Celjski tednik CELJE, 19. FEBRUARJA 1960 LETO XL, ŠTEV. 7 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISKc DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO SZDL najmočnejša politična sila na vasi IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL 2ALEC TOV. IVANOM KOVAČEM — NAD 80% VOLIVCEV V DVAJSETIH ORGANIZACIJAH SZDL * Te dni so tudi v žalski občini končali z občnimi zbori osnovnih or­ ganizacij SZDL. Z združitvijo od­ borov na Reki in Preboldu imajo 2daj V Spodnji Savinjski dolini 20 krajevnih organizacij, v katerih je včlanjenih 80,87o volivcev. Ko smo predsednika občinskega edbora SZDL tov. Ivana Kovača vprašali, kako ocenjuje zadnje obč­ ne zbore, je dejal da so le-ti pred­ vsem zaradi dobrih priprav in uspešnega dela odborov lepo uspe­ li. Priprave nanje so se začele že lansko jesen. Te priprave so bile predvsem organizacijskega značaja. Zraven tega pa so v teh pripravah sodelovali tudi delovni kolektivi ozi­ roma sindikalne organizacije. Prav temu dejstvu lahko pripisujemo uspeh, da so bili zbori presenetljivo lepo obiskani. Tako je bilo v Bra- slovčah nad 200 ljudi, v Grižah bli­ zu 160, prav toliko tudi na Polzeli, v Petrovčah 200, v Preboldu nad 300, v Šempetru nad 250, na Vran­ skem 190, na Vinski gori 146 itd. To so številke, ki veliko povedo. Poročila so bila zelo konkretna in so temeljila na problemih in dosež­ kih domačega okolja. Temu primer­ no se je razvijala tudi razprava. Značilno je, da so skoraj povsod go­ vorili tudi o davku na hmelj. V razgovoru je tov. Kovač nada­ lje dejal, da so člani SZDL v Pe­ trovčah na občnem zboru predlaga­ li poživitev dela v kulturno prosvet­ nem društvu. Zavzemali so se tudi za ureditev samopostrežne trgovine v zadružnem domu. Ostro so kriti­ zirali nehigiensko prodajo kruha, saj so rekli, da kruh prodajajo v istem prostoru kot petrolej. V Libojah so se znesli nad dosta­ vo kruha. Več pa so govorili o gradnji nove šole in o pomoči, ki jo naj da vsak član SZDL s prosto­ voljnim delom. Take in podobne zaključke bi lah­ ko našteli iz vseh zborov. Vse to pa govori, da so se osnovne organi­ zacije SZDL v žalski občini močno uveljavile in da na vasi predstav­ ljajo vodilno politično silo. To po­ trjujejo tudi programi, ki so jih sprejemali na teh zborih. Da bi osnovne organizacije SZDL še bolj okrepili, bo zlasti občinski odbor SZDL skrbel za njihovo si­ stematično delo in vzgojo članov odborov. Ponekod je v vodstvu kra­ jevnih organizacij SZDL tudi po 25 ljudi. Bolj kot doslej se bodo zavze­ mali za tesnejše stike med odbori in člani. Zato bodo organizacije SZDL vestno pripravljale material za zbo­ re volivcev in opozarjale organe de­ lavskega in družbenega upravljanja na določene naloge, probleme in po­ dobno. Glede na naloge in razvoj, čaka osnovne organizacije SZDL v žal­ ski občini še veliko dela pri utrje­ vanju kmetijskih zadružnih organi­ zacij. Uspeli smo, je še dejal tov. Ko­ vač, da delovni kolektivi v gospo­ darskih organizacijah in politične organizacije na terenu skupaj rešu­ jejo določene probleme. Tako je na Polzeli, v Preboldu, v Libojah in drugod. Takoj po občnih zborih so bile sklicane prve seje novoizvoljenih odborov, ki so namenjene predvsem konstituiranju. V novih odborih je veliko število mladih ljudi, ki bodo ob pomoči razgledanih političnih delavcev prav gotovo dobili potreb­ no znanje in izkušnje za zahtevno delo. Večji odbori, kot v Preboldu in Žalcu, bodo tudi vnaprej imeli po­ sebne komisije za družbeno uprav­ ljanje, za družbene organizacije itd. Zraven tega so se v Žalcu odločili za ustanovitev komisije, ki bo skr­ bela za izvedbo in zlasti še za ko­ ordinacijo najrazličnejših proslav. Razen vseh teh uspehov pa se v žalski občini ponašajo še z visokim številom članov v SZDL — 80,8% volivcev. Tako ima kar enajst os­ novnih organizacij včlanjenih nad 80% volivcev, dve pa celo nad 90 in sicer Šešče 96% ter Prebold 97%- Najmanj članov pa imajo na pod­ ročju Galicije 54 ter v Pirešici 66%- Letošnji občni zbori osnovnih or­ ganizacij SZDL so bili tudi solidna priprava za občinsko konferenco, na kateri se bo zbralo poleg članov do­ sedanjega plenuma še okoli sto de­ legatov. SKRB ZA ČLOVEKA na vseh področjih v torek popoldne je bilo v Celju posvetovanje, ki ga je pri­ pravil občinski odbor Socialistič­ ne zveze. Govorili so o družbe­ nem načrtu celjske občine, hkrati pa tudi pregledali lanskoletne gospodarske uspehe in dosežke z drugih področij družbenega živ­ ljenja. Ugotovili so, da je proizvodnja porasla preko planskih obvezno­ sti, da pa zaostaja storilnost. To ^ma lahko neljube posledice na življenjsko raven prebivalstva. Hkrati so tudi ugotovili, da kme­ tijska proizvodnja v celjski ob­ čini zaostaja, čeprav bi nemara prav zato, ker gre za mestno ob­ čino, kmetijstvu — preskrbi pre­ bivalstva s kmetijskimi pridelki morali posvetiti veliko več skrbi. Zato so podprli dve osnovni na­ logi glede preskrbe prebivalstva iz zaledja mesta — ojačati zdru­ ženo kmetijsko gospodarstvo, da bo zmoglo potrebe trga in okre­ piti zadružne organizacije. Na posvetovanju je tudi v nadaljevanju prevladovala skrb za človeka. Predsednik občine Franc Rupret je povedal, da je v letošnjem družbenem planu za­ jeta tudi gradnja potrošniških središč na Otoku in v Gaberju. Hkrati pa je nujno, da se v teh naseljih ustanove servisne de­ lavnice in osrednja obrtna delav­ nica za popravilo električnih go­ spodinjskih strojev. Gostinstvo je doslej najbolj za­ ostajalo. Novi hotel v Celju, ki je zelo potreben, je ostal le na papirju — enako tudi obrat druž­ bene prehrane v Celju. Vendar kaže, da bo z ustreznimi krediti možno letos gradnjo vsaj začeti. Največ sredstev bo letos po­ trebnih za komunalne naprave mesta in krajev v celjski občini. Vodovod je treba urediti, kanale, ceste — potreb je toliko, da bi tudi dve milijardi dinarjev ne zadostovali. Vendar bo potrebno imeti pri reševanju (toliko sred­ stev kratko malo naenkrat ni možno nameniti za komunalo) komunalnih problemov, ki pone­ kod postajajo nevšečnost, veliko strpnosti in postopnosti. Ko so govorili o šolstvu, trgo­ vini in drugih perečih potrebah, so prišli znova do perečega vpra­ šanja — od kod potrebna sred­ stva? In tako tudi do predloga, da bi v Celju uveljavili 4 odstot­ ni prometni davek na maloproda­ jo industrijskega blaga. Vsa me­ sta v državi imajo že 3 odstotni prometni davek, nekatera tudi višji — drugje pa so vpeljali sa­ moprispevek. Celjani že lani ni­ smo naredili ne eno ne drugo in so nam zaradi tega propadli mno­ gi koristni načrti. Ce se bodo zbori volivcev odločili za 4 od­ stotni prometni davek, bo občina pridobila okoli 70 milijonov di­ narjev. Ta denar bo porabljen iz­ ključno za šole, vrtce, trgovino in družbeno prehrano, torej ra­ zen še nekaterih drobnih reči — za tisto, kar Celjani najbolj po­ trebujejo. Razprava o vseh problemih in nalogah, ki jih prinaša za Celja­ ne letošnji občinski družbeni plan, je bila živahna. Se bolj pa bo živahna, ko bodo o družbenem planu razpravljali prebivalci na zborih volivcev. Saj je končno ves družbeni plan naslonjen na osnovno nalogo — pomagati člo­ veku, da bo lahko bolje živel. POMEMBNOPOSVETOVANJE Sekretar Okrajnega komite­ ja Zveze komunistov za celjski okraj Franc Simonie je v pone­ deljek na posvetovanju govoril o perspektivnem razvoju kme­ tijstva pri nas s posebnim ozi- rom na probleme v celjskem okraju. Na posvetovanju so so­ delovali predsedniki občinskih ljudskih odborov, politični de­ lavci in kmetijski strokovnja­ ki s področja celjskega okraja. Tov. Simonie je svoja izva­ janja razdelil v pet delov, po vsakem pa se je razvila živah­ na razprava. Osnovna nit po­ svetovanja je bila — povečati in uveljaviti načelo intenzivno­ sti v kmetijstvu. To pa je veli­ ko delo, v celjskem okraju pa tudi raznoliko. Saj prav v celj­ skem okraju niha stopnja in­ tenzivnosti kmetijstva od za­ ostalega obsoteljsko-kozjanske- ga predela do razmeroma na­ prednega kmetovanja v Savinj­ ski dolini. V ta namen je v Ce­ lju ustanovljena tudi posebna grupa strokovnjakov, ki bo po­ spešeno delala pri uresničeva­ nju zamisli in nalog moderni­ zacije kmetijstva. Na posveto­ vanju so precej časa posvetili živinoreji, kjer bodo letos naj­ obsežnejše naloge. Posvetovanje je bilo zelo ko­ ristno. Ne samo zato, ker bodo ljudje, ki so se ga udeležili, os­ novne misli, smernice in nalo­ ge ponesli med ostale prebival­ ce, med kmetovalce-zadružni- ke. Taka oblika pomeni tudi vsklajevanje načelne koncepci­ je s teritorialnimi problemi In onemogoča dvom in morda kak razkorak. Zato bi bilo prav, če bi tudi v drugih panogah po­ dobno ravnali — glede razvo­ ja gospodarstva, šolstva, zdravstva, ljudske prosvete in podobno. PRIPRAVE ZA 8. MAREC V CELJSKEM OKRAJU UTRDIMO VLOGO iena v družbenem življenju Od 8. marca — Dneva žena nas loči le še kratek čas. Povsod se že pripravljajo na praznik, zato je prav, da spregovorimo o tem, kak­ šne naj bi bile proslave ob letoš­ njem jubilejnem letu — 50. oblet­ nici praznovanja žena. Iz dosedanjih izkušenj vidimo, da so na ta dan poudarjali družabno plat proslav, da so prirejali spreje­ me za žene, pa mnogokrat le za ne­ katere in da so bili prav ti spreje­ mi kdaj pa kdaj povsem nekaj dru­ gega kot dostojna proslava prazni­ ka. V ta namen so rabili sredstva podjetja in včasih so bili računi do­ kaj visoki. Ali ne bi bilo bolje, če bi letos sredstva vložili v »Sklad An­ gelce Ocepkove^, ki je namenjen za gradnjo kombinirane ustanove za •troke v Ljubljani? Mnogo več bomo morali tudi go­ voriti o kvalifikaciji žena, čeprav ponekod pri njih opažamo premajh­ no zanimanje za izpopolnitev. Skrajni čas je tudi, da posvetijo tu­ di delavski sveti več pozornosti de­ lovnim pogojem žena in da o tem razpravljajo vsaj na enem izmed zasedanj delavskega sveta. Ponekod vključujejo žene v odbore samo za­ radi števila, ali pa zato ker so žen­ ske. Da je to povsem nepravilno in je čas, da s takimi zastarelimi fnislimi prenehamo, je vsem razum­ ljivo. Proslave 8. marca pa naj ne bodo materinski dnevi z ganljivim kulturnim sporedom in brez globlje politčne vsebine. Na njih bi bilo tre- *a predvsem spregovoriti o ženi kot o enakopravnem članu naše družbe- '^^ skupnosti in o njeni vlogi ter dejavnosti v organih družbenega 'opravljanja. Pri vseh občinskih odborih SZDL ''odo ustanovili komisije za delo ^ed ženami in posebne odbore za Pripravo proslav. Analize o pogo­ jih dela žena v podjetjih bodo se­ stavili občinski sindikalni sveti, ob­ činski odbori SZDL pa bodo ob s#- ''elovanju z okrajno zadružno zve- ^0 razpravljali o problemih žena na ^asi. Ob proslavah dneva žena na ^olah bo treba posvetiti posebno Skrb sestavljanju programa, kajti se zgoditi, da bodo ponekod še f^adaljvali s tradicionalnimi mate- ''inskimi dnevi. ^ »Skladu Angelce Ocepkove« je ^ vedno premalo sredstev in kombi­ nirana otroška ustanova v Ljublja- Jl' le še vedno načrt. Podjetja in že- 'J^ 01 svoj praznik morda najlepše Proslavile tudi s tem. aa bi s svojo "^ogo povečale ta sklad. Sprejem pri predsedniku oi(raja Pred dnevi je predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman sprejel pri­ padnike Ljudske milice s področja celjskega okraja, ki so poleg svoje redne službe pravkar dokončali osemletno osnovno šolanje. Na sprejemu je bil navzoč tudi načelnik Tajništva za notranje zadeve tova­ riš Janko Ančik. Tovariš Riko Jerman je navzočim miličnikom čestital k uspehu ter po­ udaril važnost splošne in posebne izobrazbe, ki je potrebna za uspeš­ no opravljanje varnostne službe. Osemletka, je dejal tov. Jerman, ki ste jo pravkar končali kljub obsež­ nemu in odgovornemu delu v službi, vam daje možnost do nadaljnje iz­ obrazbe v raznih strokovnih šolah. Ob tej priliki je predsednik okra­ ja pripadnikom Ljudske milice zaže­ lel, da bi imeli čim boljše odnose z občinskimi ljudskimi odbori ter da bi z medsebojnimi stiki koordinirali delo na terenu v skladu s principi socialistične demokracije, ki priha­ jajo najbolj do izraza v mehanizmu komune. Prav zato je tovariš Jer- m.an še posebej poudaril potrebo, da bi se miličniki v svojem prostem času čim bolj udejstvovali v raznih svetih, odborih, komisijah in drugih organih ljudske oblasti. Na ta na­ čin bodo pripadniki Ljudske milice opravljali svojo službo laže in z večjim razumevanjem, hkrati pa bo­ do aktivno posegali v reševanje pro­ blemov, ki se porajajo v našem ko­ munalnem sistemu. Tovariš Jerman je še zaželel mi­ ličnikom veliko uspeha pri oprav­ ljanju njihove odgovorne službe, po­ udaril potrebo nenehnega izpopol­ njevanja in izobraževanja, ki ga na­ rekuje naš nagel razvoj, nakar se je zadržal nekaj časa z njimi v pri­ jetnem razgovoru. Za izrečene želje in napotke se je predsedniku okraja zahvalil višji vodnik Janez Žagar iz Mozirja z obljubo, da bodo miličniki pridob­ ljeno znanje nenehno izpopolnjeva­ li in tako čim uspešneje opravljali svojo službo. TUDI MILICNISKI POKLIC JE LEP IN PRIVLAČEN Pred dnevi je 25 miličnikov s pod­ ročja celjskega okraja uspešno kon­ čalo osemletko, do maja letos pa bo dokončalo osemletno šolanje še petdeset pripadnikov LM. Miličniki, ki so razgledani in opravljajo služ­ bo vestno, imajo možnost nadalj­ njega šolanja v posebni šoli v Ljub­ ljani in tako tudi vse možnosti za napredovanje. Tudi od pripadnikov Ljudske mi­ lice se zahteva vedno več znanja. To nujno terja nagel gospodarski razvoj pri nas, razvoj tehnike in še posebej socialistične demokracije, katere tempo je odvisen predvsem od sposobnih in razgledanih kadrov. Zato bodo vsi miličniki, ki še nima­ jo popolne osnovnošolske izobraz­ be, dokončali osemletko do 1962. le­ ta. Čeprav dokaj naporen in zahte­ ven, je miličniški poklic privlačen zlasti za mlade, zdrave ljudi, ki so odslužili vojaški rok pa nimajo po­ trebne kvalifikacije za kak drug po­ klic. Mladi fantje, ki imajo veselje do miličniškega poklica, se kaj ra­ di odločijo zanj. Potrebno je le, da se prijavijo najbližji postaji Ljud­ ske milice. Vzgoji in šolanja piipadnikov LM se polaga vedno večja skrb. To pro­ blematiko stalno spremlja tudi okrajnih svet za notranje zadeve kot družbeni organ. Prav to in ne­ nehno šolanje miličnikov vpliva, da le-ti opravljajo svojo službo vest­ no in dosledno, vendar pa v skladu z našimi demokratičnimi principi. Pritožb zoper nepravilno ravnanje skoraj ni. Vse to se odraža tudi v tem, da lani ni bil niti en miličnik v celjskem okraju v kazenskem po­ stopku, disciplinskih kazni pa je če­ dalje manj. To pa je dokaz neneh­ nega izpopolnjevanja in kvalitetnej­ šega dela naše varnostne službe in njenih organov. -ma- VREME V NASLEDNJIH DNEH od 18. do 29. februarja Okrog 22. februarja ponoven vdor mraza s snegom. Tudi med 26. in 28. februarjem bo nekajkrat snežilo. V ostalem bo prevladovalo suho a hladno vreme z mrazom ponoči. 18. APRILA ZVEZNI KONGRES SZDL Na seji predsedstva zveznega od­ bora SZDL Jugoslavije so sprejeli sklep, da bo peti kongres Sociali­ stične zveze delovnega ljudstva Ju­ goslavije osemnajstega aprila letos v Beogradu. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije združuje okoli šest milijonov članov, oziroma 53,7 odstotkov vseh volilnih upravičen­ cev. Mladina v pri pravo h na zvezno de ovno akcijo Prvega marca bo iz Celja odšla na zvezno mladinsko delovno akci­ jo brigada »Mladi traktoristi«. Se­ stavljena bo pretežno iz kmečke mladine, ki zna upravljati traktorje, nima pa še potrebnih izpitov. Letoš­ nje delovne akcije bodo v Srbiji od Malovišta do Vladičinog hana, v Makedoniji pa od Udova do grške meje. Delo bo najtežje v Grdelički klisuri, kjer bodo prav zaradi tega delale specialne brigade »Mladi gradbinci«. Iz celjskega okraja bo odšlo skupno šest brigad — štiri kmečko- delavske in dve srednješolski. Me­ sec dni za prvo brigado, torej prve­ ga aprila, bo odšla na avtocesto druga brigada. Vse brigade bodo imele točno izdelan program politič­ no ideološkega dela in namesto s športnimi rekviziti, ki jih bo dovolj v naseljih, bodo opremljeni s har­ monikami, kitarami, knjigami itd. Zanimanje za brigade je letos ve­ liko. Svečanost ob konjiškem prazniku Pretekli petek je prebivalstvo ko­ njiške občine slavilo občinski praz­ nik. Svečanosti tega dne so se za­ čele s skupno sejo občinskega ljud­ skega odbora in občinskega odbora Zveze borcev. Seji je prisostvoval predsednik okrajavjn ljudski posla­ nec za konjiško področje tov. Riko Jerman. Na svečani seji je govoril predsednik občine tov. Tavčar. Po slavnostni seji se je večina odbornikov, borcev, poleg teh pa še veliko število Konjičanov, zlasti mladme in otrok, udeležilo svečano­ sti na Frankolovem, kjer je okupa­ tor 12. februarja 1945 storil enega najgnusnejših zločinov. Ta žalostni dogodek je občina Slovenske Konji­ ce osvojila za svoj občinski praznik. Po krajšem sporedu ob sodelovat nju pevcev, godbe in mladih recita- torjev, so zastopniki raznih organi- nizacij in ustanov položili na gro­ bišči vence. Po spominski svečanosti je bil v Konjicah sprejem svojcev padlih žrtev, ki se vsako leto odzovejo va­ bilu konjiške občine in organizacije Zveze borcev. SAH Parma v Celju v torek je na željo šahovske or­ ganizacije na celjski gimnaziji obiskal mesto ob Savinji mladin­ ski državni in članski republiški prvak Bruno Parma iz Ljubljane. Odigral je simultanko z dijaki gimnazije na 30 deskah. Po štiri- umem igranju je 27 partij odločil v svojo korist, s Kunejem, Tro- bišem in Pišomom pa je remi- ziraL V. T.