-jo poleg seznama izgub št. 429: Fran Nardin iz Gorice v Omsku. Ivan Saksida iz goriške okolice v Jelcu, Orel, Martin Sivec s Tolminskega v Karačevu, Ivan Skočir s Tolminske-2a v Kunguru, vsi 27. dom. p. V italijanskem vktništvu se nahaja poleg sezn. izgub 429: Josip Pavlin iz Gorice, in sicer v Alessan-driji. Pavlin je služil pri 27. dom. p. Italijanska zastava za Trst, Iz Lugana poroča korespondenčni urad: Italijanski poslanec Barzilai in tovariši so sklicali v Rimu dve zbo-rovanji; na jednem se je razpravlja-lo o nabavi itali'anske zastave za Trst in modelu za shrambo zastave, na drugem o gospodarski novi uredit vi v zavoje van ih provincah. Razpuščena društva. Tržaško namestništvo ie razpustilo sledeč^. društva: Societa del Casino v Motovunu, Circolo di coltura popolare v 3rtonilji, Societa Unione popolare v Novemgradu in Gabinetto di lettura agricolo - operaio v Oprtlju. Goienci in goienke goriških uči-teljišč, ki so v šolskem letu 1914/15 dovršili z ugodnim uspehom tretji letnik, a nišo mogli doslej iz katerih-koli vzrokov položiti zrelostnega iz-pita, se obveščajo, da je c. kr. dežel-ni šolski svet goriško - gradiščanski (sedaj v Opatiji) ugodil prošnji neki njih koleginii, naj bi bila naknadno, meseca septembra t. 1., pripuščena k zrelostnemu izpitu pred fcoriško iz-praševalno komisijo v Ljubljani, češ, da se iz nekih razlogov ni mogla udeležiti dotičnih izpitov meseca ju-lija v Ljubljani; h krati se opozarja-jo, naj si izkušajo tuđi oni izprositi istim zakonitim potom isto dovo-ijenje. Tuđi v strelske farke med bojno gromenje ie prišel glas o bednem in žalostnem stanju našega ljudstva, ki je moralo zapustiti nad vse ljubljeno solnčno Goriško. Ta žalostna vest ni ostala brez uspeha. Omehča-la so se hrabra in junaška srca v prsih naših braniteljev in gg. častniki 13. visokogorske stotnije, dom. pešp. It. 27 so zbrall svoto 100 K, da io položijo na ognjišče revnih beguncev v tujini, da jim s tem olajšajo in omi-lijo kruto usodo, ki jih tako nemilo preganja. Gg. častnikom goriome-njenega zbora kličemo Ie s skromni-mi besedami: »Bog vam povrni obi-lokrat, naj vas obrani čile in zdrave«, da bi se vrnili skupno s svojimi preganjanimi sorojaki v domovino! — Posredovalnica za goriške begun* ce v Ljubljani. Naši fcratje na Ogrskem In gorl-ški begunci. Tuđi naši bratje na Ogrskem so se spomnlli na svoje ne-srečne goriške brate, ki jih je zadela kruta usoda. Prečastiti gospod Jože! Kleke, župnik v Črevsovcih v Med-niurju na Ogrskem, je poslal posre-dovalnici za goriške begunce v Ljubljani precejšnjo svoto in mnogo oble-ke kot dar tamosnjili Slovencev. Pri-jetno smo dirnjeni, da se spominjalo naši bratje tuđi v drugi polovici naše mogočne monarhije naših begun-cev in da so zbrali po nevtrudljivem delovanju prečastite^a gospoda Josipa Kleka, župnika tako znatno svoto in toliko obleke, da mu gre še en-krat najtoplejša zahvala. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. V Kromerižu so nabrali nastav-Ijenci sedaj tam se nahajajoce goriške deželne umobolnice znesek 233 kron. Polovica se porafci za goriške begunce, polovica razdeli fondu za vdove in sirote v boju padlih gori-ških bojevnikov. Kdo ka| ve? Gospa Olga Ce-ehak v Mariboru, Magdalenengasse Nr. 117, I. nadstropje prosi obvestila. kje se nahaja g. Milonik iz Gorice, posestnik in krčmar »Časa rossa«. Kdo ve kaj o Katarini Drašček, poročeni Kocjančič iz Podgore, ki ]e prebivala v Gorici z družino do prihoda Lahov. Po njei poprašuje Josip Drašček. K. u. k. Div. Teleph. Abt. Kdor bi kai vedel, naj sporoči našemu uredništvu. Dnevne vesti. — Ponovno odlikovanje. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda je dobil narednik tukajšniega sanitetne-ga oddelka Ivan S1 a n o v i c, Ljub-Ijančan, za opetovano dokazano hrabrost pred sovražnikom. Prvič ie bil odlikovan lansko Ieto kot četo-vodja s srebrnim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje. — Odlikovan je bil četovodja brzojavnega polka Jakob Aleš z Dolskega z bronasto hrabrostno svetinjo. Isti je pred kratkim dobil tuđi pismeno pohvalo vrhovnega povelj-stva- — Pade! ie na italijanskem boii-šču zadet ravno v srce dne 21. avgusta Ljubljančan Mihael Lumpert, ki se je že od začetka vojne hrabro bo-jeval in je bil tuđi odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Bil je pri vseh tovariših jako priljubljen. — Velike Poljane. Padel je dne 3. avgusta junaxke smrti na sever-nem bojišcu krojač Dornmik Pirnat, sin krojaškega mojstra. V cvem mladosti je daroval življenje na oltar domovine. Star je bil 20 let. Zadet od puškine krogle v glavo, i? bil takoj mrtev. Pokopan je pri vaši Rudka-Marinska na Rusko - Poljskem,okraj Kovel. Njegov poveljnik sporoča: Bil je marljiv, v izpolnjevanju svojih dolžnosti natančen in vesten. Počiva v grobu sam. Isti dan je bil predlagan v odlikovanje. Daljnja zemljica bodi mu lahka! — Ponesrečil. Predstojniku tu-kajšnjega c. kr. revirnega rudarske-ga urada gospodu c. kr. rudarskemu svetrtku Strgarju poroča gospod Ro bert Drasch, bivši ravnatelj trbovelj-ske premogovne družbe, sedaj v Vi-pavi, da se je njegov sin c. kr. rudarski adjunkt Oskar Drasch kot c. in kr. nadporočnik neke mo-znarske baterije na jugo - zapadne-m bojnem polju v ^orovju smrtno ponesrečil. — Nove doiočbe o imenovanju za rezervne praporščake. Odrejeno je, da odslej kadetni aspirantje, eno-letni prostovoljci, prostovoljci za čas vojne in čmovojniki, ki imajo pravico, nositi znake enoletnih prostovolj-cev, ter za črnovojniške poročnike določene osebe, ne postanejo več kadetje, nego neposredno takoj pra-porščaki v rezervi. — Darllo. Gospa Miklič v Ljubljani je mesto venca na krsto umrle-mu gospodu Schneiderju darovala Rdečerrm križu 10 K. — Enkratna draglnlska oođpora za vpokoiene državne uslužbence oziroma za njihove vdove in sirote. V poiasnilo interesiranim stran-kam se nam poroča od c. kr. finanč-nega ravnateljstva v Ljubljani sle-deče: Pravico do enkratne podpore ima.io samo v gotovi plačilni razred uvrščeni državni uradniki ter državno učiteljstvo v pokoju, dalje v kategorijo slug in delavstva spadajoči vpokoieni državni uslužbend kakor žO2. Mev. #aiOV£Nbtsj nakoU", anc 4. septembra iyit>. Stran 5. tuđi njihove vdove to sirote«, vsi pa le tedaj, če uživajo normalno (mo-rebiti z milostno doklado povišano) pokojnino ali preskrbovalnino do gotove visine. Pravico imalo torej tuđi v kategorijo slug uvrščeni davčni eksekutorji, pomožni sluge, solinski ter gozdni delavci, tobačni delavci in delavke ter njihovi ostali, katerim se je priznala pokojnina ali preskrbo-valnina na podlagi za dotično kategorijo posebej izdanih določb. Na-sprotno pa nimajo nobene pravice do podpore vsi tišti, ki dobivajo mi-lošeino. — Načeloma imajo pravico do podpore le stranke s pokojnino, ki nimajo nobenega premoženja. Zato pa morajo \e-te preskrbeti na svojih pismenih prijavah (prošnjah) pri občinskem uradu svojega stalnega bivališča (v Ljubljani na mestnem magistratu) potrdilo. da so brez pre-moženja. Tako opremljene pismene, nekolekovane prijave naj stranke vlože pri tistem finančnem ravnateljstvu, od čegar računskega oddelka se jim nakazuje pokojnina. Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani naj priglase torej svojo pravico do podpore vse tište osebe, katerim nakazuje pokojnino c. kr. finančni ra-čnnski oddelek v Ljubljani, to je vse-lej, če ima izroČeni njižni izvleček na sprednji strani spadaj v sredi be-sedo »Krain« (Kranjsko) ter na zadnji strani vabilo, da se naznanjajo izpremembe stanovanja temu uradu. Najvišji znesek letne pokojnine ali preskrbovalnine z morebitno milostno doklado vred, do katerega se do-voli enkratno podporo, znaša: Za državno uradništvo in učiteljstvo, ki je uvrŠčeno v gotovi plačilni razred, .1000 K (podpora 252 K). za. njihove vdove 2400 K (podpora 204 K). za poduradnike in sluge, za moštvo var-nostne straže (policije), za finančno stražo in orozništvo. za paznike v kainilnicah in jetnišnicah. za pisar-iiiške oficiiante. davčne eksekufrorje in pomožne sluge 1500 K (podpora 120 K), za vdove teh uslužbencev fino K (podpora 72 K). za službence, ki snadajo v kategorijo delavstva, ooo k (podpora 9M K), za velove ta-kifr uslužnencev 600 K (podpora 60 kroni ter za sirote po državnih urad-nikili ali državnem učiteljstvu sirot-niiia 1200 K (podpora 96 K) ali pa vzgojevalnina 4S0 K (podpora 60 K). Za sirote vseh drugih uslužbencev zna^a podpora pri sirotnini 48 K. pri vzgojevalnini 36 K za vsakega otro-ka. — Ce pa presega pokojnina drž. uradnika znesek snoo K, pa je ven-dar nižja kot ta znesek s podporo vred, tore] nižja kakor 3252 K. tedaj Rre temu uratfniku podpora v izmeri razlike med njegovo pokojnino in zneskom .1252 K. Prav tako dobi vdova po drž. uradniku, če je njena pokojnina vis ja kot 2400 K, pa ne prereza vsote 3604 K, podporo v iz-meri razlike njene pokojnine in zne-skom 2604 k. Podobno velja za vse druge kategorije. Glede sirot je tre- Iba pripomniti, da dobe podporo samo, če nišo se dopolnile \4. leta. Kako podporo se bo izplačaio državnim nslužbencem v pokoju, ki ne spadajo v nobeno izmed zgoraj navedenih kategorij (kakor: poštarji. poštne oficijantinje in drugi}, do se-daj se ni izdanih nobenih navodil. — Kotično se stranke nujno vabiio, da vlože nemedoma svoje, po občin-skih uradih glede uboštva z&nesljivo potrjane prijave, da se bo maslo podpore tem preje izplačatf. — Nadomestilo za usnfate pod-pfate. Na noseben način iz tankih krizama lenKenih deščic sastavljene Ie-sene podplatc je iznašel ravnatelj Zavoda za pospeševanje ibrti gosp. A. Springer. Bistvo teh podplatov obstoji v tem. da so desčice tako položene, da se doseže nekaj gibčnosti in da je lep take vrste, da se ne raz-ropi niti v vročini. Vsled tega so taki podplati rudi nepremočljivi in so pač v današnjih razmerah tuli glede tr-pežnosti edino nadnmestllo za pod-p!atc iz usnja. Pojasnila daje Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, ali pa \YirtSwhaftsabt2iI'jng des Steier-niiirkischen Gev.erbebefordemngs-Tirstitutes in Graz Burg,rasse 13.« Iz-delovanje čevljev s takimi podplati se lahko ogleda in priuči pri naveden em Zavodu za pospeševanje obrti v Gradcu. Sicer je delo tako eno-stavno, da se ga lahko napravi že po popisu, ki ga je izdal otnenjeni zavod i;i ki se dobi tuđi pri Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunaj-ska cesta št. 22. — DoJoČitev najrvJšjih cen za na-droboo prodajo krorapirja. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranj-skem z dne 31. avgusta določa naj-višje cene za nadrobno prodajo krompirja: V nadrobni prodaji av-strijske Ietine 1916., to ie pod 1 me-trskim stotom, se nfaslednje najvišje cene ne smejo preseči: za čas od 1. septembra do 15. septembra 1916 za rrebran, čist in najraanj velik kakor kurje jajce 15 vinarjev kilogram, neprebran 13 vip,; od t6* agpt^mtoi 1916 do 2&. februarja 1917: prebran čist in najmanj velik kakor kurje jajce 12 vin. kilogram, neprebran 10 v; od 1. marca 1917 po 14 vin., oziroma 12 vin. kilogram. Cene veljajo ludi za uvožen krompir. — Kuhanje piva bodo ustavili. Ravnatelj Gossovih pivovarn je javno pojasnil, da so alpske pivovame s svojinu zalogami ječmena skoro pri pri kraju in da bodo po porabi teh zalog alpske pivovarne ustavile kuhanje piva. — Osebna vest. Dolgoletnemu uradniku Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, gosp. Bogumilu Kajzelju je podelil upravni svet pr^kuro. — Poroka. Poroćil se je danes v frančiškanski cerkvi deželni inže-nir gosp. Fran R u c h, c. kr. poročnik v rezervi, z gdČ. Maro Josinovo. Poročil ju je je gosp. dr. Demsar. — V deželni bolnišnid je umri Anton Ponikvar po težki bolezni. Preotalim naše sožalje! V Kraniu ie umri gospod Alojzij Bizjak, notarski kandidat, po dalj-šem bolehanju. Cenjeni rodbini iskreno sožalje! Na c. kr. viSII drž. realki v Idriii se priČne pouk 15. septembra lc^16 in se bo nemofeno vršil, kakor zadnji dve leti, ker radi vojne ni nobene nevarnosti. Stariši in dijaki se torej opozarjajo na to ternbolj, ker je radi Gorice ondotna realka odpadla. Be-guncem ne bo ne zadržka ne za-drege. Štlridesetletnico učitelievanja ie obhajai g. Avgust Ž i v k o . učitelj v Slivnici pri Mariboru ob sklepu šol-skega leta, dne 30. avgusta t. 1. Gosp. nadučitelj K. Pestevšek, katehet svetnik Fr. Mirti in učenci so navdu-šeno v zbranih besedah želeli g. jubi-lantu še mnotro zdravih in srečnih Ier! Gospod A. Zivko dcluje že vsch 40 let na tej soli, je časten občan ob-cine v Rančah, obClnski odtiornik in tajnik v 51i\Tiici. Na Breznem pri Rim. toplicah je umri posesmik in vobčeznani iz-Uelovatelj sodavice in pokaiic Josip Stokavnik. Pokojnik je bil zelo skr-ben gospodar in vri narodnjak. N. v m. p.! Umri io dne 28. avgusta t. 1. v ?martinu pri Slov. Gradcu učitelj Rudolf Krpač, nastavljen na Zidanem mostu. 2 njim je izgubilo slovensko učiteljstvo vrlega tovariša in šolska mladina preljubeznivega vzgojitelia. Bodu mu lahka domaća gruda! Narodni domi na Slov. Štajarju in slovenske posojilnice. V št. 16. t. 1. »Gospodarskega Glasnika«, ki ga izdaja za gospodarstvo in umno kmetijstvo c. kr. kmetijska družba štajerska v Gradcu — razpravlja V. Pušenjak o nalogah kmetijstva po vojni, o slovenskih posojilnicah in zacirugah razvija pisatelj nazore, katerim je s stališča celokupnosti naroda vobče pritrditi, a ravno tako odločno je zavrniti napad na »Narodne dome« in na inteligenco na Spo>d-njem Stajerskem, ki odseva iz ome-nienega članka. Gosp. Pušenjak piše: »Da bo pa mognče doseči še lep-^e uspehe, ko dosedai, da bo izginila vsaka nepotrebna in vsled tega škodljiva konkurenca v zadružništvu, je potrebno dvoje: prvič skupno delo vseh slov. spodnještajerskih zadrug in drugič: »Umlernen.-< glede raznih čudnih nazorov, ki so se glede nalog zadrug, zlasti posojilnic ugnezdili (!) med inteligenco na Sp. Stajerskem. Napačno naziranje je, da je naloga posojilnic staviti ali kupovati veli-kanska poslopja, hiše itd. v trgih in mestih . . . Kak pomen pa imajo velike luksurijozne stavbe, kak pomen ima če ima posojilnica ćelo vrsto stavb, ki nesejo 1—2^ čistej:a do-bička, zavod pa mora sam dopla-čati . . .* Tako modruje g. Pušeniak. Ta sodba je krivična, ker temelji na podlagi nerazumevanih ali nameno-ma pačenih dejstev. Gospod Pušenjak ne more imeti drugih stavb v mislili, nego »Narodne dome« v Mariboru in v Celju. Ta dva kazeta obliko v zunanjosti. ki bi mo^rla opravičevati pridevek skromne luksurijoznosti ali recimo moderne^a okusa in priličnega komforta. Drugi »Narodni domi« na Spodnjem Stajerskem so pa tako skromne, neznatne in deloma preperele stavbe, da je več kot ironija, jim očitati razkoš-nost ali luksorijoznost. Pri stavbi »Narodnih domov« v Mariboru in v Celju dotični gospodje Posojilničarji nišo nikdar imeli nazora, da je naloga posojilnice, staviti velikanska po-slopja; zgradili so »Narodne dome«, ker je bila ta zgradba ekonomična in narodnogospodarska potreba. Nobe--na dotičnih posojilnic ni bila s tem oškodovana ali na kakršenkoli način prikrajšana. Dokaz temu so letni računski sklepi, kateri so vsakomur na razpolago. Da je stavba malo kras-nejša v zunanjosti in prostornejsa v notranjosti, je popolnoma prav in umestno, saj }e od tistih mal razkos-nost in ornamentika pri gradnji eoa- kih poslopij velikansko napredovala. Graditelji »Narodnih domov* v Celju in v Mariboru so torej le prav dobro razuinevali tok časa, će so zidali in opremili poslopji. kakor sta sedaj in če se nišo zadovoljili samo s kako praktično ali zakotno bajto. Dotična »Narodna doma« imponujeta še sedaj; če bi se bila zidala po Pušenja-kovih načrtih in načelih, bi spadala že sedaj med staro šaro. Narodna zavest se je s tema krasnima »Narodnima domonia« v mestu in okolici velikansko razširila in poglobila. Da pa kmetijstvo in gospodarski razvoj vsled tega ni nikake škode trpel, je najboljsi dokaz podan z uspehom de-narnih vlog v sedanjem vojnem času. Kmet se je pri sedanjih tržnih eenah kmetijskih pridejkov ne samo razdol-žil; on dobi iz dobičkanosne prodaje gotovino, ki jo nalaga kot prihranke zopet v posojilnico. Na drugi strani pa je treba pomisliti da je baš sedaj rezervni zaklad denarnega zavoda najbolje investiran v dragocenejšem poslopju, ki da gotov denar in ne provzroča preobilnih izdatkov za režijo in oskrbo. »Nar. dome v Ptuju je last ptujske čitalnice, ki nima do-volj denarnih sredstev, da bi si mogla omisliti in postaviti krasnejšo in veličastnejso stavbo. To je obža-lovanja vredno. »Narodni dom« v Ptuju je bil kupljen pred več kakor 30 leti. Takratnim potrebam je zado-stoval. Sedaj se pokaže pri vsaki veselici, pri vsakem zborovanju in pri vsaki prireditvi kot premajhen in pretesen, da ne govorimo o primer-nosti in praktičnosti. Obe slovenski posoiilnici v Ptuju bi morali zastavJti vse svoje moči, da se razširi, poveća in olep§a. To bi bilo pravo imenitno skupno delo, to bi bila plemenita, dostojna in občekoristna manifestacija stožnega zadružništva, to bi bil prvi in zelo važen korak za skupno delo-vanje po vojni, to bi bila prva stop-nja tistega »preuka« — g. PuŠeniak rabi še tujko »Umlernen« — ki nam da unanje in jamstvo za boljšo pri-hodnjo«;t. Hic Rhodus. hic salta. — Ptui, 24. avgusta 1916. — Dr. Anton Brumen. Mestna klavnica. V času od 20. do 27. avgusta se je zaklalo v mest-ni klavnici 59 volov, 3 biki, 28 krav, 136 prašičev, 101 tele, 46 koštrunov, S konj, vpeljanega je bilo mesa 95v^5 kg, zaklane živine se je vpelja-lo 4 goveđi. 48 prašičev, 1 tele. »Dolina smrti.« Kino - Ideal predvaja od jutri 5. do četrka 7. t. m. sledeči Messtrov spored: 1. »Sa-Scha Messtrov teden 94 b«, najno-vejše vojne aktualnosti. 2. »Dr. El-senbart«, Messter učinkovita vese-loigra v treh dejanjih, sestavil Fritz Kreisler. 3. »Dolina smrti«, drama z divjega zapada v trch dejanjih. Ta slika nam kaže jahalne in bojne prizore take leDOte in živahnosti, kot so se dosle.i le iako redko videli v fil-mih. — Spored mladini ni primeren. — »Ideal - Kino«. Svečanostnl spreiem trgov. podmorske ladje »Deutschland(« v Bremenu po prvi vožnji iz Amerike. Ta interesantni naravni posnetek se predvaja danes 4.. do ffetrtka 7. avgusta v tukajšnjem »Kino - Idealu«. Suzne %M\l * Revizija portugalske ustave. Portugalski kongres je sprejel pred-log na revizijo ustave. Kazen na smrt bo aopuščena samo v času vojne s kako tujo državo in se srne izreći in izvršiti samo na bojišču. * Internirana kraljica. Nekateri listi poročajo, da so Angleži internirali ločeno soprogo bivšega portugal-skega kralja Manuela in ji ćelo odrekli kraljevski naslov. Ločena so-proga bivšega kralja je rojena prin-cezinja Hohenzollern - Sigmaringen. * Soproga romunskega poslanika na Duniiiii. »Pester Lk>yd« poroca, da se poslanik Mavrocordato in njegova soproga, odkar ie izbruhnila vojna, skoro nič ne pokažeta izven hiše in se vedeta strogo taktno, če-sar o drugih članih romunskega po-slaništva na Dunaju ni mogoče reci, pribija pa, da je madama Mavrocordato v zadnjih mesecih marljivo ob-iskovala v dunajskih bolniSnicah oskrbovane avstro - ogrske vojake romunske narodnosti ter je porablja-la to priliko za politično vplivanje na vojake v onem smislu, ki ga je oficijelna politika romunska dolgo tajila^ ki je pa kofično dobil izraza v vojni napovedi. Najnovejša poroiiila. VpokHci komiteia narodne t>brambe. Rinu 3. septembra. »Agenzia Ste-fani« poroča iz Soluna: Komite narodne obrambe je nemudoma vpokli-cal makedonski ietnik 1915 ter pre-povedal odpotovanje vseh državlja-uov med 19. in 45. letotn- Zahnis pri kralju. Bern, 3. septembra. (Kor. urad.) Olasom poročil franeoskih listov iz A ten, je sprejel kralj Konstantin tuđi ruskega in angieškega poslanfka v avdijenci. Orška vlada je prepove-dala za prihodnjih 8 dni manifestacije v Atenak Are taci je Nemcev. Atene, 3. septembra. (Kor. urad.) Reuter. Več Nemcev je bilo tu are-tiranih. Mnogo se jih je skrilo. Nota, ki vsebuje zadnje zahteve entente, je bila izročena ministrsk^mu predsed-niku Zaimisu v soboto popoldne. O njeni vsebini ni ničesar znanega. Tu vlada velika nervoznost. Danasnj list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar, Lastnina In tlsk »Narodne tiskame«. 2850 U 222/16 11 V imenu 111. Veličanstva mm \ C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori je razpravljalo danes v navzoč-nosti državnega pravdništva opravitelja, obtoženke Marije Bregar, o obtožbi, katero je dvij^nil javni obtožitelj zoper Marijo Bregar zaradi prestopka dra-ženja in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtoženka, razsodilo tako : Obtožena Marija Bregar, 51 let stara, omožena posestnica in mlinarica na Gradičku št 7. Je kriva, da je dne 19. junija 1916 na Gradičkti, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevala za neob-hodno potrebne reci očitno Čezmerne cene s tem, dar je od mesarice Angele Lavtižar zahtevala za prešiče po 5 K 50 h za 1 kg žive vage in pri prodaji počez za 3 prašiče, tehtajoče skupaj največ 250 kg, znesek 1800 K, torej 7 K 20 h za 1 kg žive vage. S tem je zakrivila prestopek po § 14 št. 1 citirane ces. nar. za 1 teden v zapor ter na 200 K denarne kazni, oziroma v slučaju neizterljivosti še za 1 teden v zapor, ter po § 389 kpr v povračilo kazenskih stroškov. C. kr. okrajnega sodnija t Višnji gori odd. II., dne 1. 8. 1916. Vehovar m. p. I Zahvala. 1 h Za ljube, odkritosrčne izraze BB ^H sožalja povodom smrti in za mno- jH ^m goštevilno spremstvo k pogrebu |K ^M nepozabnega, preljubega sina ■■ i Alfonza Stir, I S petošolca - realct n| 9m izreka vsem sorođnikom, prijateljem BBS ■S in znancem v netzmerni žalosti naj- jga m* iskrenejšo zahvalo. SS H ŠT. VID PRI GROBELNEM. H Bi dne 1. septembra 1916. B H ios. Stritar, n H 2345 nadučitelj. K m___________________m Tužnim srcem Javljamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem! prežalostno vest, da je naS nepozabni oče, brat, gospod danes ponoči po hudem trpljenju v Gospođu zatisnil svoje trudne oči. Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri v torek ob 2. uri pop. iz deželne bolnice na pokopaliSče k Sv. Križu. 2844 Pokojniku bodi ohranjen blag spornin! V LJUBLJANI, dne 4. septembra 1916 ialnjoči oslalL ! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat in vnuk gospod I dne 4. t. m. ob Vj2 ponoči v mladeniški dobi 18 let po I kratki mučni bolezni previđen s svetotajstvi za urnirajoče ne- i nadoma preminul. I Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 5. t. m. I ob petih popoludne iz mrtvašnice v Dravljah na pokopaiišče I v Dravljah, kjer se položi v rodbinsko rakevk večnemu počitku. j Priporočamo dragega pokojnika v blag spomin. Sp. ŠiSka, dne 4. septembra 1916. Ž&lujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma sin, brat in svak, gosrod 4 1 • • • Uh • • ^ Alojzij Bizjak nttaraki kandidat t Kranin danes v soboto, dne 2. septembra t U ob II. uri ponoči, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspa!. Pogreb nerozabnega rajnkega se bo vršit v pondeliek, dne 4. septembra ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukaišnje pokopaiišče. Sv. maše zaduSnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. KRANJ - KAMN1K, dne 2. septembra 1916. f aln;oti ostali. 2848________________________________________ Strm 6,______________________________________.SLOVENSKI NAROD-, one 4. septembra 1916. 202 ste*. ■ft" dlloko M aprelmeta na stanovanje, s hrano ali brez hrane pri Tdovi Marifa ftrottl, ■i—fc« cesta ,t 16. 2647 Absolventka trgovskega tečaja na liceju iiće primerne-ga mesta kot začetnica. 2840 Prijazne ponudbe na urrav »SInenskega Naroda« pod „Začetnica 2340" VdOVO« f£(o za tako} ali za oktober •no ali dvo 2320 nemeblovani sobi za 1 ali 2 osebi bolj v sredini mestn. Ponudbe pod „sredi mosta 282011 na upravn. »Slov. Naroda« i bislojna livilja za perilo z dolgoletnim soricevalcn ieli TsiopiH v kako manfio trgovino kot proda] alka. Naslov na uprav. »Slov. Naroda«. Samostofna, trgovsko izobraiena GOSPA obeh deželnih iezikov v govoru in pi-savi zmožna, ieli mesta v kaki pisarni erent. gre tuđi za blagainičarko. Ponudbe pod ufJOSpa 2821" na upravn. »Slov. Naroda«. 2S21 M HffVIlVI^vN , a dobro *e staro gumi« 2841 4 šivalns stroja Sinaj#r la rlngftlf, se ceno proda, Ljnb-l|*na, Cesta aa Roinik si. 29. dvorisće. Louskl pes (brak) SO kfiplf isti se vzame Drej na poskušnjo. — Ponudbe na fvK#liso| vrata ii I, t L|«MJaaU 2849 Vlagalko = sprejme = „Narodna tiskarna". Kontoristinja popolnoma vešča strojepisia in steno-gTafi e% ae tako! aprolmo. 2830 Ponudbe na uptavnistvo »Slovenslcega Nareda« pod „Eontoristin|a Ž&30"« Malinov sok garantirano naraven, v naflnejSi rafi-nadi vkuhan, v pcštnh zavojih a 12 K franko oo povzetju ra^poSilja A. TO" sek, Praga, Kral. Vinohraii it 1274 LI. Za več.e dobave specijalne oiertc 2837 IŠCo ao v boljšo hišo z dvrma ose-■ bama brez otrok ■* dekle za vse, pridna in lepeza vedenja. Naslov pove vprav. »Slov. Naroda«. 2S43 toplis m H (tepke^ za kuhanje, plača vsako množino za češplje po 25— K, za tepke po 20— K za 100 kilogramov. Veležganjarna aadja H. Rosner & Co., Ljubljana. :: Najnovel&a izbera :: - umetniških in drugih == razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA fjubljana prescrnova ulica 5tev. 7. Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perle in puh od K 2-80 za kg naprej priporota trgovina a poatol|niai portom la pma#ai C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg fttev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR I Neroelna konkurenta priaaia u tri m aiika oono napol ali nfč očišćeno blago. Toga »oria ao drto pogosto čitanki mesa in noanaga, kl zviinfo tato lor febtveno pripomore, da to raxt1Jo|o ttttaao ta bm1|L Kipifti lutke ia letaiaje g o b e. Pooudbe z vzorci pod N|ak0AI oa upravu. »Slov. Naroda«. 2787 Kontoristinla s prakso, vešča slov. in nemškega jezika, ftalt nlOlta* Gre tuđi na deželo. Pismene ponudhe na uprav »Slov. Naroda« pod „prftkM/lTtS". Troovski pomoćnik manufdkturižt, želi premeaiti svoje mesto Nastopi lahko 15. septembra, Ponudbf* na upravn »Slov Nar« pod „Mannf aktnriat 2817. 2817 J^Ietdenie v starosti ne čez 16 let, pošten in trezen, to aprolMO za razno delo pri pod je t) u razhčnih pija£. Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2822 Daat v aa|onm a 1S. soptombrom gostilno v Gredu pri Celju fi agcdalaU pof e)L 2803 Ivaa Ravnlkar, Celje. Kdo bi dobavljal star mm p a 11 i r atalno v vefeji mnolini. FoDudbe na upravo. »Slov, Naroda« ]fapro4a| JO Iepo, arond rano, nađ 80 ha obse^ajoČe posestvo ob-toječe iz go^da, paŠnikov, senožeti, travnikov, njiv in sadnega vrta. Posestvo ima svoj vodovod in leii ob cesti, 2 uri od mesta. 2810 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Učenka v knjigarno in papirno trgovino se tak oj sprejme. Zahteva se dobru računanco zmožno slovenščine in nemščine. Pismene ponudbe na uprava »Slov, Naroda« pod „Ratanarica". Prodaše iz zapušćine po Josipu Ko^tomaj visokopritlična zidana z opeko krita hiša v Gaberju hšt 78 pri Celju Hiša je v dobrem stanju, ima 9 stanovanj, prodajalno, vel»ko dvorisće, vrt in gospodarsko po-slonje ter je pripravna ra vsako obrt Sodnijsko je bila cenjena na 21 529 K 20 vin. Natančnejsa pojasnila d^e dr. Anton Boži6y odvetnik v Celju, na katerega se naj naslovijo ponudbe, KAVA! Ze zmleta, že s sladkorje n in vsemi primesmi v kockah za V2 litra kave E11 lia tada slae aa 30 vii. 500 kron plaćam tistemu, kateri more rečit da oi vredoo. navodilo sa prtaravl|anio ao ataati 1 tako kocko v poi litru vode 5 minut kuhati, od ognia vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in na j bolj Sa kava je gotova. — *O poitt oo-*il|afli najmani 20 kode, to je t k« E i-SOf 1 Ovoj te zaratuni po tastni ceni < Pošilja se proti oovzetju. Spreimcm pa na-roceno blago tuđi nara) če kateremu ne aga ja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25 —. Naročita sprejema in izvrSujc razpoftiijaJnica Ivan Urek 14/Mikum S, Mesiai trg *L 13, Modni salon. Cenjenim damam prlporočam svojo veliko zalogo najnovejših klobukov. wr V zalogi novi žalni klobuki. ■*» Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene priznano nizke. Rozi FabČiČ, Rimska cesta 6. I ----■f==iMi-----aM|------- m Dr. ti. Pretner, oduetnik u trstu . si đovoljuje naznanjati, da se je njegova odvetniška pisama preselila v Trstu v ulico dei Forni štev. 15, S I. nadsiropje. Ima se izpolniti mesto občioskega konjederca na Sušaku, ki opravim službo v občinah okraja Sušak in mesta Baker z letno plaćo in stanarino 1420 K. Prošnje, katerim naj se priloži 1.) krstni list, 2 ) spričevalo o nravnosti, 3 ) spričevalo o vsposobljenjir za konjederski poklič, izpostavlieno od državnoga veterinarja, se imajo predložiti občinskemu pred--tojmšuu naSušaku do 10. septembra 1916» nakar sledi takoj 10. septembra 1916 nameščenje, a se ist dobno na^nanuo pogoji nameŠčenja in postranski dohodki zdiužtni s koojedcrskim nameščenjem. 2863 Predstojnik Sablić L f. St. 12.861._____ 2846 Na podlagi ministerske naredbe z dne 4. avgusta 1916, drŽ-zak. št. 224, Jo ugotovitl letošn}o letimo kromplr}a ¥ L)abl|aiil. Do 15. oktobra 1916 ¥ polfedelsklh obratih prldelanl krompir se mora naznanitl mestsema magistrata najkasnejo tokom 8 dal po Ukopavanja. Ves po 15. oktobru 1916 v poljedelskih obratih pridelani krompir je v smislu citirane ministerske naredbe naznaniti mestnemu magistratu tako], ko se izvrši izkopavanje. Posluževati se je uradnih tiskovin, katere se bodo dostavile strankam; nadaljne izvode je dobiti od 9. ure zjutraj do 12. ure opoludne pri mestnem tržnem nadzorstvu (Mestni trg št. 27, pritlično), kjer se potem oddajajo tuđi izpolnjene „naznanilnice letine krompirja*. Kdor bi podal napačno naznanilo, aK se ne držal določenega roka, bode kaznovan z globo do 5000 kron. ali z zaporom do 6 me-secev, ako ne spada prestopek pod strožjo kazen. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 2 septembra 1916. Delnlšba dražba združenih pivouaren Žalec in Laškl tri 3zzzzz^zz= w Ljubljani- zi=zzz^ziz=z VABILO rednemu obćnemu zboru Delniste n združenih pivovaren Zalec ia Laski trg i Liobliaai ki se vrši dne 24. septembra 1916 ob 11. ori dopoldne v Celfn v sejni dvorani PosolUnlce m Bledečim spore dom: 1. Porocilo o bilanci za pretećeno poslovno leto ia odobrenje iste. 2 Porobilo nadzorstva. 3 Slučajnosti LAiKI TBfl, 23. avgusta 1916. Upravni svet. § 17. pravil: V^aka dclntca ima pri občnem zboru svoj glas. § 18. pravil : Delnice, za katere se hoče izvrševati pravico glasovanja, se mo-rajo založiti najkasneje šest dni pred občnim zborom na mestih ▼ pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na poloŽmkovo ime in iz katere mora biti razvidno tuđi število delničarju pristoječih glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s §€ nezapadlimi kuponi. § 19 pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti pokažu legitimacije Kot založna meata deinic so določena: Plvovaraa V Laikes* Lt«M)ui^a kreditna baara v L|«bl]aaly PosoJUnloa w Colja, •avtaaka pwt""'" * iale«. mm