Ijrhaja vsak 2*trt«k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri deJla Libertži (UL Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštninaplačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. lir 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 ■ za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. It. 403 TRST, ČETRTEK 7. JUNIJA 1962, GORICA LET. XI. PRED ZASEDANJEM PARLAMENTARNE KOMISIJE ZA USTAVNA VPRAŠANJA SKUPNA VLOGA NA OBA ZAKONODAJNA ORGANA Predstavniki političnih strank in kulturnih organizacij slovenske manjšine se obračajo na senat in poslansko zbornico s prošnjo, naj v* Posebnem statutu Furlanije - Julijske krajine zaščitita manjšinske pravice Kot smo že napovedali v zadnji številki, so predstavniki Komunistične stranke, Neodvisne socialistične zveze, Skupine neodvisnih Slovencev, Slov. demokratske zveze iz Trsta in Gorice, Slov. katoliške skupnosti, Slov. kršč. socialne zveze, Socialistične stranke, Slovenske kulturno gospodarskt zveze in Prosvetnega društva »Ivan Trinko« iz Čedada te dni podpisali skupno vlogo na predsednika senata in poslanske zbornice. Vloga vsebuje glavne zahteve, ki jih zakonodajnima organoma skupno postavljajo predstavni ki'strank in organizacij, v katerih so organizirani Slovenci v Italiji. Važnost vloge obstoji predvsem v tem, da so jo sestavili in podpisali predstavniki vseh strank in struj, tako da o njej lahko upravičeno trdimo, da izraža voljo in zahteve celotne slovenske manjšine v Italiji. Vloga je bila tudi poslana v vednost predsedniku ministrskega sveta in članom narlrmentarne komisije za ustavna vpra sanja ter se takole glasi: BESEDILO VLOGE »Podoisani predstavniki poliličnih strank in kulturnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti se na osnovi 50. člena ustave in glede na skorajšnjo ustanovitev dežele Furlanije-Julijske krajine obračajo s prošnjo, naj se v deželni Posebni statut vključijo vsa zakonska določila, ki lahko dostoino in učinkovito zaščitijo sloven ko narodnostno skupnost tržaške, videmske in goriške pokrajine. ' Leta 1945 je vlada izjavila, kako .demokratični obnova države nujno terja, da državljani, ki govore različen jezik od itali-iansketra, dobijo vrsto nosebnih jamstev. Dovoljena in zajamčena bo svobodna uoc-raba jezika ne samo v zasebnih trgovinskih odnosih, na javnih zborovanjih, v bogočast ju, tisku, temveč tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastvi. V krajih, kjer prebiva sorazmerno znatno Število državljanov, ki govore različen -jezik od italijanskega, bo v javnih šolah zajamčen pouk materinega jezika. Posebne zahteve tistih področij, kjer prebiva ljudstvo drugega jezika in drugih običajev, bodo zaščitene s svobodnim poslovanjem posebnih krajevnih samouprav.’ ZAKAJ POSEBNA AVTONOMIJA Republiška ustava je poudarila zamisel o zaščiti jezikovnih manjšin. Toda omenjena načelna določila se za, slovensko narodnostno skupnost doslej še niso dejansko izvedla. Podpisani pripominjajo, da je bila za deželo Furlanijo-Julijsko krajino tudi zato predvidena avtonomija g posebnim statutom, ker je bilo treba slovenski narodnostni skupnosti nuditi primerno zaščito in primerna jamstva. Fašistični režim je namreč Slovencem vse odvzel in jim zanikal i najosnovnejše človekove pravice, od upo rabe materinega jezika v vsem javnem življenju do pravice, da si ohranijo svoje slovensko ime. V VIDEMSKI POKRAJINI Slovenci v videmski pokrajini nimajo niti pouka v svojem materinem jeziku v osnovnih šolah in ta jezik je tam izključen celo iz otroških vrtcev. V Furlaniji-Julijski krajini je po zakonu (člen 72 pravilnika matičnega urada, kr. odlok z dne 9. 7. 1939 štev. 1238) dajati I slovenska imena otrokom, katerih starši so j italijanski državljani. še vedno je v veljavi zakon z dne 7. 4. 1927 štev. 494 o spreminjanju slovenskih priimkov v italijansko obliko. V krajih, kjer prebivajo Slovenci, je celo prepovedano, da bi se poleg italijanskih krajevnih napisov postavili tudi slovenski. ZA VSE ENAK ZAKON Italijanski državljani slovenske narodnosti se ne smejo obračati v svojem materinem jeziku na politična, upravna in sodna oblastva niti ustno niti pismeno. Ker so podpisani prepričani, da tolmačijo upravičene zahteve italijanskih državljanov slovenske narodnosti, prosijo, naj se izda zakon, ki bo primerno zaščitil slovensko narodno skupnost v bodoči deželi Furlaniji-Julijski krajini, kot med drugim predvideva 6. člen ustave. Republika ne more določiti različnega ravnanja za različne jezikovne manjšine v okviru države, še manj pa sme delati razlike v okviru iste narodnostne skupnosti, kot na primer med tržaško, videmsko in goriško pokrajino. Zaščitna zakonska določila naj imajo enak učinek za vse Slovenec brez diskriminacij in stopenj. Glavne zahteve slovenske manjšine Podpisani zato zahtevajo, naj vlada in parlament v deželnem statutu podrobneje določijo vsa zakonska določila za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Posebni statut pa naj zlasti predvideva: 1. da pripadniki slovenske narodnostne skupnosti smejo svobodno uporabljati svoj materin jezik v osebnih in uradnih odnosih. s političnimi, upravnimi in sodnimi obla-1 stvi s pravico, da dobe v svojem jeziku tudi odgovor, listine in potrdila; 2. da se v organikih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradih določi primerno! število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik; 3. da se slovenski narodnostni skupnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in v komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo Slovence ; 4. da se na področjih, kjer prebivajo Slovenci, uvedejo poleg italijanskih krajevnih napisov tudi slovenski; 5. da se vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam narodne manjšine zajamči enakopravno ravnanje tudi, kar zadeva uporabo prosvetnih prostorov in drugih naprav ter radia in kar zadeva pomoč iz javnih skladov; 6. da se ne smejo v ničemer spreminjati ozemlja pokrajin in občin z namenom, da se izmaliči narodnostna sestava omenjenih enot; 7. da se razveljavijo zlasti: a) kr. odloK z dne 9. 7. 1939 štev. 1238, člen 2; b) zakon z dne 7. 4. 1927 štev. 494; c) člen 137 kazenskega postopnika, II. in III. odstavek; d) člen 122 civilnega postopnika. Sprejmite, gospoda predsednika in go spodje poslanci, izraze našega najglobljega spoštovanja.« Trst, Gorica, Videm, junija 1962. Tik preden je šel naš list v stroj, smo zvedeli, da se je parlamentarna komisija za ustavna vprašanja v sredo sestala na prvi seji. Sestavila je ožji odbor poslancev, ki bo do 12. t. m. pripravil enotno besedilo osnutka Posebnega statuta. RADiO TRST A Ali bo zmagol trezen razum? • NEDELJA, 10. junija, ob:-9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše — »Kraške pripovedke«: O skopem tkalcu. Radijska pripovedka (Dante Cannarel-la - Jadviga Komac), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Sestanek z Gorenjskim kvartetom; 17.00 Tvornica sanj — obzornik filmskega sveta; 18.30 Tržaški obiski: »Padriče,«; 21.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret: »Kadar Sveti Duh po svetu gre«; 22.00 Nedelja v športu. . PONEDELJEK, 11. junija, ob: 18.30 Glasba 18. stoletja; 19.00 Znanost in tehnika — Franc Orožen: »Savannah, prva trgovska ladja na atomski pogon«; 20.30 Pietro Mascagni: »Krinke«, opera v treh dej. s prologom. Približno ob 21.30 »Opera, avtor in njegova doba«. • TOREK, 12. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Giuseppe Montalenti: »Zakaj smo podobni svojim roditeljem« — Razmnoževanje. Celice in kromosomi; 18.30 7z italijanskega glasbenega ustvarjanja — »Beneške glasbene, šole 18. stoletja«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Drame in epopeje našega stoletja — Saša Martelanc: »Izraelski oratorij«; 21.35 Koncert pianista Freddyja Došeka — Rachmaninov: Dve etudi, op. 39 št. 2 in 6, Bjelinski: Tretja sonata; 22.00 Obletnica tedna — Josip Tavčar: »Giacomo Leopardi ob 125-letnici smrti«. • SREDA, 13. junija, ob: 18.30 Italijanski operni pevci: »Gina Cigna in Pia Tassinari«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 Klasik meseca — Oliver Goldsmith: »Osvajanje v ponižnosti«, igra v treh dejanjih. Prevod: Franc Jeza. Igrajo člani RO; 22.30 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja — Hindemith: Koncert za orgle in komorni orkester, on. 46 št. 2. • ČETRTEK, H. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Maks Sah: Ekonomska geografija Zahodne Evrope — Ita’ija; 18.30 Mladi solisti: sopranistka Silvana Calligaris, pri klavirju Livia D'Andrea Ro-manelli. Na sporedu so Beethovnovi samospevi; 19.00 Lepo pisanje (prof. A. Mužina); 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizje iz Milana. Približno ob 21.15 Književnost — »Jože Javoršek in njegova knjiga ,,Okus sveta’’«, ocena A. Rebula. Približno ob 22.00 Franc Jeza: »Islamska umetnost«. a PETEK, 15. junija, ob: 18 30 Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev: 19.00 Sola in vzgoja — Iv. Theu-e.rschuh: »Pomanjkanje skladnosti med vzgojitelji«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert eperne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Aleksander Puškin : »Poštar«. • SOBOTA, 16. junija, ob: 14.40 Pojeta Gaby Novak in Radmila Karaklajič; 15.30 »Duhovi in prikazni«, dramatizirana zgodba (Aleksander Dumas - ,I>’šan Pertot), igrajo člani RO; 17.45 Dante Aliehieri: Bo žanska komedija — Nebesa. 31. spev. Prevod A. Gradnik, pripravil B. Tomažič; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Pomenek s poslušavkami; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Mariborski zbor »Slava Klavora«. Najvišje pariško sodišče je v ponedeljek odbilo priziv na smrt obsojenega uporni škega generala Edmundu Jouhauda. Generala, ki je bil prvi Salanov namestnik v tajni nacionalistični organizaciji, so 13. aprt la obsodili na smrt. Po Salanovi obsodbi na dosmrtno ječo, so zagovorniki dvignili glas da mora ista kazen veljati tudi za Jouhauda, ki je vendar manjši krivec. V pričakovanju dokončne obsodbe je Jouhaud poslal iz ječe prav tako zaprtemu generalu Salanu poziv, naj podpiše povelje za prenehanje atentatov v Alžiriji. V svojem pismu pravi general, da je neodvisnost Al- TEDE1VSKI KOLEDARČEK 10. junija, nedelja: Binkošti jgi 11. junija, ponedeljek: Binkoštni ponedeljek 12. junija, torek: Janez 13. junija, sreda: Anton 14. junija, četrtek: Bazilij 15. junija, petek: Vid 16. junija, sobota: Feliks — 0 — STAVKE ŠOLNIKOV NE BO Sindikalne organizacije italijanskih šol-niko so včeraj sporočile, da so dosegle sporazum s predstavniki vlade glede zahtevanega izboljšanja gospodarskega položaja šolnikov, Vlada je pristala, da bo še to leta izplačala za poviške šolnikom skupno 33 milijard lir, prihodnje leto pa 70 milijard. Zaradi tega je bila napovedana stavka preklicana in se bo šolsko leto lahko redno zaključilo, Adenauer še vedno predsednik Šestinosemdesetletni nemški kancler Konrad Adenauer je bil v nedeljo že sedmič izvoljen za predsednika nemške krščanskosocialne stranke. Dobil je 391 glasov od 461. Pred dvema letoma je bil izvoljen na isto mesto s 427 glasovi. Kljub ponovni zmagi se vidi, da pada priljubljenost starega voditelja. Adenauer vlada preveč paternalistič-no in ne trpi poleg sebe nobene druge osebnosti. Zelo nerad Vidi, kako raste ugled njegovega prvega sodelavca ministra Er-harda, ki je Nemčijo v gospodarskem oziru dvignil na zavidljivo višino. Na nekem se stanku se je kancler Adenauer posmehljivo izražal o svojem ministru, namigujoč na njegovo debelo postavo. Rekel je, da ga »smatra za obilnega človeka, ki precej odtehta«. Takšne in podobne puščice so bolj škodile Adenauerju, kakor tistim, na katere jih je izstrelil. Na vsak način pa se misli stari lisjak zopet predstaviti kot kandidat za kanclerja, čeprav bo pri prihodnjih volitvah že na pragu devetdesetih let. “Kmetije propadajo Poljski tednik »Polytika«, ki je glasilo komunističnega tajnika Gomu'kc, se pritožuje, da propadajo kmetska posestva na Poljskem. Lansko leto so kmetje opustili 63 tisoč posestev s 400 tisoč ha zemlje. Ljudje namreč iščejo lažjega zaslužka v tovarnah, svojo zemljo pa le napol obde lujejo, da jim ni potreba oddajati odvišnih pridelkov. Omenjeni tednik predlaga, naj vlada izda tak ukrep, kot so ga leta 1959 na Madžarskem. Tam so kmetom, ki niso v redu obdelovali zemlje, kratkomalo od vzeli posestva in jih priključili državnim kolhozom. Gomulka tudi graja kmečko pre-bivavstvo, češ da je preveč vdano veri Dvomimo, da bi vsi ti poskusi in očitki dvignili kmetijsko proizvodnjo. Nizozemske volitve Prejšnjo sredo so bile po vsej Nizozemski občinske volitve. Značilnost teh volitev obstaja v premiku na sredinsko levico. Tradicionalna katoliška ljudska stranka jc ohranila svoje postojanke. Pridobili pa sta socialistična delavska stranka in pacifistična delavska stranka. Liberalna stranka je zgubila 6 odstotkov glasov, nekaj pa tudi komunisti. Vodilni stranki sta danes obe socialistični, ki razpolagata v občinah z 42 odstotki glasov. j žirije postala stvarnost, kateri se ni mogo-j če upirati. Kadar vidi poveljnik, da sta bit-j ka izgubljena in čast rešena, mora v tako j tragičnem trenutku dati povelje za konec ; boja. j Jouhaudov poziv je udaril kot bomba ! med nacionalistične kroge. Trdijo celo, da ! je vlada izsilila to izjavo od zaprtega generala. Bolj verjetno pa je, da so zmerni krogi v OAS proti brezciljnemu krvoprelitju. To je tudi vzrok, da so se začela tajna pogajanja z domačini. Če pa ne bi ti razgovori uspeli, ostaneta le dve možnosti, izven ( uradnega dogovora v Evianu. Prva je ta, da j se Evropejci umaknejo v okoliš mest Alži-! ra in Orana in se pripravijo na oborožen j odpor. Druga pa, da se vsi izselijo v Fran-[ cijo, medtem ko bi v Alžiriji ostali napa-! dalni oddelki z nalogo,, požgali in razrušiti vse, kar so Francozi v deželi zgradili. Ven-1 dar prevladuje upanje, da bo zmagal trezen razum, zlasti odkar je papež v govoru odločno nastopil proti atentatom od katerekoli strani. —0— Novi atomski poskusi V ponedeljek so Amerikancj začeli z vrsto ! novih atomskih poskusov na otoku John-i ston v Tihem oceanu. Poskusnih izstrelitev i atomskih nabojev naj bi bilo po vladnem načrtu pet. Posebna raketa bo poletela 50 kilometrov visoko z atomskim nabojem v zmogljivosti enega milijona ton najhujšega j eksploziva trinitrotolnola. To pomeni raz-i strelilno silo, večjo kot vsi naboji skupaj kar jih je bilo v zadnji vojni uporabljenih. Namen teh poskusov je, ugotoviti ali vpliva tako orjaška eksplozija na magnetno polje okoli zemeljske oble tako, da se onemogoči prenos radijskih valov, kar bi pomenilo veliko nevarnost v slučaju nenadnega napada v bodoči vojni. Ponedeljkov poskus z raketo Thor, ki je nosila atomsko bombo H. pa ni uspel. Izstrelek je zaradi nepredvidenih napak padel z. bombo vred v globoko morje Zdaj se boje, da se utegne bomba razpočiti v globini oceana, kar bi imelo strahovite posledice za ribji zarod. Američani pa nameravajo poskus ponoviti že prihodnji teden. Sovjetska vlada je že poslala Ameriki oster ugovor proti nadaljevanju atomskih poskusov. Trgovinske zveze Veliki nemški dnevniki so objavili že več člankov o prizadevanju sovjetske vlade, da bi zrahljala Evropsko gospodarsko skupnost. Pišpjo, da se Moskvi ni posrečilo zvabiti v svoj trgovski krog nobene zapadno-evropslke države, razen Italije. Od leta 195? dalje se je trgovina med Italijo in Sovjetsko zvezo povečala za osemkrat. Italijanska republika je zdaj največji odjemavec sovjetskega blaga. Včeraj zjutraj se je odpeljal v Moskvo italijanski minister za zunanjo trgovino Preti. Obiskal bo italijansko razstavo v Moskvi in se razgovarjal s sovjetskim trgovinskim ministrom Patoliševem. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, Železniške nesreče Vsa javnost j'e razburjena zaradi nepre stanih nesreč po italijanskih železniških progah. Vožnja po železnici je postala že smrtnonevama; skoraj bi bilo treba napisati oporoko, preden stopiš na vlak. Zadnja velika nesreča, ki se je pripetila danes teden na postaji v Vogheri, je pravi »memento mori«. Tovorni vlak je z vso naglico treščil na zadnje vozove potniškega vlaka in je dobesedno pomečkal 63 smrtnih žrtev. Oblasti so sicer uvedle strogo preiskavo in ukazale zapreti strojevodjo in njegovega pomočnika, toda krivda za tolikšne nesreče pade po javnem mnenju tudi še na koga drugega. Prenoviti je treba vso železniško organiza cijo in zastarele naprave. Po mnenju strokovnjakov zlasti signalni aparati ne ustrezajo več novim zahtevam. Uprava se opravičuje, da nima denarja in da se bodo mogle šele v teku desetletnega načrta vpeljati izboljšave, kot jih ima na primer že Švica. Toda, v desetih letih naj se še vozimo v stalni življenjski nevarnosti samo zaradi slabe uprave in ker se denar razme-tuje cJrugam in ne uporablja v korist in varstvo državljanov? Preveč na debelo Slovita filmska igravka Liz Taylor je znana bolj kot po svojem talentu po izredno visokih plačah. Zdaj igra v Rimu, poleg ljubezenskih zapletljajev, tudi egiptovsko faraonko Kleopatro. Za nastope v tem filmu je do zdaj potegnila nič manj kot eno milijardo in 900 milijonov lir. Ta orjaška številka za en sam film je nagnila celo ameriško davčno upravo, da je poslala v Rim posebnega nadzornika, ki naj pazi, da ne bi igravka kaj utajila na davkih. Taylor je namreč ameriška državljanka. Ob teh številkah se mi zmislimo le na tiste družinske očete, ki morajo s kakimi 30 tisoč lirami mesečno skrbeti za kopico otrok! Cie „imeg Jules Verne, Karl May, Emilio Salgari, to so tri imena, ki so se vtisnila v spomin starejšega rodu pri Francozih, Nemcih in Italijanih ter v prevodih seveda tudi pri drugih narodih. Vsak izmed teh treh pisa tel jev je napisal vrsto romanov - potopisov pustolovskih in fantastičnih, ki pa temeljijo na realni podlagi. Verne je bil fantastičen, ko je govoril o osemdesetih dneh okoli sveta, danes je že zastarel. Karl May je odpiral obzorja v neodkrite svetove, ki so se pozneje izkazali kot resnični. Salgari je pa ustvaril vrsto junaških tipov, ki še danes vplivajo na italijansko mladino z resno možatostjo in Poštenostjo, čeprav odeti v pisane cunje piratov. Letos obhajamo stoletnico rojstva tega čudovitega pisatelja, ki je z neštetimi romani obogatil domišljijo mladine prejšnjega rodu. O Salgariju, očetu »črnega pirata« Sandokana, malajskega tigra, so nekateri ttir.enja, da sploh ni obiskal tistih daljnih krajev, katere tako nazorno in resnično Popisuje. Isto se govori tudi o Vernu in Mayu, da sta se pri pisalni mizi vozila na luno, v globine zemlje, v džungle in prerije Drugi so pa uverjeni, da bi ta trojica ne NOVICE Zbor stoletnikov Te dni se je zbralo v Rimu 700 oseb, starih nad sto let, na prvo državno zborovanje stoletnikov. Zborovanje je organiziral bio loški zavod za proučevanje človeške staro-sti. V Rimu so vse te Matuzaleme najprej lepo sprejeli, pogostili, potem pa z vsem: aparati preiskovali in spraševali, kako so živeli, da so učakali tako visoko starost. Skoro vsi so izjavili, da zelo radi kadijo, in sicer močne cigare ali pa pipo. Radi čitajo, a ne športnih in ne političnih poro čil. Vsi so pa neprestano delali in se niso razburjali. Ni jih plašila misel na jutri; glede hrane in gibanja so pa izjavili, da so se ravnali tako kot drugi ljudje. Odlikovali so jih z zlatimi svetinjami. Sprejel in blagoslovil jih je tudi papež. ftovenstko gospodarsko združenje V prostorih Tržaške trgovinske zbornice je bil v četrtek prejšnjega tedna občni zbor Slov. gospodarskega združenja. Občni zbor je otvoril predsednik združenja g. Stanislav švagelj. O delovanju te strokovne organizacije pa je obširno poročal tajnik dr. France Škrlj. Podpredsednik Dušan Košuta pa je govoril predvsem o trgovinski izmenjavi med Trstom in sosed,-nim jugoslovanskim ozemljem. Poudaril je, da je ta izmenajva dosegla lani vrednost 4 milijard lir. Občni zbor so pozdravili predsednik Tržaške kreditne banke dr. Kukanja, predsednik SKGZ dr. Dekleva in predsednik društva »Pravnik« dr. Tončič. Na koncu so bile volitve novega odbora, za predsednika združenja pa je bil ponovno izvoljen g. Stanislav švagelj. a pirata” mogla tako realno narisati daljnega sveta, če bi ga v resnici ne videla. Pa naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da so ti pisatelji širili obzorje in navdihovali pogum. Emilio Salgari se je rodil leta 1862 v Veroni. Oče je bil skromen trgovec in si je želel, da bi fant ostal za prodajalniškim pultom. Mladostne sanje, ljubezen do narave, zlasti do morja so ga pripeljale v pomorsko šolo v Benetke. Mornar je želel postati, pomorski kapitan. Sam si je zgradil neko čudno ladjico in se spuščal na viharno morje, da so ga včasih le stežka našli. Nad sto obširnih knjig je napisal Salgari, poleg neštetih krajših sestavkov. Pisal je v notranjem zagonu, a pero mu je le prepogosto vodila revščina in skrb za družino. Pisal je in pisal, druge zabaval in učil, sam pa je pri neprestanem delu skoro oslepel. Delal je do zadnjega dne, ko ni več mogel naprej in si je sam končal življenje tei odšel v dežele svojih sanj. To se je zgodilo 26. aprila leta 1911. ZA UČITELJE Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da poteče rok za vlaganje prošenj za začasna mesta in suplen-ce na slovenskih osnovnih šolah 30. junija. Smrtna obsodba izvršena Zadnji dan maja o polnoči je bil konec krvavega življenja Adolfa Eichmanna. Obe sili so ga v ječi Ramleh pri Tel Avivu, potem ko je predsednik Izraela odbil prošnjo za pomiloščenje z besedami iz sv. pi sma: »Tvoj meč je žene oropal sinov, naj bo tucJi tudi tvoja mati brez sinov med ženami.« Hitlerjev rabelj se je do zadnjega trenutka pred smrtjo obnašal ošabno in hlad nokrvno. Pastorja, ki mu je prigovarjal, naj se spravi z Bogom, je odbil, češ zdaj ni časa, da se razgovarjamo o svetem pismu. Na morišču je še izgovoril, da je bil po koren zakonom vojne in svoji zastavi. Vzkliknil je še v pozdrav Nemčiji, Avstriji in Argentini, tla pod nogami so se odprla in Eichmann je zabingljal. Njegov pepel so razstresli v morje. Spomin na njegova krvava dejanja bo pa za vedno ostal kot strahoten opomin človeštvu, naj ne prea'a svoje usode v roke diktatorjem. S to smrtjo pa ni končana obravnava proti nacizmu in sličnim strahovladam. Samo v Avstriji se baje skriva tritisoč esesovskih biričev. V Argentini so pa ustanovili kar dve očitni nacistični organizaciji, ki grozita, da bosta maščevali Eichmanno-vo smrt. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Zagrizene borbe v Cilu Letošnje svetovno nogometno prvenstvo je neverjetno bojevito in zagrizeno, tako da je skoraj na yseh dosedanjih srečanjih prišlo večkrat do prepirov in pretepov; seveda ni manjkalo tudi hudih poškodb. Tako močne, kot šibke enajstorice izvajajo obrambno igro, katera postane večkrat groba in trda. Zaradi važnosti tekmovanja in odgovornosti so skoraj vsi nogometaši zelo razdražljivi in večkrat se dogaja, da nekateremu »mojstru žoge« popuste živci, kar ima usodne pos'edice. Sodniki so pa letos preveč popustljivi in nogometaši se zagrizeno borijo za vsako žogo in si jo hočejo prisvojiti na katerikoli način. Pr-ve teknil so bjle na sporedu 30. in 31. maja in ni bilo večjih presenečenj, razen zmage Češkoslovaške nad Španijo. Sovjetska zveza (2:0), Brazilija (2:0), Cile (3:1), Urugvaj (2:1), Argentina (1:0) in Madžarska (1:0) so z lahkoto odpravile svoje nasprotnike (Jugoslavija, Mehika, Švica, Kolumbija, Bolgarija in Anglija). Le Rusi in Madžari so se dobro izkazali s svojo prodorno in vigrano igro. Brazilci in Cii j pa so se morali precej truditi, da so premagali nasprotnike; igra Argentincev in Urugvajcev pa je bila r lo bleda. Cehi so Z odločno igro osvojili dve dragoceni točki, ki jim bosta odprli pot za nadaljnje tekmovanj-'. Spanci pa so klavrno, zgubili, Italijani in Nemci 50 se zagrizeno, čeprav pazljivo, borili, bolje branili, in tako se je srečanje zaključilo nerešeno 0:0. Od poraženih moštev moramo omeniti odločno igro Jugoslovanov, Mehikancev in Angležev. Navedena moštva so #e spet prikazala na igriščih 2, in 3. junija in prišlo je do več presenečenj. Sovjetska zveza, glavni kandidat za končno jzmago, je zaigrala nerešeno (4:4) s Kolumbijo, Brazilija se je morala zadovoljiti z nerešenim izidom (0:0) s Češkoslovaško. Mehikanci so nudili Spancem oster odpor in le v zadn ji-minuti je Herrerova ekipa zabila odločilen gol. Zelo zagrizena je bi'a tekma med Italijo in Čilom, kjer je prišlo do precejšnjih izgredov. Domačini so bili bolj čvrsti in so zato zmagali (2 K)). Lepe in odločne zmage so dosegli Madžari (6:1), Jugoslovani (3:1) in Angleži (3:1); premagali so Bolgarijo, Urugvaj in Argentino. Nemci so doseglj tesno zmago nad Švico (2:1). Iz prvih izidov 1 ali ko sklepamo, da se bodo v četrt finale verjetno uvrstile naslednje ekipe: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Cile, Nemčija, Brazilija, Češkoslovaška, Madžarska in Anglija, T> zn S Ba> tj a Pokrajinski svet: STROKOVNI LIST V SLOVENŠČINI »NEPOTREBEN« Na torkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta so svetovavci med drugim razpravljali o prispevku ustanovi E.R.A. (Ente Rinasci-ta Agricola), ki izdaja petnajstdnevnik »Ri-nascita Agricola«. Svetovalec NSZ ing. Pe čenko je izjavil, da bo glasoval proti predlogu, naj se nakaže omenjeni ustanovi pol milijona lir prispevka, ker odbor ni upo» števal njegove zahteve, naj ta list ima tudi slovensko prilogo. Zahteva — je med drugim dejal ing. Pečenko — je zato upravičena, ker je vsaj 90 odstotkov tržaških kme-tovavcev slovenske narodnosti. Svetovavec je hkrati poudaril, da bi ustanova ERA morala prirejati strokovne tečaje za kme-tovavce tudi v slovenščini. Predlog ing. Pečenka je podprl tudi svetovavec KP Gombač. Pokrajinski predsednik je pa predlog odbil z besedami, ki nobenega treznega človeka ne morejo prepričati in so za Slovence celo žaljive. Zato je bil prispevek ustanovi ERA določen z večino glasov. Proti so glasovali le komunisti in ing. Pečenko, socialistični svetovavec pa se je vzdržal. TURIZEM V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI V novem hotelu »7 palčkov« v Sesljanu so se v torek sestali predstavniki devinsko-nabrežinske občine in številni sesljanski in devinski hotelirji, gostilničarji ter nekaj strokovnjakov na področju turistične dejavnosti. Sestanku je prisostvoval tudi novoimenovani komisar urada za turizem v Sesljanu in Devinu podprefekt dr. Adriano Monarca. Po pozdravnem nagovoru nabrežinskega župana Škrka je povzel besedo občinski svetovavec in ravnatelj Ustanove za tujski promet v Trstu dr. De Rinaldini. Ta je kratko orisal splošno stanje tujskopromet-ne dejavnosti v Sesljanu in Devinu, osvetlil nekatere pomanjkljivosti ter nakazal več ukrepov za njihovo odstranitev. Zatem je o istem vprašanju govoril odbornik Drago Legiša in zlasti poudaril, da je za razvoj turizma v občini nujno potrebrio predvsem rešiti vprašanj^ kopališč, ki že danes nika kor ne zadostujejo. Predlagal je zato, naj zadevo prouči komisija strokovnjakov, ki naj tudi sestavi načrt, kako naj se v turistične namene izkoristi vsa obala od štiva-na do Brojence v nabrežinskem Bregu. Prisotne je nato pozdravil 'k misar dr Monarca in med drugim dejal, da je krajevni urad za turizem že pričel s priprav Ijalnimi deli in že takoj začel proučevati vprašanje kopališč. Povedal ie tudi, da se njegovi uradi začasno nahajajo v novem hotelu »Ciro« v Sesljanu, kamor se lahko vsi prizadeti lahko obrnejo s prošnjami, z nasveti, vlogami itd. Nato se je razvila živahna razprava, v katero so med drugimi posegli dr. Gruber-Bencova, svetovavec dr. škerk, hotelirja Castelreggio in Blasina in drugi. Vsi ti so zlasti opozarjali na pomanjkljivosti na področju turistične dejavnosti in svetovali več ukrepov za razvoj turizma v Sesljanu in Devinu. I Župan je zaključil sestanek in izjavil, da j občinska uprava jemlje na znanje iznešene nasvete in kritike, ki jih bo tudi skušala 1 upoštevati pri nadaljnjem delu v korist tujskega prometa. Opčine: USPELA ŠOLSKA PRIREDITEV Slovenske šole so začele s svojimi tradicionalnimi pastopi za konec šolskega leta. Tak nastop je pripravila zadnjo nedeljo tudi slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah. Prireditev je bila ob 17. uri v Prosvetnem domu. Na sporedu so bili nastop šolskega pevskega zbora, recitacije, plesne točke, prizor »Cigani« ter veseloigra »Plastika«. Dijaki so se zelo potrudili ter so priredili staršem in drugim obiskovalcem prireditve prijetno presenečenje, zlasti tudi po zaslugi svojih prizadevnih profesorjev. Slovenski otroški vrtec, ki ga že mnogo let vodi gospa Valerija Šinigoj-Magajna tako. da si je pridobila ljubezen otrok in hva ležnost staršev, pa je priredil te dni zaključno razstavo, na kateri so malčki prikazali svojo spretnost v oblikovanju snovi in v risanju. V mesecu maju so naši malčki pridno obiskovali šmarnične pobožnosti, ki sta jih vodila domači župnik Natal Silvani in kaplan J. Vidmar. Znala sta vzbuditi v otrokih zanimanje in ljubezen do te pobožnosti, ki jim bo ostala, upamo, vse življenje. Pač pa bi starši manjših otrov *• leli, da bi se v bodoče začele te pobožnosti eno uro ali vsaj pol ure prej, ker otroci po osmi uri komaj še drže očke odprte. OBMEJNI PROMET V MAJU Po obmejnih prehodih na Tržaškem je prejšnji mesec s prepustnico potovalo skupno 428 tisoč oseb. Od teh je bilo 216 tisoč italijanskih državljanov s Tržaškega in 212 Iisoč jugoslovanskih državljanov z bližnjih področij. Največ prehodov so tudi tokrat zabeležili na bloku pri škofijah, in sicer 155 tisoč. Na drugem mestu je prehod pri Fernetičih (152 tisoč prehodov), na tretjem mestu pa blok na Pesku (27 tisoč prehodov). Prečnik: NENAVADEN DOGODEK Mali Maurizio Spoto iz Trsta, ki mu je šele dve leti in pol, je v nedeljo povzročil hudo zaskrbljenost ne samo svojim staršem in sorodnikom, temveč tudi vaščanom iz Prečnika ter precejšnjemu številu karabi-nierov in policistov. Deček je ta dan s starci prišel na obisk starega očeta in matere, ki sta oba iz Prečnika. Okrog poldne so starši opazili, da malega Maurizia, ki se je prej igral na dvorišč1, ni bilo več na spregled. Pričeli so ga iskati najprej v bližini hiše, a otroka nikjer ni bilo. Ker ga starši OBVESTILO KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, člane obeh organizacij, da 15. junija t. 1. zapade rok, do katerega je treba vložiti prošnje za sečnjo lesa na parcelah, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Tajništvo in sorodniki niso mogli najti niti v vasi niti v bližnji okolici, so seveda postali hudo vznemirjeni in o dogodku obvestili tudi or gane javne varnosti. S pomočjo vaščanov so policisti in kara-binjeri začeli pregledovati vso okolico, a prišla je noč, ne da bi otroka mogli najti. Poveljnik karabinjerov je tedaj telefonsko sporoči! v Florenco, naj nemudoma pošljejo v Trst dva najboljša policijska psa. Že naslednje jutro sta bila psa na tržaški postaji, od koder so ju odpeljali v Prečnik. Eden izmed psov je brž našel sled za izgubljenim otročičkom in res so ga ob 10.50 v ponedeljek našli za nekim kraškim zidom kakih 2 km in pol severno od Prečnika v bližani državne meje. Deček, ki je toliko ur in vso noč prebil sam na kraški gmajni, ni imel nobene ‘telesne poškodbe, razen nekaj prask na nogi in rokah. Zdravnik, ki ga je brž pregledal, je ugotovil, da je popolnoma zdrav. V vasi se še vedno mnogo govori o tem nenavadnem dogodku, vsi pa so se oddahnili, ko so zvedeli, da se fantiču ni nič hujšega zgodilo. Najbolj veseli srečnega zaključka pa so seveda bili starši in sorodniki. IZLET SPDT NA ARTVIŽE SPDT priredi v nedeljo, 17. t. m., izlet v Artviše. Prijave in obvestila v ul. Geppa 9. IZLET SPDT NA »KMEČKO OHCET« V BOHINJ Na kmečko ohcet dne 1. julija priredi SPDT avtobusni izlet čez Podbrdo in Sorico v Bohinj, planinci pa ‘lahko čez Črno prst istotja ali pa v skupinah iz Litostrojske koče na Možica, Slatnik ali Ratitovec. Prijave v ul. Geppa 9. ČEDAD V soboto so v Čedadu odprli veliko pokrajinsko vinsko razstavo. Svoje pridelke je postavilo na ogled in pokušnjo 28 razstavljavcev. V posebnih kioskih na Stolnem trgu se je lesketalo nič manj kot 8567 steklenic žlahtnih vin, in sicer 48 vrst belih ter 34 rdečih. Otvoritvena slovesnost je bila v prefekturni palači ob navzočnosti števil nih predstavnikov oblasti. Govoril je tudi podtajnik v obrambnem ministrstvu sena tor Pelizzo, ki je obenem čedajski župan. Dejal je, da bo država priskočila na pomoč furlanskim vinogradnikom. Vinogradništvo v okolici Čedada bi se lahko zelo vzdignilo, če bo vlada dala podpore v zvezi s petletnim zelenim načr toni. Zato je nujno potrebno, da prizadeti takoj zberejo dokumente in vložijo prošnje za podpore. Popoldne bi morale priti na vrsto še razne druge prireditve v zvezi z razstavo. Začel pa je pihati pravi jesenski veter in se ulivati dež, da je res nastalo »bendimsko« vreme in se je zelo malo pokuševavcev vrtelo okrog steklenic. Zato jih pa je bilo toliko več v lepem nedeljskem popoldnevu. RONAC Prejšnjo nedeljo smo doživeli slavnosten dogodek, ki pa je imel za vse dobre farane tudi malce žalosten prizvok. Ustoličili so namreč novega župnika. Poslali so nam za dušnega pastirja nekega gospoda iz furlanske ravnine, ki popolnoma nič ne pozna našega jezika. Zgodilo se je torej prav tako kot smo se bali. Ne razumemo, kako je to, da višja cerkvena gosposka ne poskrbi slo- SOCIALNI DEMOKRATI IN DEŽELA Predstavniki pokrajinskih zvez socialno demokratske stranke iz Gorice, Trsta in Vidma so pred nekaj dnevi izročili v Rimu spomenico, ki pojasnuje stališče omenjene stranke do dežele Furlanije-Julijske krajine. Iz njihove spomenice posnemamo glav ne točke. Prva je zahteva, naj bo statut enoten za vse tri pokrajine in naj se torej ne ustvari za Trst kakšna posebna avtar-hična ustanova. Tržaški vladni komisariat naj se ukine, pač pa naj se določi posebna ustanova za upravo luke in industrijskega področja, ki naj bi bila financirana iz skupnih državnih skladov. Prav tako naj se s posebno ustanovo poskrbi tudi za gospodarski dvig goriške pokrajine. Nadaljnja točka se tiče teritorialne preuredbe posameznih pokrajin. Kar se tiče volitev deželnih svetovavcev, katerih naj bi bilo okoli 60, predvideva osnutek socialnih demokratov štiri volivna okrožja, tako da bi imela vsaka pokrajina svetovavce v sorazmerju s številom prebi vavstva. Govore tudi o varstvu manjšine, toda pravijo, da zadostujejo dosedanje splošne določbe in da torej ni potrebno, da bi se za manjšino uvedla kakšna posebna uredba Po domače povedano, se pravi, da slovenski manjšini ni potrebno priznati kakšne ugodnosti, ki bi se tikala posebnega volivnega okrožja in zagotovljenega zastopstva v upravnih deželnih organih. * Jtuu til h h ti r/o/tiifi venskim vernikom take pastirje, ki bi vsaj nekoliko poznali jezik svojih ovčic. Saj menda ni to v duhu bodočega vesoljnega cerkvenega zbora? ŠT. LENART Dne 26. maja so zvonovi zvonili na zadnji poti našemu 92 let staremu cerkovniku Dolga leta je vlekel za vrvi v zvoniku ob slavnostnih in turobnih priložnostih, šele v visoki starosti je cerkev in zvonove pre pustil drugim rokam. Tako častitljivega mežnarja niso imeli po farah daleč na okoli. Ljudstvo se je udeležilo pogreba v velikem številu, ker je imelo pokojnika zelo rado, saj je videlo, kako je marljiv za službo božjo in vljuden do vernikov. Ob odprtem grobu je domači župnik orisal celo rajnega v skrbi za faro in ljudi. Vsa soseska želi svojemu cerkovniku, naj bi še v nebesih delal za čast božjo! UKVE V nedeljo, 27. maja, so farani slovesno obhajali 25-letnico pastirovanja domačega župnika Caharije šukalja. V Ukve je prišel 26. maja 1937. Prav takrat so nastala huda leta za Kanalsko dolino. Farani so se zat>, spominjali, kako se je dušni pastir v hudih vojnih časih žrtvoval za njih dušno in telesno blaginjo. Mnogo se je tudi trudil, da je spremenil lice starodavne ukljanske cerkve. Vsi župljani mu zatorej kličejo: še na mnoga leta. Pri nas bi se že morala razviti turistična sezona, toda hladno in neustaljeno vreme še nič kaj ne vabi turistov in izletnikov, nam pa piha zaslužek iz mošnjička. PODGORA Po dolgem času in moledovanju je vendar zasijalo upanje, da bo spet popravljena naša slavna »pašarela« čez Sočo. Gre skoro na smeh, pa ni tako, kajti za večino zaposlenih v mestu je postalo resno vprašanje, čemu je treba v dežju in mrazu delati take ovinke čez pevmski ali ločniški most. Zdaj bo konec našega tarnanja, ker so prejšnji teden res prišli delavci k mostu v Stražicah in se resno lotili poprav. Ker že govorimo o prometu skozi našo industrijsko-poljecelsko vas, moramo ugotoviti, da je tudi cesta od Križišča proti Grojni malo nevarna za pešce, ker je že preozka za naraščajoči promet. Morda bi kazalo napraviti vsaj ozek pločnik za pešce, da bi se čutili bolj varne, zlasti ko pridirjajo avtomobili za hrbtom. Ker imamo Podgorci tudi svojo sečnjo v hostah ob Grojnici, se moramo pritožiti tudi nad vse »vzgledno« cesto s križišča pri mostiču pa do pod Bukovja. Želimo si, da bi se kaj kmalu na tisti cesti kak oblastni predstavnik prevrnil v avtu in samo malo popraskal, potem bi že začeli popravljati pot. Tako se pa bojimo, da bomo vozili in hodili iz luknje v luknjo. Človek bi si kar rad poplaknil jezo s kozarcem vina. Pa na, zlomka, še krčme nimamo več na križišču pod Britofom. Tam so stari Podgorci moževali in se krepčali, zdaj smo še brez tega središča, ker je lastnica zaprla krčmo. Prav bi bilo, da bi jo kdo spet odprl in preuredil v privlačen lokal za domačine in tujce, ki bodo s »paša-rele« kar tja noter padli. ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV V GORICI Dijaki Nižje gimnazije in Strokovne šole v Gorici vabijo svoje starše in vse ljubitelje slovenske šole na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 10. junija, ob 20.30 na šolskem dvorišču v ulici Randaccio. V primeru slabega vremena se prireditev odloži na naslednjo nedeljo, 17. junija, ob 20.30. Na sporedu so: tri pevske točke, mladinska igra »Rdeča kapica« in nastop dijaka — harmonikaša. OSLAVJE Starejši ljudje ne pomnijo v tem času takšnega vetra, kot je razsajal pri nas v soboto in nedeljo. Trte in sadno drevje kažejo tako sliko, kot da bi jih toča oklestila. Silni veter je ruval kar cela drevesa. Povzročena škoda je precej občutna. Zadnje dni prejšnjega tedna so odpeljali v bolnišnico kar pet članov družine Ipavec, in sicer očta, mater, dve hčeri in zeta. Napadle so jih hude bolečine, začeli so bruhati in mučila jih je visoka vročina. Izjavili so, da so jedli slabo meso, katero je povzročilo neke vrste zastrupljenja. V bolnišnici jim je odleglo. Vsi sosedje jim želimo, da bi se čimprej vrnili domov. NAŠI ODBOJKARJI V soboto je goriški športni klub Olimpia dosegel prav lep uspeh, ki se je dosedaj v desetih letih posrečil samo enemu goriške-mu moštvu. V veliki dvorani na Telovadnem trgu je premagal tržaški klub Vis z 2:1 (15:13, 12:15, 15:9). Olimpia je zasedla prvo mesto in se premaknila v višjo kategorijo. Igravci Olimpije so se morali zelo potruditi, da so premagali močne Tržačane, ki so pokazali lepo tehnično igro in veliko mero vigranosti. Goriški igravci kot Ansel-mi, Pelicon, Kušič in Kraner so bili moč nejši, predvsem v napadu in v serviranju ter deloma tudi v blokiranju. IZJAVA SINDIKATA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV V GORICI Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici potrjuje že napovedano stavko učnega in pomožnega osebja slovenskih srednjih šol za sredo 6. in četrtek 7. tega meseca, ker je iz popolnoma zanesljivih virov zvedel, da prosvetno ministrstvo, po namigu višjih vladnih oblasti v Trstu, ni niti pričelo dela za izvedbo zakona o slovenskih šolah z dne 9. oktobra 1961 in je namenoma pustilo, da je potekel zadevni šestmesečni rok. Odbor Sindikata slovenskih šol ooo Profesorji slovenskih srednjih šol v Gorici so se v sredo dopoldne zbrali k zborovanju v zvezi s stavko. Pristojnim državnim organom v Rimu so poslali p-ntpstne brzojavke v katerih poudarjajo, da so stopili v uvum.v.’ no stavko, ker vlada še ni izdala izvršnih določb k zakonu o pravnem priznanju slovenskih šol v državi. PEVMA Žalostno so zvonili na vnebohod pod večer zvonovi v Pevmi. Pokopavali smo Karla Ftglja, ki se je skoro dva tedna boril v goriški bolnišnici s smrtjo in je nazadnje podlegel hudim poškodbam, ko ga je po vozil in ranil avto pred njegovo gostilno na goriškem Kornu. Kot domačin z Oslavja je želel pokojnik biti pokapan v domači zemlji. Kljub lepemu prazniku in ne da bi bila prej razglašena ura pogreba, se je zbralo veliko število pogrebcev, iz mesta in dežele na pokopališču v Pevmi. Dolga vrsta vencev se je postavila v špalir od mrtvašnice do cerkve. Po pogrebnih obredih v cerkvi so zapeli domači pevci žalostinko na koru. Nato so se sorodniki in prijatelji zgrnili okrog jame, kamor so polagali truplo dragega rajnika. Odzveneli so zadnji akordi pesmi »Blagor mu...«, ko so se utrnile v mnogih očeh solze v slovo poštenjaku. Zdaj spi po trudnem življenju pod svojim ljubljenim O slavjem. Naj počiva v miru in tolaži iz nebes svojce in prijatelje. ZAHVALA Vsem, ki so ljubljenega soproga in očeta Karla Figlja spremljali k zadnjemu počitku; vsem, ki so ga v življenju imeli radi; darovavcem cvetja, pevcem iz Pevme za ganljive žalostinke; gospodu primariju iz bolnišnice, zdravnikom; g. župniku za tolažbo in molitev in vsem tistim, ki so nam na katerikoli način pomagali se iskreno zahvaljujeta žalujoča soproga Zora in sin dr. Vojko IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Umrl je Iranc Šaleški linžgar V soboto je ves slovenski svet žalostno presenetila vest, da je umrl starosta slovenskih pisate!jey, Franc Šaleški Finžgar, star 91 let. Usoda mu je bila naklonjena, da je dočakal izredno visoko starost in da je ostal vse do zadnjega duhovno čil, saj je celo v zadnjih letih izšlo še več njegovih izvirnih dal. V povojnem slovenskem literarnem in kulturnem življenju pa si je pridobil Franc Šaleški Finžgar posebne in izredne zasluge s tem, da je pomagal ohraniti pri življenju najstarejšo in najbolj častitljivo ter zaslužno slovensko založbo, to je Mohorjevo družbo, ki ima zdaj svoj sedež v Celju, svojo pot pa je začela pred dobrim stoletjem v Celovcu. Mohorjeva družba je lani počastila Finžgarja s tem, da je ustanovila posebno literarno nagrado za izvirna leposlovna, esejistična, literarno-znanstvena ali poljudno znanstvena dela, ki še niso bila objavljena in katerih vsebina mora ustrezati načelom Mohorjeve družbe ali kot priznanje za zasluge za Mohorjevo družbo. Prva teh nagrad je bila podeljena prav Francu Sal. Finžgarju kot dolgoletnemu zaslužnemu uredniku Mohorjeve družbe. Franc Sai. Finžgar se je rodil 9. februarja 1871 v Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem. Oče mu je bil krojač in kajžar, pozneje pa si je postavil pri fari nov dom. Dve leti je hodil v domačo eno-razrednico, dve leti pa je obiskoval šolo v Radovljici, nakar so ga vpisali v ljubljansko gimnazijo. Prvo leto mu je šlo v srednji Šoli slabo, končal pa je z odliko. Nato je šel v bogoslovje v Ljubljani. Za duhovnika je bil posvečen leta 1894. Kaplanoval je v raznih krajih, med drugim v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah in v Kočevju, župni upravitelj pa je bil v Škofji Loki in nato župnik v Želimljem in v Sori. Leta 1918 je bil imenovan za župnika trnovske fare v Ljubljani, kjer je od tedaj živel. V času med obema vojnama si je postavil prijazno vilo, -katero pa so mu med vojno bombe delno razdejale, pri čemer je bil tudi sam hudo ranjen ter je na posledicah trpel ves povojni čas. Od leta 1922 je bil Franc Sal. Finžgar urednik knjižnih izdaj celjske Mohorjeve družbe in priljubljenega družinsko-literamega lista »Mladika«. Njegova dela Finžgar je nedvomno najbolj priljubljeni slovenski pisatelj. Literarno je začel delovati že kot študent. Kot osmošolec je napisal dve večji povesti: »Gozdarjev sin« in »Zaroka o polnoči«, ki sta bili obe tudi objavljeni. V bogoslovju se je zanimal predvsem za mladinsko književnost. Svoje takratne stvari je objavljal v listu »Vrtec«. Takrat je pisal tudi pesmi, med njimi nekaj socialno usmerjenih balad in planinsko epično pesnitev »Triglav«. Leta 1898 pa se je spet poslovil od verzov in se vrnil k svoji pravi ljubezni, to je k pripovedništvu. Kot kaplan v Kočevju je napisal novelo »Deteljico«, v kateri je obravnaval družbene probleme, za Mohorjevo družbo pa je napisal povest »Stara in nova hiša«. Napisal je. tudi socialni roman »Kvišku« in povest »Dovolj pokore«. Leta 1901 je napisal ljud- sko igro »Divji lovec«, ki so jo slovenski odri radi igrali vse do današnjih dni. Nekaj časa je pisal pod vplivom Cankarjeve poetične proze. Nekake spominske meditacije, so črtice in novelice ciklusa »Moja duša vasuje«, ki je izšel v reviji »Dom in svet« leta 1903. Toda v tesnih mejah črtice in liričnega sloga se Finžgarjev krepko realistični značaj in epska narava nista mogla prav izživeti. Izživela sta se šele v obširnih pripovednih delih, kot je bil roman »Iz modernega sveta«. To je bila ena prvih slovenskih povesti, ki se je dogajala med delavci. Največji sloves pa si je ustvaril Finžgar s p s e v d o z go d o v i n s k i m romanom »Pod svobodnim soncem«, katerega je napisal pod vplivom slovitih Sienkiewiczevih romanov iz poljske zgodovine. Ta roman v dveh, delih predstavlja še danes najbolj priljubljeno branje slovenske dijaške mladine, kot dokazujejo statistike ljubljanskih in drugih knjižnic. Toda svoj umetniški vrh je dosegel Finžgar v novelah in povestih »Sama«, »Dekla Ančka«, »Prerokovana«, »Kronika gospoda Urbana« in še nekatere druge. V »Sami«, ki je bila objavljena v »Dom in svetu« leta 1912, je prikazal odločilni duševni preobrat v življenju podeželske učiteljice in se povrnil k umetniškim problemom opisovanja življenja na kmetih. Še boljša je povest o »Dekli Ančki«, to je o preprostem dekler tu in njenih težavah, ki je izšla leta 1913 prav tako v »Dom in Svetu«. Takrat je napisal tudi štiri-dejanko »Naša kri«, dramo o slovenstvu, ki kljubuje vsem političnim preobratom, ker se opira na kmetijski stan. Podobni motiv je obdelal v drami »Veriga«. V povesti »Prerokovana« je obdelal vojni čas, enako v zgodbi »Boji« ter v »Kroniki gospoda Urbana«. Urednik In prijatelj mladine Glavni čas Finžgarjevega ustvarjanja spada v dobo pred prvo svetovno vojno in v vojna leta. V povojnih letih je objavil med drugim dramo »Razvalina življenja«, v kateri je z brezobzirnim realizmom odkril najhujšo rano na slovenskem narodnem telesu, to je alkoholizem. Objavil je tudi še nekatere manjše povesti v koledarjih Mohorjeve družbe. Napisal pa je tudi razne eseje o Gregorčiču, Medvedu, Prešernu, Župančiču, Cankarju, Mešku in drugih pisateljih in pesnikih. Iz časa po drugi svetovni vojni je omeniti predvsem knjigo njegovih spominov, ki je izšla pri Mohorjevi družbi in je pritegnila splošno pozornost literarne javnosti, ker je napisana sveže in z izrazitim čutom za aktualnost. Objavil je tudi razne izvirne novele in mladinske povestice, ki pa ostajajo po pomenu ob robu njegovega literarnega dela. Finžgarjeva podoba pa bi ostala nepopolna, če ne bi omenili še njegove druge vsestranske, dejavnosti na kulturnem področju. Velike zasluge si je pridobil med drugim za slovensko katoliško akademsko mladino, ki ji je oskrbel pred vojno v Ljubljani poseben dom — »Jegličev dom«. Tudi drugače je kazal veliko skrb za slovenski študirajoči naraščaj, v katerem je po pravici videl up in bodočnost naroda. Njegove zasluge za slovensko katoliško kulturo so izredne, zlasti tudi na vzgojiteljskem področju, saj je bil vedno pripravljen, da s i predavanji posreduje mlajšim generacijam svoje izkušnje in zrele nazore o svetu. Bil je najmarkant-nejša pojava med sodobno generacijo slovenskih pisateljev in za seboj zapušča trajno in globoko sled. Pisateljev pogreb Pisatelja F. Sal. Finžgarja so pokopali v ponedeljek popoldne na ljubljanskih Zalah. V imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je poslovil od pokojnika pisatelj France Bevk, v imenu Društva slovenskih pisateljev pa njegov predsednik Anton Ingolič. V imenu Mohorjeve družbe in Ciril-Metodijskega društva slovenskih duhovnikov mu je spregovoril v slovo pisatelj Stanko Cajnkar. Pogrebne cerkvene obrede je opravil stolni vikar dr. Jože Pogačnik. Jubilej dveh italijanskih slavistov Na literarni filozofski fakulteti rimske univerze so te dni obhajali znanstveni jubilej dveh odličnih italijanskih slavistov; to sta Ettore Lo Gatto in Giovanni Maver. Slovesnosti so se udeležili veleposlaniki in kulturni atašeji slovanskih držav, številni univerzitetni profesorji, ugledne kulturne osebnosti in študentje. Ettore Lo Gatto, profesor za ruski jezik in literaturo, se je. začel za slavistiko zanimati med študijem v Nemčiji. Giovanni Maver, profesor za slovansko jezikoslovje, pa velja za enega izmed utemeljiteljev italijanske slavistike. Na slovesnosti je izročil profesor Picchio, ravnatelj instituta za slovansko filologijo, vaškemu po en izvod zbornika, pri katerem je sodelovalo 72 jezikoslovcev iz vsega sveta. SMRT SKLADATELJA VASILIJA MIRKA V sredo je umri v Ljubljani tržaški slovenski skladatelj Vasilij Mirk. Za slovensko glasbo v Trstu si je pridobil zlasti kot profesor in organizator glasbenega pouka pred vojno in po njej velike zasluge. Muzej na prostem pri Gospe Sveti Pri Gospe Sveti pri Celovcu urejajo zdaj muzej na odprtem, po vzgledu znamenitih skandinavskih muzejev. Novi muzej bo eden naj večjih odprtih muzejev v Evropi. Vodstvo muzeja je že odkupilo štiri hiše, ki prikazujejo značilni staro koroški tip hišne arhitekture in tri so tudi že razdrli ter jh prenesli na kraj novega muzeja na prostem. Ena izmed teh zgradb predstavlja staro kaščo s področja Železne kaplje in je značilna zlasti za staro slovensko koroško arhitekturo. Muzej bodo uradno odprli prihodnjo jesen. UMRL JE RAZISKOVALEC W. BEEBE Na Trinidadu je umrl znani ameriški znanstvenik, prirodoslovec in raziskovalec William Beebe. Star je bil 84 let. William Beebe je slovel kot eden najboljših raziskovalcev južnoameriškega pragozdnega in podvodnega sveta. Knjige, v katerih je opisal svoja pustolovska raziskovanja v pragozdovih in pod morjem, so bile svoj čas pravi best-sellerji. Prevedene so bile v mnoge jezike, in še danes so močno priljubljene tudi pri evropskih bravcih. Švicarji hvalijo Miha Baloha Tržaška slovenska igravca Mira Sardoč in Miha Baloh igrata glavni vlogi v filmu »Zgodnja jesen«, ki ga snemajo v Zagrebu. Film režira Tomo Janjič. Miha Baloh je bil deležen zelo dobre kritike tudi v zvezi s filmskim festivalom v Cannesu, kjer so predvajali jugoslovanski film »Dvoje«, v katerem igra Miha Baloh poleg Bebe Lončar glavno vlogo. Njuno igro hvali med drugim ugledni filmski kritik dnevnika »Neue Zurcher Zeitung« v svojem dolgem pregledu o festivalu. Ni pa navdušen nad jugoslovanskim filmom samim, češ da je režija preveč očitno imitirala francoski »novi val«. TEDEN KNJIGE V SLOVENIJI Od 1. do 9. junija je v Sloveniji prirejen teden knjige, ki ga organizira pripravljalni odbor pri Trgovinski zbornici Ljudske, republike Slovenije z zastopniki vseh slovenskih založb. Poleg raznih prireditev je za širok krog bravcev najbolj značilno v tednu knjige to, da vse založbe v svojih knjigarnah prodajajo domače in tuje knjige s popustom od 15 do 50% (izvzete so šolske knjige). V Ljubljani letos ni knjižnega sejma, kakršen je bil lani v pred-dvorju Križank. UMRL JE VINKO GROBLER Umrl je mladi slovenski filmski režiser Mirko Grobler, eden izmed ustanoviteljev družbe »Viba-film« v Ljubljani. Mirko Grobler je bil star šele 39 let. Ime kot filmski režiser si je pridobil s svojimi dobrimi filmskimi obzorniki, nakar se je razvil tudi v režiserja igranih filmov. Posnel je dva slovenska igrana filma in več kratkih dokumentarnih filmov. Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava GOSPODARSTVO Ali je kolonstvo tspolovinarstvo) še mogoče? V Italiji je več kot milijon kmetijskih obratov, ki imajo kolonski-spolovinarsk’ značaj: zemlja ni od tistega, ki jo obdeluje in obdelovalec - kolon dobiva določeni od stotek pridelkov. To bi bila temeljna značilnost kolonstva. V posameznih primerih pa je mnogo posebnih razmerij med lest nikom nepremičnin, to je gospodarjem zemlje, stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij ter kolonom, obdelovalcem. V tein oziru ima veliko vlogo vprašanje živega in mrtvega inventarja na posestvu, to je vprašanje živine in orodja, potem pa gospodarska usmerjenost obrata itd. Na splošno velja načelo, da dobi kolon 53% pridelkov. V naših krajih je kolonstvo razširjeno predvsem v goriških Brdih, a pravih kolonov brez vsake lastne nepremičnine je prav malo, mogoče kakih 40, ker drugi, ki jih tudi smatramo za kolone, so prav za prav najemniki, ker imajo tudi lastno kmetijsko posest. Med 35 koloni baronice Tacco v števerjanu ni niti polovica pravih kolonov. Ostali so mali posestniki, ki poleg svojega obdelujejo še kolonijo baronice. Glede delovne sile so gospodarji vedno gledali, da bi bile na kolonijah mnogoštevilne družine in čim več delovne sile, ki je bila vezana na kolonijo in se ni smela zaposliti drugod. Danes je mnogoštevilnih družin vedno manj in mlajše delovne sile iščejo lažjega zaslužka izven kolonije, predvsem v industriji, ali pa se tudi izselijo. Pred letom dni so v tem času razpravljali v Rimu na kmetijski konferenci tudi o ko-lonstvu. Mnogi so res pametno govorili, a drugi so streljali mimo. Enotnega zaključka ni bilo ne glede kolonstva ne glede mnogih drugih vprašanj, ki so tesno povezana s kmetijstvom, življenje pa je medtem šlo in gre svojo pot in odrasli otroci briških kolonov delajo v tvornici v Podgori ali drugje, nekateri pa so se izselili v Nemčijo. Značilen beg z dežele. Mnogo je vzrokov, da ljudje, kmečki in koloni bežijo z dežele, a glavni vzrok je mizerija, ker zemlja prinaša premalo dohodkov in ker se tudi dotični dohodki dosežejo le z velikim, čezmernim trudom. Še samostojni kmetje bežijo v industrijo, pa bi ne bežal kolon, ki mora kot tak še za drugega delati! Mnogi lastniki kolonij so morali priznati, da često vlada med kolom mizerija in da se ne sme ostati samo pri ugotovitvi. Potrebno je nekaj ukreniti. Istočasno je treba korakati z duhom časa: potrebno je mehanizirati obrate. Mnogo kolonij je premajhnih, da bi jih bilo mogoče s pridom obdelovati s stroji. Zato je pač potrebno združiti več kolonij PRIDELEK OLIVNEGA OLJA NA SVETU Pridelek olivnega olja letine 1961-62 je znašal na vsem svetu 11.7 mili j. stotov ali okoli 10% manj kot prejšnje leto. Glavne pridelovalne države so pridelale (v milj. stotov): Španija 3.15, Italija 3.10, Grčija 2.20, Portugalska 1.05, Turčija 0.96, Tunis 0.3, Maroko 0.25, Francija 0.155, Argentina in Sirija vsaka 0.05, ostalo druge diržave. v eno in jo opremiti s primernimi in zadostnimi stroji. Na to pot se je podalo mnogo italijanskih veleposestnikov s kolonijami, nekateri pa še oklevajo. Za ureditev večjih motoriziranih kolonij je potrebno namreč precej kapitala. Drugi skušajo na svojem posestvu opustiti kolonstvo in hočejo gospodariti s specializiranimi plačanimi delavci, seveda močno mehanizirano po sest. Ponekod so nastale in nastajajo delniške družbe, ki vodijo kmetijsko posesl k^i industrijski obrat, brez kolonstva, v lastni režiji. Vsem tem so za zgled kmetijski obrati v ZDA. Iz vsega izhaja, da je dosedanji način gospodarjenja s koloni nemogoč in da je potrebno iskati novih poti, ki pa vse zahtevajo nove kapitale v obratih. Reorganizirano kmetijstvo pa bo delno še poznalo ko lonstvo, a tudi to bi moralo z izvedbo zelenega načrta izginiti, ker je jasno, da bi mhanizirani kolon bolje in z večjim veseljem gospodaril, če bi vsi sadovi njegovega truda bili njegovi in jih ne bi bilo potrebno deliti z drugim. ooo Osvežitelji zelenjadi Pred dnevi smo čitali, da so v raznih mestih ugotovili, kako so mnogi mesarji z neko kemično snovjo osvežili barvo mesa, da se je zdelo sveže in so kot takega tudi prodajali. Kmalu nato pa so se razširile vesti, da se je posrečilo odkriti neko snov, ki vzdržuje zelenjad več dni v svežem stanju. Tako so ohranili beluše-šparglje sveže skozi 3 tedne, enako brokole in zeleno (šelin), pa tudi še razno drugo zelenjad. Sredstvo, ki so ga uporabljali, je neki umetno sestavljen rastlinski hormon s čudnim znanstvenim imenom »benzilaminopu-rin«, ki pa bo najbrž od prihodnjega leta naprej v prodaji pod imenom »Verdan«. V bistvu učinkuje na ta način, da zmanjša dihanje zelenjadi in s tem prepreči ovelo?t. Trenutno delajo s, tem sredstvom velike praktične poskuse, in sicer za ohrani'ev zelenjadi pri morskih potovanjih. Z novim sredstvom bodo seveda skušali ohraniti ■'i di cvetlice več časa sveže. Grozdni črv? - kiseljaki Pravo ime teh nepridipravov je »gro/dni sukač«, a jim pravimo tudi »črvi«, ker so tem podobni. Pravimo jim tudi »kiseljaki«, ker od njih napadene jagode splesnijo in se skisajo ter s tem kvarijo mošt in poznejše vino. škoda, ki jo povzročajo, je zelo znatna, zaradi česar jih moramo zatirati. Pri nas nastopata dva grozdna sukača, katerih delo pa je enako: pred cvetenjem in tudi še po njem objedajo zarod in ga celo spredejo v klobčiče. To dela prvi rod škodljivcev. V avgustu se pojavi drugi rod, če prvega nismo uničili, črviči popolnoma! iz-jejo notranjost nekaterih jagod, druge pa le delno, če je vreme količkaj vlažno, se vse poškodovane jagode skisajo. Proti grozdnim zavijačem ali kis 1 jakom (črvom) se borimo s škropljenjem, '.kropiti pa moramo, kakor hitro opazimo 'akčga škodljivca pri zarodu, torej tudi že ,'red cvetjem; potem pa še po odcvetjuJ Za škropljenje — v dobi cvetenja, — lahko uporabljamo »carposan« ali »svinčeni arze-nat« ali »Panam« ali »Cidial'50 L«, torej tudi najbolj strupena škropiva. Za škropljenje v avgustu, ko so jagode že debele in če grozdje že začne zoreti, ne smemo škropiti s »carposanom« ali »svinčenim arzenalom«, ker sta oba močno strupena. »Panam« in »Cidial 50 L« nista huda strupa za ljud. •n živali s toplo krvjo, zato uporabljamo blizu zorenja grozdja ti dve škropivi. Za 100 litrov škropiva raztopimo v 100 litrih vode po 100 gramov »Cidial 50 L« ali 180 gramov »Panam« ali 50 gramov »Carpo-sana« ali 500 gramov »svinčenega arzenata«. Vsa ta škropiva lahko premešamo škro pivu proti peronospori, torej med raztopino modre galice in apna, med aspor in druga nebakrena škropiva proti peronospori, ali med škropilno žveplo. ZEMA EN BOM OTROK PRI IGRANJU Opazujte otroka pri igranju, ker ga boste s tem najbolje spoznale. Otrok pri igri popolnoma pozabi na osebe, ki ga obkrožajo in se ves uživi vanjo. Nikar ne motite otroka pri igri brez nobenega vzroka, ker predstavlja ta zanj nekaj važnega. Ce pa mora prenehati z igranjem, mu morate ljubeznivo dopovedati vzrok prekinitve. Tako vas bo otrok ubogal in se ne bo razdražil. Kadar se otrok igra, naj bo oblečen tako, da mu ne bo treba neprestano paziti, da ne pokvari obleke. Predvsem skrbite, da najdete za otroka primeren kotiček, kjer se bo nemoteno igral in kjer bo lahko držal svoje igrače. Zelo lepo bi bilo, če bi otrok imel na razpolago posebno sobo za igranje, ali to je skoro nemogoče, ker so stanovanja v mestu majhna. Navadite ga, da bo pazil na svoje igrače in da jih bo po končani igri spravil na določeno mesto. Med igro skušajte pripraviti otroka na to, da bo svoje, igrače posodil tudi mlajšemu bratcu ali prijatelju. Pri otroku je namreč čut lastnine zelo razvit in mnogokrat lahko opažamo, da noče posoditi priljubljene igrače drugim. Kakor hitro mu vzamete iz rok igračo, ima vtis, da jo je za vedno izgubil. Nasprotno pa smatra, da je njegovo vse to, kar lahko prime, in ne more razumeti, zakaj mora vrniti to, kar smatra za svoje. . Do četrtega leta se. otroci ne igrajo skupaj ' v pravem pomenu besede, ampak samo drug poleg drugega. O tem se boste prepričale, ako jih boste poslušale pri igranju. Vsakdo govori samo s sabo in se zanima samo za to, kar sam dela. Žato toe smemo zahtevati, da otrok posodi svoje igrače, ako ima manj kot 4 leta. Ce je v družini več otrok mlajših od štirih let, bo moral imeti vsak svoje igrače, ker se boste samo na ta način izognile prepirom, jezi in ljubosumju. Ne smete podcenjevati važnosti igre, ker igra pomaga otroku, da se razvije, in uravnovesi. S pomočjo igre otrok postane močan in gibčen ter si pridobiva koristna izkustva. Pri otroku izpod 6 let je igra najprimernejši način njegove vzgoje, po 6 letih bo igra vedno bolj predstavljala to, kar predstavlja za odrasle, namreč razvedrilo in počitek. Kadar bo igra predstavljala le samo redek odmor v življenju, ki temelji na delu, bo otroška doba prenehala in se bo treba, čeprav z žalostjo, posloviti. Ondtna.: Stran 8 - i- - It. It. Peta usede 13. Prašnikovo je objela žalost. »Imela sem občutek, da se je moralo nekaj zgoditi. Rajko je tudi bil ves drugačen kot po navadi.« »Res ne vem, kaj je Dragico nagnilo, da se je tako odločila. Mislil sem, da se dobro razumeta, pa je kar na naglo zapustila dom. Do danes še ni dala znamenja, kje je.« Gospa je gledala v tla, solze so ji privrele v oči. Gozdar je to opazil in se je trudil z besedo: »Če pomislim na vsa leta nazaj... tako neverjetno se mi zdi, da skoraj nimam besede.« Samo ura je tiktakala, oba sta molčala. Čez nekaj časa se je gozdar spet oglasil: »Do vas imam veliko zaupanje, gospa. Moram si olajšati srce, ker se tako bojim za Diagico... saj ona niti ni moja prava hči. Moje ime sicer nosi. Z rajno ženo sva jo vzela za svojo.« B seda se je spet pretrgala. Oba sta gledale v tla. Gozdarjeva žalost je Prašnikovo take prevzela, da je celo njene skrbi za s' .a potlačila. »Tu v tem kraju nihče ne ve,« je spregovoril stari Vornik, »da je Dragica hči moje sestre Darje, ki je že pred leti umrla Koliko je reva pretrpela. Malo mesecev je imela Dragica, ko sva jo vzela. Po materini Smrti je postala sirota. Oče ni hotel o njej ničesar vedeti, tudi že prej ko še ni prišla na svet.« Čudno je odmevalo v sobi, ko se je na glas zakrohotal. »Seveda, kdor je tako bogat kot on, ne poroči gozdarjeve sestre. Toda obljubljati zakon in od dekleta vse prejeti, to pa je znal...« Reziko je odrezal in zamahnil z roko. »Tako dblgo je že tega... bolje je, da ne govorim. Toda človeka duši in trpi...« Stisnil je zobe. Videlo se mu je, da noče kaj več povedati. V teh par minutah je še preveč odkril. Nobenemu človeku še m črhnil, šele zdaj gospe Prašnikovi, ker je videl, da čuti z njim. Kdo je oče Dragice, pa tudi ona ne bo zvedela. X "»Tako" nepojmljivo je, kar pripovedujete, gospod Vornik, da kar težko verjamem,« je opomnila gospa sočutno. »Ne razumem tudi, čemu sta vi in vaša žena tako ravnala z Dragico, k.ot da je vajina hči.« »Saj tudi je... moja žena jo je prav j tako kot jaz imela rada.« Bolestni izraz na ; njegovem obrazu se je še bolj raztegnil. 1 »Boli me, da. je kar tako odšla, in zaradi j Rajka. Ah, ko bi vedela, kakšno bridkost | mi je prizadela.« »Prav gotovo ni tako daleč mislila,« je gospa branila Dragico. Vam se prav tako godi kot Rajku. On tudi meni ni nič povedal. Od drugih, sem morala zvedeti, da je malo pred svojim odhodom rešil neko dekle pred smrtjo. Tovarnarjeva hči je brez premis’eka skočila v narastlo vodo in on jo je potegnil iz valov, čudim se, da je o tem dogodku tako molčal. »Tovarnarjevo hčerko? Lipičevo?« »Da, njo. Sedaj je Rajko uslužben v njegovi tovarni. Menda je prav dobra služba.« Gospa Prašnikova bi nemara še kaj povedala, toda ko je videla, kako se Vornik drži, je umolknila. Gozdar je vstal: »Moram iti. Predolgo sem se že zadržal« je rekel z raskavim glasom in ponudil roko v slovo. Kar oddahnil se je, ko je stopal po stezi navzgor proti gozdarski hiši. Slišal je ime moža, ki ga je že dolga leta sovražil. Tam spodaj je hiša tistega človeka! Oh, ko bi smel dati duška svoji jezi. Niti z besedo se np more olajšati. Ze zaradi Dragice ne! Nekega dne bo pač morala zvedeti, da ni on njen oče in njegova rajnica ni njena mati. Samo zato, ker je nosila priimek njegove sestre in se je prav tako imenovala kot on, ji je mogel doslej vse prikriti, čez nekaj mesecev pa bo polnoletna. Ko bo potrebovala morda papirje za poroko, bo mora1 a vse zvedeti. Nehote je stresel z glavo. Kam blodijo misli. Zdaj je važno samo to, da bi zvedel za Dragico, drugo se bo že potem uredilo. —0— »Veste, gospodična Vornik, danes bomo imeli še obisk. Od čaša do časa obišče naš gospodar posamezne oddelke tovarne.« »Gospodar?« »Da, gospod Lipič. Nenadoma se prikaže. Je že taka njegova navada.« Deli, njena prijateljica v pisarni se je zvonko nasme jala. »Imam pač nekaj zvez in zato me taki obiski ne presenetijo.« »To je zelo prav,« je Dragica zmedeno [odgovorila. Zmislila se je na domačo vas in da ima tovarnar tam svojo vilo. »Prav nič se ne bojim takšnih nadzorovanj,« je Deli nadaljevala. »Imam vedno vse v redu. če pa najde gospod Lipič kaj narobe, tedaj je pa joj.« Pri vratih se je že zaslišalo govorjenje. »Je že tu,« je Deli ise upala izreči, ko je že stopil v pisarno tovarnar Lipič v spremstvu vodje oddelka in šefa osebja, »Tu delata gospodična Deli Vrbnik in gospodična Dragica Vornik,« je predstavljal vodja. »Obe gospodični sta ...« »Ze dobro, mi zadostuje,« ga je Lipič prekinil. Uprl je oči v Dragico, ki ni vedela kam pogledati v zadregi. »Vi ste Vornikova?« je vprašal z navidez mirnim glasom. »Da, gospod Lipič « je odgovorila Dragica močno vznemirjena. Ni ‘si znala razlagati, čemu sprašuje prav njo in s tako čudnim glasom, še preden je domislila, so gospodje že zapustili sobo. Lipič se je komaj obvladal. Potegnil je uro iz žepa: »Pravkar sem se spomnil, da me čaka važen razgovor. Vas bom že poklical, ko bomo nadaljevali obhod.« Uradniki so prikimali in se začudili, ko je gospodar tako bliskovito zginil. —0— Glavni inženir Mirt je stopil v sobo, kjer je Rajko že več časa izdeloval nove načrte. »No, gospod Prašnik, kako napreduje delo?« »Gre, gre, a ne tako hitro, kot bi si sam želel.« Inženir Mirt si je pazljivo ogledal osnutke, primerjal z računi in razsodil. »Ne bodite nepotrpežljivi, dragi Prašnik. Kolikor morem v naglici presoditi, ste to izdelali brezhibno. Kdo drugi bi porabil dosti več časa, vi pa boste končali, prej kot sem mislil.« Rajka je ta pohvala razveselila. (Dalje) Televizijske kamere so ga zasledovale tudi pri ihkanju in štu-diranju starodavnih dokumentov. Zato si je moral izmisliti tudi glede tega zanesljiv izgovor. Lotil se je pisanja debelih zgodovinskih študij in učbenikov za razna področja, kar ga je opravičevalo, da je mogel študirati ohranjeno gradivo. Učbenike je pisal dosledno le tako, kot je vedel, da morajo biti napisani, vendar pa je vanje vključil toliko novega gradiva in novih zgodovinskih dokazov ter izvirnih idej, da bi se mogel vedno zagovoriti, da je dobro izkoristil preštudirano gradivo, če bi ga obtožili kake nelojalnosti. Medtem ko so njegove debele študije naraščale po obsegu in nizale vedno več dokazov — in vedno bolj logično — da j«, zgodovina človeštva zares potekala tako, kakor je hotela vlada Srečnega sveta, se je v njegovi glavi vedno bolj kopičilo resnično znanje o zgodovinski razvojni poti človeštva. ... Seveda so obstojale tudi v tajnem vladnem arhivu velike vrzeli v zgodovinski dokumentaciji, ker so bile pač dobe, ki so hlapčevsko vestni arhivarji sproti in popolnoma uničevali pravo zgodovinsko gradivo. V drugih dobah so jemali ti svojo službo bolj Vestno in so ohranili v tajnem državnem adhivu vsaj osnovne dokumente o resničnem dogajanju v svojem času. Poleg tega je bilo'očitno, da je zajelo tudi tajni arhiv nekaj temeljitih čistk, ^oofcaiek ocso(j.a K. Z. s katerimi so hoteli še naknadno uničiti ohranjeno gradivo o določenih dogodkih -in pojavih. Toda pri tem so postopali premalo sistematično, ker pač nihče ni imel več popolnega pregleda nad ogromnim materialom, ki se je v tisočletjih nakopičil v arhivu in ki . je bil samo mehanično registriran, v kolikor so to lahko opravili stroji, ni pa bil več organsko urejen in pregleden. Tako je sicer o marsičem izginila izvirna dokumentacija, omenjena pa je ostala posredno, v drugem, dozdevno manj važnem gradivu. Tako je vendarle lahko počasi rekonstruiral v glavnih obrisih resnično zgodovino posameznih razvojnih dob: sestavil si jo je iz neštetih večjih in manjših dokumentarnih drobcev, kot velik mozaik, sestavljen iz tisočev in tisočev barvnih koščkov. Tudi če so mnogi manjkali, je bil celotni obris vendarle dokaj dobro viden. Dalje Bojan Pavletič NOGOMETNIH PRVENSTEV Ker je odstopilo od finalnih borb tudi nekaj drugih držav, ki so si že priborile pravico do nastopa v finalu, so prireditelji pozvali na dve izpraznjeni mesti Francijo in Portugalsko, ki sta bili v uvrstitvemh srečanjih premagani. Obe pa sta vabilo zavrnili. Okrnjeni finale prvenstva se je odvijal tako z dvema štiričlanskima skupinama, eno tričlansko, v eni pa sta bili le dve moštvi. V uvrstilnih srečanjih 4. svetovnega prvenstva je vzbudilo največ zanimanja tekmovanje v 2. evropski skupini, kjer je Jugoslavija z lahkoto premagala Izrael, vse drugače pa je bilo s Francijo. Jugoslavija in Francija sta odigrali kar 3 tekme in 6 podaljškov, preden je Čajkovski dosegel v 6’ zadnjega podaljška gol iz zelo težkega položaja ter s tem zadetkom izločil Francoze. Formula finalnega dela tega prvenstva je bila nova, Opustili so izločilni turnirski način tekmovanja ter razdelili moštva na 4 skupine. Zmagovavec vsake se je uvrstil v skupino končnega finala, kjer je igral vsak proti vsakemu. Najbolj dramatični dogodki tega prvenstva so bili v 1. finalni skupini. Po štirih tekmah je Jugoslaviji zadostoval proti Braziliji samo neodločen izid za napredovanje, Brazilija pa je rabila le zmago. Na tribunah mamutskega stadiona Maracana so postavili svetovni rekord: 200.000 mest je. bilo zasedenih. Zaslužek je znašal 4 in pol milijona kruzerov, kar je predstavljalo tudi svetovni rekord. Pri izhodu iz slačilnice je najboljši jugoslovanski igralec Rajko Mitič udaril z glavo ob neko oviro in ostalih deset >plavih« je zač.lo ipro brez njega. Preden se je vrnil v sedmi minuti na igrišče, je bilo stanje že 4 minute I :0 za domačine. Tudi drugi gol je padel v jugoslovansko mrežo in gostje so ostali brez neodločenega izida in brez napredovanja. Maracana je divjala, vrela in bobnela ter dajala duška veselju z rjovenjem in streljanjem. V drugi skupini je Anglija premagala Čile, čile ZDA, ZDA pa Anglijo. Ker je izven tega čarobnega trikotnika Anglijo premagala tudi Španija, se je za otočane prvi izlet iz svoje izolacije končal žalostno. Tekma, v kateri so Švedi premagali Italijane, je bila za tretjo skupino odločilna. Zmaga se je švedskim igravcem dvakrat izplačala. Prvič: prišli so v višjo skupino. Drugič: po prvenstvu so jih Italijani najeli za mastne plače v svojih klubih. Se sc spominjamo imen kot Nordhai, Andersson, Sund-‘luist, Palmer, Jeppson, Skoglund, Nilsson in Melberg. Ker sta 'bili v zadnji skupini le dva moštvi, je .Urugvaj enostavno pregazil Bolivijo z 8:0 in vse je bilo končano. V končnem finalu sta se zbrali po dve južnoameriški in evropski moštvi. že v začetku je bilo jasno, da lahko postane svetovni prvak le eden: Brazilija. Evropejkama Švedski in Španiji je nasula v mrež.) skupno 13 golov in prejela le dva. Edini nevarnejši nasprotnik je bil Urugvaj, toda v Prvem srečanju s Španijo je le izenačil, Švedsko pa je odpravil ž enim samim golom razlike. Zadnja tekma prvenstva med obema južnoameriškima ; enajstericama naj bi torej bila bolj kot končni finale — formalnost Toma- ! činom je zadoščal, neodločen izid. Brazilski navijači so se pripravljali na večdnevno proslavljanje zmago. Ko so prvi gol dosegli Brazilci, se je ogromni stadion stresel v temeljih od radosti, ki je prevejala 160.000 gledavrev. V 20 minuti drugega polčasa je Urugvaj izenačil. Tribune so onemeVs. 14 n-j nut kasneje je Urugvaj povišal. Nad stadionom je zavladala grobna tišina. Čez naslednjih II minut se je 160.000 gledavcev brez besed razšlo. Na s' ' dior,u ni ostal nihče. Niti godba, ki bi morala odigrati urugvajsko državno himno. Izginila je uru«vaiBkn zastava in izrinil je zmagovalni oder. Zmago-vavcctn niso mogli prirediti svečane podelitve nagrad. Bra’i!ci so pripravil: slovesnost za svoje igravce. Tujcev niso marali gledati v svojih vlogah. Sreča Urugvajcev zato nt bila nič manjša. Največje slave sta bila deležna strelca obeh golov. Pni se je imenoval Schiaffino drnci Gbipgia. Kasneje sta se tudi ona dva preselila (kot »oriunda«) v — ItaFjo. 5. SVETOVNO PRVENSTVO: ŠVICA, JUNIJ - JUI.IJ 1954 Svetovni prvak: ZAH. NEMČIJA; (2. Madžarska, 3. Avstrija, 4, Urugvaj). Prijavljencev: 38. — Odstopila: 2 (Fonnoza in Poljska Udeležencev: 36 (Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Češko slovaška, Čile, Egipt, Finska, Francija, Grčija, Haiti, Irska, Italija, Izrael, japonska, Jugoslavija, Koreja, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Norveška. Paragvaj, Portugalska, Posarje, Romunija, Sev. Irska, Škotska, Španija, Šved-ska, Švica, Turčija, Urugvaj, Wa!!es, Zah. Nemčija in ZDA). Opravljenih srečanj: 83. (57 uvrstilnih, 26. finalnih). UVRSTILNA 1. skupina: Zah. Nemčija, Norveška, Posarje. Norveška — Posarje 2:3 Norveška — Nemčija 1:1 Fosarje — Norveška 0:0 Nemčija — Posarje 3:0 Nemčija — Norveška . 5:1 °sa rje — Nemčija 1:3 Lestvica: M>h. Nemčija 4 3 1 0 12 3 7 F°sarje 4 1 1 2 4 8 3 Norveška 4 0 2 2 4 9 2 'nalist: Zahodna Nemčija. SREČANJA 2. skupina: Belgija, Finska, švedska. Finska — Belgija 2:4 švedska — Belgija 2:3 Finska — švedska 3:3 Švedska — Finska 4:0 Belgija — Finska 2:2 Belgija — Švedska 2:0 Lestvica: Belgija 4 3 I 0 11 6 7 Švedska 4 112 9 8 3 Finska 4 0 2 2 7 13 2 Finalist: Belgija. 3 3 0 0 11 4 6 3 1 1 1 8 8 3 3 1 0 2 4 7 2 3 0 1 2 5 9 1 3. skupina: Anglija, Sev. Irska, Škotska, VVallcs Sev. Irska — Škotska 1:3 Walles — Anglija I :4 Škotska — Walles 3:3 Anglija — Sev. Irska 3:1 Sev. Irska — Walles 2:1 Škotska — Anglija 7:4 Lestvica: Anglija Škotska Sev. Irska VVallcs Finalista: Anglija in Škotskh. 4. skupina: Francija, Irska, Luksemburg. Luksemgurg — Francija 1:6 Irska — Francija 3:5 Irska — Luksemburg 4:0 Francija — Irska 1:0 Francija — Luksemgurg 8:0 I 'ksemburg — Irska 0:1 Lestvica: Francija 4 4 0 0 20 4 8 Irska 4 2 0 2 8 6 4 Luksemburg 4 0 0 4 1 19 0 Finalist: Francija. 5. skupina: Avstrija in Portugalska. Avstrija — Portugalska 9:1 Portugalska — Avstrija 0:0 Finalist: Avstrija. 6. skupina: Španija, Turčija. Španija — Turčija 4:1 Turčija — Španija I :0 Turčija — Španija 2:2 Finalist: Turčija (z žrebom). 7. skupina: Poljska, Madžarska Poljska odstopila. Finalist: Madžarska. 8. skupina: Bolgarija, češkoslovaška, Romunija. češkoslovaška — Romun ja 2:0 Romunija — Bolgarija 3:1 Bolgarija — Češkoslovaška 1:2 Bolgarija — Romunija 1:2 Romunija — Češkoslovaška 0:1 Češkoslovaška — Bolgarija 0:0 UVRSTILNA L skupina: Brazilija, Francija, Jugoslavija, Mehika. Jugoslavija — Francija 1:0 Brazilija — Mehika 5:0 ■ancija — Mehika 3:2 Brazilija — Jugoslavija 1:1 Lestvica: Brazilija Jugoslavija Francija Mehika Uvrščeni: Brazilija in Jugoslavija. ? K'reja, Zah, Nemčija Mndžar-rka, Turčija. Madžarska — Korca 9:0 Nemčija — Turčija 4:1 Madžarska — Nemč'ja 8:3 Turčija — Koreja 7:0 Lestvica: Lestvica: Češkoslovaška 4 3 1 0 5 1 7 Romunija 4 2 0 2 5 5 4-. Bolgarija 4 0 1 3 3 7 ji Finalist: Češkoslovaška. •• a 9. skupina: Egipt, Italija. Egipt — Italija 1:2 •• Italija — Egipt 5:1 : Finalist: Italija. 10. skupina: Grčija, Izrac 1, Ju o- slavi ja. Jugoslavija — Grčija 1 :0 Grčija — Izreci 1:0 Jugoslavija — Izrael 1:0 Izrael — Grčija 0:2 Izrael — Jugoslavija 0:1 j Grčija — Jugoslavija 0:1 ; Lestvica: ; ■ 1 f Jugoslavija 4 4 0 0 4 0 8 i Grčija 4 2 0 2 3 2 4: Izrael 4 0 0 4 0 5 ' 01 Finalist; Jugoslavija. ; _ f i 11. skupina: Haiti, Mehika, ZDA. Mehika — Haiti 8:0; ZDA — Haiti ; 4:0; Haiti — Mehika 0:4 j Mehika — ZDA 4:1 Mehika — ZDA v 3:1 • Haiti — ZDA 2:3 f I estvica: i | Mehika 4 4 0 0 19 ' 2 8 ‘ ZDA 4 2 0 2 9 9 4 1 Haiti 4 0 0 4 2 19 Oj Finalist: Mehika. f> i 1 1?.. skutina: Brazilija, čile, Para- j gvai. Paragvaj — Čile 4:0 Čile — Paragvaj 1:3; Čile — Brazilija 0:2; Paragvaj — Brazilija 0:1 Brazilija — Paranv^j , 4:1 ; Brazilija — čile 1:0 ; lestvica: Brazilija 4 4 0 0 8 1 8 I Paragvaj 4 2 0 2 8 6 4 J Čile 4 0 0 4 Finalist: Brazilija. 13. skurrna: Formo*«, J«pon-|ta, Koreja. Japonska —■ Koreia Tnnonska — Koreja "-•-mnza odstopila. Finalist: Koreja. I 10 0; 2:2 FINALNA KOLA Lestvica: Urugvaj 7 Avstrija ? češkoslovaška 2 škotska 2 m 2 0 () 2 0 n 0 0 1 0 0 2 9 0 6 0 0 7 0 8 •4' 1 4 | o; 2 1 1 0 6 i 3 2 1 1 0 2 1 3 2 1 0 1 3 3 2 2 0 0 2 2 8 k.1 Uvrščeni: Urugvaj in Avstrija;'’ 4 skupina: Anglija, Belgija, Ta lija, Švica. Anglija — Belgija - /4:4 ; Švica — Italija 2:1 5 Anglija — Švica 2:0 Italija — Belgija 4:1 Lestvica: Anglija 2 110 6 Italija 2 10 1 5 šv:ca 2 10 12 Belgija 2 0 115 3 2 Madžarska 2 2 0 0 17 3 4 Zah. Nemčija 2 1 0 1 7 9 2 Turčija , 2 1 0 1 8 4 2 Koreja 2 0 0 2 0 16 0 Dodatno srečanje: Zah. Nemčija — Turčija 7:2 Uvrščeni: Madžarska, Zah. Nemčija. 3. skupina: Avstrija, češkoslovaška, škotska, Urugvaj. Avs.trija — Škotska . 1:0, Urugvaj — Češkoslovaška 2:0 Urugvaj — Škotska 7:0 Avstrija — Češkoslovaška 5:0 Dodatno srečanje: Švica — Italija Uvršče-i: Anglija in Švica. Četrtfinale: Urugvaj — Anglija Avstrija — Švica' Nemčija — Jugoslavija Madžarska — Braz'lija Polfinale: Zah. Nemčija — Avstrija Madžarska — Urugvaj Finale za 3. mesto: Avstrija — Urugvaj Finale za 1. mesto: Zah. Nemčija — Madžarska 3 2 8 1 4:1 4:2 7:5 2:0 4:2 6:1 4:2 3:1 3:2, (Dalje) • I ^ V - C •- 3 3 O o c o 3 u > oj JD ^ 6 E o J* —; CT3 rt > rt «JT .h£ ^ >to X c r^> C a « ' ;«g< D JJ C3 c/j •—» ^ U ' -i? " ■ •si" s1 .o 3Ug. N (U • S o § > M “ g 'i o ° ■s s o rt c o cx w g C/} (5 o ' C £ I 3 .3 ^ t 0 3 -H rt o CX> So N X> .O O rt c . OJ —■ C-Ih fl CC O- ■ ' ~ t/5 0i TJ tf) C G C rt . N N d • rt a c ■a 13 a> TJ E _ CTJ Qj N >(/) w a U 3 - O N —• cj rt oj —. c/j rt £ T3 OJ 3 C -Cj C OJ ^ N c flj C 'u rt rt c OJ vd os O r. 5 „ E E t_ £3 c^ +-* n O 2 .i-i rt .H > ^ Wj TJ — w> v, 75 rte; O l-C 'J. ’-r. I TJ o ° a-° k- 1 5:vm S ; I 'oj oT G i) 2 N > -> rt rt ^ D«^J 13 X) O rt bfl TJ co 3 c/: s- a ^ ■§ .a >& Oj rt _ Ph c rt .r-, N M M •a W L>tJ u >t/3 , rt i 6 X! o rt "“ o cx rr: c X5 P i v c S c s 3 2 •S “--S o ^ w C 4- O « G ^ .flS ' ,3 03 "r- ^ ^ G Cl/ r v o rt ^ . O ® « p, T3 > rt ^ ?? o V * 5 . o V X) G .w .G T- TJ O >N -g rt !** N co i- rt o O «/) r.' £ 3 P- •3« 3 ■a a.„ N OJ c . 0i E* D 0) t- C\ • -r_ rt G U5 g« S c u. 3 g1 E ->x r» C ■—, 0 G c i3 j; 2 N N 1 0 - '».i C'i\'