NajTeiji slovenski dnevnik v * Združenih državah
Vetfa za vse leto - . .	18.00
Za pol leta • - • • •	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inoxematro celo leto	$7.00
I
a j
GLAS
TELEF0K: CORTLAHDT 2870
List isloveriskih^delavcevy Ameriki.
Entered m Second Cla« Matter, September gi. 1903, at the Port "office at New York, N. Y., under Act of Congre» of March 3, 1879.
NO. 118. — ŠTEV. 118.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 20, 1926. — ČETfcTEK, 20. MAJA 1926.
TELEFON: CORTLANDT 2*78
VOLUME XXXIV. — LETNIK
PANIKA NA PARIŠKI BORZI
Pariške borze se je polastila velikanska panika, ko je frank zopet padel. — Sedaj je mogoče dobiti 35 frankov za en dolar. — Vlada se je vzdržala vsakega tozadevnega ugotovila. — Francoski dolg v Združenih državah. — Tujezemslci bankirji nočejo pomagati.
PARIZ, Francija, 19. maja. — Borza je bila včeraj v stanju panike, ko je brezprimerno nakupovanje inozemskega denarja potisnilo frank navzdol, da pride sedaj več kot 35 frankov na en dolar.
Ker je zavrnil ministrski predsednik Briand v od sotnost finančnega ministra Pereta vsak komentar, je pričelo prevladovati v finančnih krogih ter med splošnim občinstvom mrzlično razpoloženje, ki bo brez dvoma potisnilo frank še bolj navzdol.
Denarni trg je bil otvorjen s 33.38 franki za en dolar in 162.50 za funt, a krog poldveh popoldne je kvotiral frank 34.54, ker se je preje pojavilo močno nakupovanje inozemskih denarnih vrednsti.
Kakorhitro je pričel francoski frank nadalje padati, je poskočila vrednost inozemskih obveznic in borza je bila priča največje razburjenosti izza vojnih dni.
Krog poldne so tekmovali borzni agenti med seboj v nakupu inozemskega denarja in obveznic. Najbolj divjim govoricam so ljudje verjeli in bolj kot kdaj poprej je postalo jasno, da je izginilo zaupanje v francosko valuto. Eknomsko pojasnilo za padec francoskega franka tekom zadnjih par dni je v težkih nakupih in6zemskega denarja od strani francoskih industrijalcev, ki so izgubili vsako upanje, da se vrednost franka povečala in ki so sedaj prisiljeni pripraviti inozemski denar za junijska plačila v inozemstvu. Položaj je še bolj otežkočen vsled neugodnega spomladanskega vremena v Franciji, vsled česar bo treba kupiti velike množine žita v inozemstvu.
Francija stoji sedaj pred pomanjkanjem žita, ki bo le še povečalo valutne zadrege. Splošno prevladuje presenečeneje vspričo dejstva, da ni posegla vlada vmes in da ni storila sploh ničesar, kljub ugo-tovilu finančnega ministra Pereta, da je bil sklenjen dogovor z ameriškimi bankirji in da bo sklenjen sličen dogovor tudi z angleškimi bankirji.
Pozneje pa se je izvedelo, da so ameriški bankirji odklonili vsako finančno pomoč, dokler ne bo francoska poslanska zbornica odobrila dogovora glede vojnega dlga. Padanje franka pa je povečalo opozicijo proti ratifikaciji, vsled česar je položaj v stanju največje zmede. Edino dejstvo je, da frank neprestano pada.
Ker ni vlada posegla vmes, so se pojavila poročila, da je bila sprejeta politika, da se dovoli pre-cešnje zmanjšanje vrednosti francoskega franka, predno bodo vprizorili kak poskus, da ustavijo padanja franka ter izvedejo stabilizacijo.
Boyd Edu niso dali dovoljenja.
Nemškemu kapi t a n u Boy-Edu so zanikali vi-zej. — Nekdanji nemški mornariški atašej je hotel obiskati Združene države.
BERLIN, Nemčija, 18. maja__
Tukaj be je izvedelo, da zanikali kapitanu Boy-Edu vizej potnega lista za potovanje v fZdrnzetle države. l>ad državnega d«partmen-ta za j>otne liJte v "Waflhinglonn je i/.javil, da je preteklo se premalo ča*$ izza delovanja Boy-Eda v vojni.
Kot .anano. je bil Boy-Ed mornariški ata&ej nemškega poslaništva v Washing! orni in ko je izbruhnil* vojna, je razvil -tako živahno delavnost, da je ieposlo-val državni department že leta 1915 nje*oir odpoklic.
r-Bd m Jt poroti* t Wash-
ingtonu z Mi^s Vir^inijio Mackey-Smitli, hčerko protestantovskegn škofa. Sedaj živi v Partenkirchen v bavarskih Alpah Mrs. Boy-Ed je že .smela, obiskati svoje sorodnike v Združenih državah, a kapitanu, ki bi rad žived v Ameriki, so do.seda j stalno odrekli dovoljenje za potovanje v Združene države.
Glasovanje glede pijače v New Yorku
Gov. Smith bo podpisal predlogo, da se priredi splošno ljudsko glasovanje glede prohibicije, ker želi ugotoviti, kaj hoče narod. — Suhači trdijo, da je to veleiz-dajstvo.
\ ALBANY, N. V., 19. maja. — Skrajni čas je, da izvemo, kaj je •volja naroda, — je izjavil goveir-ner Smith, ko je sklenil podpisati Karle-Phelps predlogo, ki določa ljudsko glasovanje v državi New York glede vprašanja, da se naprosil kongres, maj sprepusti posameznim državam pravico določitve kaj je smatrati na temeljil 4)rothibicijskega amendmenta za opojno pijačo in kaj ne.
Narod države ni imel še nikdar prilike izrabiti glede prohibicije. Sprejem osemnajstega amendment a k zvezi ustavi je bil izvršen s sleparijo, — je rekel governor tokom včerajšnjega zaslišanja glede tega.
Suhači so t>i I i Ic deloma zastopani pri zaslišanju, ker so najlbrž shrtdli. da bo njih odpor le malo za le gel.
Suhači, katerim so dali prednost pri zaslišanju, tso izjavili:
Governer bo izvršil velo izd a jo nad vlado Združenih, držav, če bo 1 »odpisal predlogo glede referenda.
Karte m> tako zmešane, da bi bilo suhačem vnaprej nemogoče doseči pri Ijiudskein glasovanju ugodno odločitev.
Vprašanje, katero bodo predložili javnosti, je krivično. S tem bodo skušali varati občinstvo, ki bo domnevalo, da bo tpomenijala pritrditev dovoljenje za pitje <piva in vina.
Tudi če bi izpadlo ljudsko glasovanje ugodno iza mokra če, bi ne imel kongres (polno-moči storiti predlaganega koraka, ker bi po-menijal razveljavi j en je osemnajstega amendmenta k ustavi.
Nazori mokra če v pa so naslednji:
— V tem slučaju je treba rešiti vprašanja vrednosti ali nič-vrednosti prohibicije in vsled tega bi ne iniel governer niikake pra vice vetirati predloge glede ljudskega glasovanja, katero je sipr*-jola zakonodaja.
Delavstvo hoče imeti svoje pivo ter prildloo. da rzrazavoje mn«-nje glede sedanje -nrohibicijske zakonodaje.
Ware postal republikanski kandidat v Penili.
Republikanski bos države Pennsylvanije Vare porazil protikandidata. — Dosedanji senator Pepper je drugi in governer Pinchotje tretji.
Potovanje krog sveta v 31 dneh.
Dva Amerikanca hočeta prekositi fantazijo slavnega Francoza, Jules Verna, ki je poslal svojega junaka v osemdesetih dneh krog sveta.
Konec jugoslovanske kabinetne krize.
LONDON, Anglija, 18. maja. Iz Beograda poročajo, da je jugoslovanska kabinetna kriza končana z zopetnim imenovanjem vsega Uzunovieevega kabineta.
Zdravstveno stanje japonskega cesarja.
TOKIO, Jaipansko, 18. maja. — Zdravstveno stanje japonskega cesarja Jošihita se je precej posla hftdo. Zdravniki imajo ie malo upanja, da bt okreval.
Rojstni dan španskega kralja.
MADRID. »Španska, 18. maja. Tukaj so z vfccmi slovesnostmi proslavili rojstni dan španskega kraJja. Praznovanja so se udeležili vsi minivtri in ves diplomatič-ni zbor.
■Španski lcralj je ob tej priliki pomik*rtii več političnih zločincev ter dovolil nekaterim političnim izgnancem, da 6e vrnejo v domovino.
Nemčija dobila denar od drugih.
PRIHALrEDPHIA, Pa. ,19. maja. — Kongresnak William S. Ware, republikanski bos Phila-delphije ter m okraski kandidat za me.sto senatorja Združenih držav. je zmagal z varno večino v primarnih volitvah nad senatorjem George Pcppe-rjem ter gover ne r jem P i ne h o t om.
Znani so volilni rezultatu iz 2700 okrajev od skupoih 8281 okrajev (države. Ti volilni okraji so dali j Vare-li večino več kot sto tisoč glasov nad Pepperjem dočim je daleč za obema governer Piu-1 chot. ki je kandidira1! na sirha&ki .podlagi.
V to glasovanje je vključena nekako polovica volilnih okrajev Philadelhije ter nadalje okraji Pititsburgha In tudi Allegheny County. kjer je dom zakladniške-;ga -tajnika IVrellona. ki je osebno I na*protiil volilce. na|j podpirajo Peperja ,čes. da bi njegov povra-tek v senat indoisiral administracijo predsednika Coolidga.
Manager j i Popper j« pa niso še [hoteli priznati poraza ter izjavili, da je treba -čakati celokupnih podatkov.
Tudi v boju za mesto gm-erner-ja je prednjačil kandidat Vai-e-a. Be i d leni an. ker je dobil dosedaj več glasov kot pa kandidat Pep-perja in Mellona. Pisher.
Adaniniistracijlski voditelji v "SVashingtonu. ki so podpirali tajnika Mellona v njegovem pozivu na volilce, naj spravijo Pepperja v senat, češ da je bil veren predsedniku v njegovih načrtih, niso hoteli priznati .pora-za senatorja iz Plnladelphije na temelju šte-/vilk, ki .so bile dosedaj objavljene. Eden najbolj intimnih političnih svetovalcev predsednika CooTddgn je rekel, da ne veruje, da bi se za konefni izid izvedelo preje kot pa danes zvečer.
Pristaši Vare-a v Pennsvlvani-ji izjavljajo, da je zagotovljena zmaga njih kandidata, ker se jo Vare vedno izaiMzemal za modifikacijo obstoječe prokibicijske postave.
Pri tem pa se ne sme prezreti, da bo sprejel governer Pinohot nominacijo Vare-a kot izziv za direktni boj glede pivskega vprašanja ter novemnlbra neodvisno nastopil kot kandidat za metfto senatorja.
Governer Pinohot je na svojih kampanjskih potovanjih po državi pozival voflilce, naj zavrnejo Vare-a. ker bi se Slednji zavzemal za modifikacijo Vols-teadove postave in naj tudi zavrnejo Pepperja, ker mi niti moker niti suh. Tekom primarnih volitev pa je »postalo ratavicLno, da je prof iti ral Vare v veaji meri kot pa Pepper, ko je pričela pešati priljubljenost goveruerja v državi.
BERLIN. Nemčija, 19. maja. — Ameriko, ki je predstavljala dolgo oasa edini denarni trg, ki je bil Nemčiji na razpolago, je zadnji čafc nadomestila Anglija. Tako se glasi v poročilu Diakontne dražbe, ene največjih bank glavnega mesta.
Iz poročil tega finančnega zavo da je razvidno, da je najela Nemčija od 1. jan. za 2,650.000,000 zlatih mark poSojfla,
Nemška inozemska politika bo ostala ista.
BERLIN, Nemčija, 19. maja. — Državni kancler Marx, tki je prišel danes prvikrat v državni zbor kot naslednik kanclerja Luthra, je izjavil, da bo nadaljevala Nemčija s politiko, ki je bila določena po londonskem reparacijj*kem dogovoru ter dogorvorih, sklenjenih T Locarno
Leta 1S72 je vab udi l Francoz Jules Verne s svojo fantastično novelo "Potovanje 'krog sveta v osemdesetih dneh" splošno pozot-. nost. Glavni junak te novele jc bil Anglež Phileas Fogg. Od ta krat naprej ni bila fantazija Ju-Jrs Verna le dosežena a temveč pogosto tudi prekoSena. Na mesto jadernie so stopili hitri partiiki. na mesto poštnih kočaj in fcamel žele-7.ni§ki vlaki in zračne ladje. Leta ISSn. ko je Jules Verne živel, je napravila znana »pisateljica Nelly Blv ]H>tovanje kro^ »sveta v 72 drneh, šestrh urah in enjastih mimitadi. &tiri (leta pozneje je prekosil njen rekord Henry Frederick, ki je završil potovanje v 54 dneh in sedmih urah. Leta 1907 pa je proikosif polkovnik Cliampbell ta rekord, ko je dospel krog sveta v 4 dneh in 19 urah.
Danes sta natopila Amerikanca John Goldslrom in Morris Tit-terrington aia iparnilni "Maure-tania" potovanje 'k-nog sveta, katero upa t a (zaključiti v 31 dneh. Pri tem se hočeta qwsiluiziti naj-T>oljšili prometnih sredstev, parnv kov, železnic in zračnih ladij, vendar pa nnsta vnaprej aranžirala nikfaGcih aeroplamov. Goldstrom. ki je izza leta 1909 preletel 40 tisoč milj po izralcu, je izjavil:
— V preteklem letu sem v Evropi v petih mesecih preletel 5000 milj. ne da bi vsled tega zamudil kak obed. V tem času se je pripetilo pet železniških nesreč, tekom katerih je bilo ubitih sto ljudi. Jaiz daije m vedno prednost potovanju po zraku, V petih dneh bova dospela v Plymouth, natkar bova odpotovala z aeroplanom v London in od tam V Amsterdam, Hanovecr in Berlin, kamor upava dospeti še istega večera. Po -par urah spanja namerava odlete-ti v Moskvo -ter se spotoma ustaviti v Gdansku, Koenigsbergu in Smolensku. Potovanje iz Berlina v glavno mesto sovjetske republike bo trajalo kakih petnfa{jst ur. Za nadajljne potovan(j& v Joko-hamo nimava še nobenega programa. Mogoče bova nadaljevala potovanje s kaikih aeroplanom ali pa se poslužfla železnice. Na Japonskem bova vzela hiter parnak za Vancouver, odkoder bova zopet potovala v aeroplanju v pre-nledkhi na petnaj-st ur. Potovala .bova 11.000 milj preko kopnega in 7500 milj preko Vode.
Amundsen je sklenil počivati.
NOME. Alaska, 19. maja. — Ko je dose}, 1 kapitan Roald Ammndsen cilje, po katerih je stremel iaza svoje mladosti ter obiskal oba tečaja, domnevajo tukajšnji njeigovi prijatelji, da je isklenil iti v pokoj. On jo že v .svoji mladosti trdno sklenil ofb-iskati ofoe skrajpi točkd zemeljske oble. Zbežal je šole ter se pridružil posadki ladje, ki je lovila kite. Od tedaj naprej je bil mor. nar. Sedaj pa je uresničen sen njegovih mladih dni. Bil je namreč na Južnem in Severnem tečaju.
FAIRBANKS, Alaska, 10. maja. — A. Beimett in A. Hufford, ameriška letalca, sta izjavila, da je bila zraična Icrižarka "Noa$e'? močno poškodovana, ko je pristala v Teller.
NOVA ODREDBA MUSS0UN1JA
Mussolini je zavaroval Italijo pred vsako stavko. "Kabinet" je odobril novo postavo, katera daje državi kontrolo nad industrijo in delom. — Vsled najnovejše odredbe bo vsaka stavka izključena. — Korporacijski minister bo Mussolini.
RIM, Italija, 19. maja. — Ministrski predsednik Mussolini, ki bo v kratkem prevzel novo ministrstvo korporacij, bo imel popolno kontrolo nad korporacijami, delavskimi in industrijalnimi ter tudi nad profesijonalnimi razredi. Najbrž pod vplivom angleške generalne stavke je odobril na včerajšnjem kabinetnem sestanku nove regulacije, kojih namen je izločiti vse stavke. Fašisti upajo, da bo s tem uvedena doba rekonštrukcije, ki bo stavila Italijo na mesto vodilnega naroda v trgovini in industriji s tem, da bo izločen ves strah pred individualno ali generalno stavko.
Nova postava, ki predstavlja dovršenje radikalnih izprememb v stvor j en ju fašistovske države, zveni zelo komplicirano, a oni, ki so jo natančno študirali, izjavljajo, da je le razširjenje sedanjih fa-šistovskih korporacij.
Glavnai razlika je v tem, da se je petnajst korporacij, v katere sta se delila kapital in delo, združilo v tri korporacije, ki so odgovorne le odnosnemu ministru, ki bo seveda Mussolini. Prvikrat v moderni Italiji so industrijalni razredi pod disciplino ter se morajo pokorti državni kontroli in regulaciji.
RIM, Italija, 19. maja. — Kabinet je po skoro eno leto trajajočem intenzivnem proučavanju odobril sistem fašižma za preprečenje razredne vojne, kojega namen je zadati smrtni udarec stavkam in izprtjem.
Temeljni princip skrajno kompliciranega sistema je pravica in polnomoč vlade, da kontrolira direktno potom novega korporacijskega ministrstva vse produktivno življenje naroda.
— Kapital in delo, ročno in intelektualno, — se glasi v poslanici kabineta, — nista več nasprotna državi in njenim bistvenim organom, pač pa sta spojena z državnim organizmom.
Obsodba angleških šprjonov.
PARIZ, Francija, 19. maja. — Trije Angleži, ki so bili aretirani decembra meseca, so bili ofasojeni včeraj v tukajšnjem kTimnatnem sodišču na zaporne kaizni. Sodišče jih je spoznallo krivim mabinacij, cla se polaste tajnih dokumentov
j Francije glede mornariških in le-[talnih postaj.
John Leather je bil obsojen na tri leta ječe in 3000 frankov globo; Ernest Philips in "William Fisher pa sta bila obsojena" na dve leti ječe in 2000 frankov globe, i Francozinji, ki sta jim dobavljali informacije, s*ta bili obsojeni na šest mesecev ječe.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
t
Jugoslavija:
500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštna hranilnica" v Ljubljani. t
Italija in zasedeno ozemlje:
200 Lir — $ 8.90 500 Lir — $21.25 300 Lir — $ 13.05 1000 Lir — $41.50
Pri nakazilih, Id znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov z« poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zatlnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna v Trsta.
Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust.
Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja ae večkrat in čakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poelani denar ▼ roke.
Pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter. računamo za stroške $!•—. *
Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all fm New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
_ 82 COBTLANPZ STREET, NEW. YORK.
Telephone: COBTLANDT 4C87.


V* •••
/
GLAS XABODA, 20. ilAJA 192C_-- - -
' -	t*. --
-m«

GLAS NARODA
(8L0VENB DAILY)
OSNUTEK OGROMNEGA KIPA
iiiMipi ii i:
Owned and Published by 8LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frafek 8tkser. president.__Look Benedik, treasurer.
i'lace of b'-iaineae of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St- Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
QLAS NABODA " Voice of the People9
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Zc telo leto velja list ta Ameriko
in Kanado__________________$6.00
Za pol leta______________________$3.00
Za ietrt leta___________________$130
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta ..........................13.50
Za inozemstvo ta celo leto ....$7,00
Za pol leta ......—------
$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
**Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se
blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narocni- olika nam kaže osnutek kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
Graft v Rusiji.
Nedavno se je vršil pred višjim j činec Tatarnevič, ki je vlomil v
! ukrajinskim sodiščem v Kijevu j velik proces proti članom kijev-ske gubcrnske milice policije. Xa zatožni klopi je sedelo 113 oseb, med njimi 4*J civilistov. Vsi so bili obtoženi koru^>cijt; iu uradne poneverb*1. Način, kako so prišle ol)la.vti tej aferi na sled, je skoraj janekdotičen. V aprilu lanskega leta je bil namestnik načelnika ki. 'jevske milice v Malysev premeščen ' v Oerkask na Donu. Ko je njegov
blagajno sladkornega trusta, je "pobegnil" iz preiskovalnega za-jfbra proti odškodnini v znesku 118 angleških funtov. V upravnem oddelku .so znašale razne poneverbe 26.000 zlatih rublje v, v skladiščih je pa izginilo 1820 pu-dov ovsa, 4700 pudov sena Itd.
Proees je trajal več dni. Naravno, da se je javnost zelo zanimala za to afero, ki jasno kaže, da sovjetska uprava še daleč ni ide-
. naslednik prevzel službo, se je iz- alna. Vsi glavni krivci so bili ob i	.	I
'kazalo, da manjka v blagajni .9 (sojeni na smrt, drugi pa na večletno težko ječo.
| milijonov zlatih rubljev. Malvšev '
UNDIHWOOO A imniiwooe. «. V
ogromnega kiipa, ki iga btnio vklesali v
'je dal takoj aretirati blagajnika Valova, ki je pri zasliševanju priznal, da je denar res poneveril, obenem je pa izjavil, da je kompromitiran tudi Malvšev. Tako je bil aretiran še Malvšev, ki je iz-
"O L A 8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876•	_
IZJALOVLJENE NADE
StJone Mountain pri AtJanti, <Ja. Kip bo predstavljal pov*!jni-'dal	načelnikovega po-
ke konfederacije armade, lielati ga je začni kipar Gaitzon 'močnika Fradka in tako se je a-Borghun, dovršil ga bo pa kipar Augustus Luckeman (desni fera izvijala dotlej, dokler ni na sliki). *	j prišel na vrsto sam načelnik mili-
ce. Načelnika so najprej suspendirali, potem so ga hoteli aretirati. Ko je pa zaslišal korake uradnih organov, je skočil v sosedno sobo in se ustrelil .
Kmalu je prišla na dan še dru-
Jugoslavia irredenta.
K!;i lsti.ui |K>grebniki no se pred par meseci pripravljali na \«'iik |K<jrreb. Kapitalistično časopisje pa je že bilo zaposleno * pri-i»rav,tnu i veliko jmgrebno iro^tijo. Hotelo je spremiti k grdim ru-s «> Mfvje^-iio republiko, ker «e godi v>ein liusom baje tako nesramno >'aiK», da m z»-le z/»j»et eariMičnih Be«nft loncev.
Kdor je rilal \ onih tednih in masccih le časopisje, ki stoji pod konti-.!,, ;. ka]«;h. je moral vrjeti, da «e bliža konec noski vwe ,j n«p;. )iiki Krediti bili }»ojK)biorna "fuč". Plače ddarvec'*1
1» tujini in ne/jjNnleiMfSt je bila naravno*! ogromna. Nikjer v «• :i prostrani ruski	ni bi'<> oaze. v kat<~ri bi človek dobro
p<- .'i!. N«-I»«nejra rmk ni valed tega. da je hrepenelo na milijone 1»	|m» t«-m. da capu^e domačo deželo ter po»*čejo v kakem ka-
pit.t'•o.tn nem KIdoradu sreče, veselja in l*»gasJev_ ( "« lo \ t« h debelih laydli je tičalo zruee n-ssnice. lio>j»odar*ke rw.inere v so\jet^i Itiisiji so se namreč \ teku /a ! n jih puh mesecev precej poslabšale. V^rok t«>ga jia je 'bil. da J ' /«' d.Hrv za proračuni izvoz žita, vslnd čc3«r se je seveda t/u-»ii f»rinia<»jkmalo dtnarja. fHrt reibhega za liaJcup tmrovin in strojev, j i	bila t i <mih š.*' danili liaroeala. Vsled tega je postalo nuj-
ni. potr>b»<> omejiti se na	poljih. Gospodarski dobrdbit prelw-
v ■ >" .i j«' 11 a t. ■ tu ;»rav t;tko <rjH»l k(rt nujno potr«J*i»e Irultiirue na-
I KnauVejra -rea morali odgovorni ura*kmki skiviti prora-in ter pričeti s jiolitiko vaneuvanja. ki je l«i/la ntN)l)h<xliio potreb-
— Smrtna kosa.
1'inrl v Preserjaih Josip Pipan župan občine Komen na Krasu. Bil je dober g<*>podar in skrben predstojnik občini, zemlja domača!
Krvava tragedija.
1 V >fl:ofljah pri Miljah je v hip-• nem stn-astniem izbruhu trgovec Furlanie streljal na svojo ženo, potem pa pomeril jiaM*. Fuplanič Jj»» ob'«-žaJ mrtev ženo .m> 0(lj>eljij-1; t«-žko ranjeno v bolnico. Fur-latiič je bil udan pijači. Po»»ege Je |K> revo+\erj«i. k hotela dati denarju pet pil.
Ostre meje.
V Idriji je bil na fašistavskeni' J?a korupeijska afera. Lani je bil
občnem eboru izvoljen za tajnika, obojen v Kijevu na smrt član
zopet Vlahovič. MusxoJi.'ni.lu so po-'znane Vankine razbojniše tolpe
Lahka mulslali brzojavko z zagotovilom, da Kebnanski, po domače Zlati zob.
je idrijski fašizem varna straža Pr<?tI justifikaeijo je prosil, naj
mu pošljejo v celico državnega
pravdnika češ, da ima še nekaj na
vesti. Državnemu pravdniku je
_ izjavil, da je (»odkupil mnoge či-se pečajo fašisti neprestano ]>o"
svojih zl»or*»vanjth in predavanjih. V Puli je predaval o Dalmaciji iz londonskega ]»akta do ra-, , j*all>k«» -pogodbe prof. Alemanni flor ice. Pokazal je |K>skišaleem v vlikali vso lepoto Dalmacije.
ob o^rih mejah.
Z Dalmacijo
Iz Jugoslavije.
Otrok zašel in ponesrečil.
Iz Kela^t^lbče pri Kiiinu je izginil šestletni sinček Petra Mar janoviča. Odšel je od doma prot reki Kaki. Deček je -zašel in se ni vrnil. Šele čez tedna so našli blizu Krke onemoglega in neza vestnega.
V pijanosti ponesrečil.
Te dni je ibilia izagreftiška poli cija telefoni i čno ob\x-ščeiia. da le/, pri inaktiimirski mitmici mlad člo vek z razbito Wbanjo. Pre»j>e\ljal -so ga v Zakladno bolnieo. Mlade nič je bil .nezaveden. Po listinah ki r*) jih našli pri njem je bil to 27 let stari -Jo^ip Ungar iz Šteti je vra. Zjutraj ga je neki jro-.|>o(i pova«bil naj mu pokaže kaka za-
■....■ g r (iee
^m^mm mi'
Peter Zgaga
Neka rojakinja mi je (»oslala dolgo nad\*se sodnavo f»ismo.
V	njem razpravlja od pričetka do Ifonca o sami ljuibezni, o srečni in nesrečni IJitbeztii.
Priznava. da je prva ljubezen najlepša in najbolj prisrčna. Pred prvo ljubeznijo gredo lahko« vse druge k vragu — z respektom rečeno.
Po mojem mnenju bi bilo naj-bolijše, če 'bi se Aisaka ženska poročila s svojo prvo ljubeznijo. Tistega naj vzan.e, v .katerega se prvič zaljubi.
Kajtti >blagor taikemu človeku. Nikdar mu ne bo tre'ba /poslušati, da so Ibilri fa.tnje, v katere jn bila prej zaljulbTjena, tisočkrat boljši kot je on, nikdar se nc bo solz;ila in si očitala, "zaka^j ni viz«-la "svojca prvega ljubimea. ¥
V	c-'tarokrajskih listih eitam: "Predzadnjega maja bo priredila beograjska sokodska žmpa svoj drugi župni zdet v Zemunti. Pri te j priliki >se bo vi^ilo tudi blagoslovljeaije zastave SokoAske-ga društva. Boter zastaive bo pi*e-stolonaseldnik Peter. Ves>t. da bo boter sam prcstolonasledmik, je vzradostila zemunske Sokole, a tudi vse tamka j<ibje iprebivalstvo. V Zemunu so v teku velike priprave za to sla vil ost.
da bi .šel zo
Strela je ubila
Osemsto trupel
. italijanskih vojakov, ki so ležala v Reki pri Klaneu dve deklici, ena i Sv. Marku, na Gnani, v Krom. je'bila stara 8. dntga 17 let. !benm in v Paiinven so shranili Za, fašistovskeg^a zaupnika za slo- s«'daj v katakombah konventa na venski del goriške dežele j Ko-tan jeviei. Te dni jih pripeljejo imenovani .profesor Oarvalotti iz jo še 1500. Namerava se na Ko-
musar v KobaruUi In iledani. Ca_ pel. lotti je znan po .svojem brez-
na Odgovorni voditelji Rusije pa niso ua noben nai'ln prvkrivali	, . , . . • • ,	,
,	, i - , - , « - , v	,-J\idma. k-i >e bfl olx-in>.ki ko- , »t»Tijevic-i '|K»koi»atii do G0.000 rru
o» j«i>a. da s«' je gor-podai^ki pcilozaj poslabšal. Ni^o pa pretiravali1 .
r. i «'tio -.traji ter prerivali na drugo, pač pa analizirali pred naj-l Vj sfdošno javnostjo ix»ložaj s tako brutalnoOir^aobzirno odkri-t os j jo k<»i bi m ne mogla d vol i ti tega nobema feaf*rta'lr#tlčina država.
'!'akrat smo napovedovali %~naprej. da bo j»rinesta »pomlad radikal no i/'»oljsanje in te na,povedi so se medtem že da:\Tio ure*tnlči-i<-. \ včera.jšniji številki ncwyonskega Timess nudi mosko-\-»4ki poro-č"va!ee. Walter Duranty sliko današnjega poVxzaja Avari v so v jet _
iObzirnem nastogiaaiju s Slovtuvci.
Več gospodarskega duha!
Kjisjji ter iK>trjuj<' v sanijem i>oročilu. da .s5 se uresničile vese iM.povedi sovjetskih uradnikov in da so razmere že danes dosti bolj ugodne kot jva -so pričakovali največji optimisti.
— V zadnjih štirih tednih. — je brzojavil Duranty, — se je notranji j>olo/.aj sovjetske unije izdatno izboljšal. Izginiti niso le zna-ivi /adnje krize, ki k> stopali ooividno na dan .pa<č kažejo trudi piodukeij^ke številke in d<4io<lki ž"leznie neprestano dvlgajočo se ^ ^^ ,l<!j'
či!«». Po\"pre<*'mj število aprila meseca cžnevno upoi\i(bijenih železni- _ Sf . ' '	^e„ajo ^ se ji
kih tovornih vozov je znašalo 24.624, kar tpomenja povečanja za 5P» o*l tolkov v primeri z mesecem aprilom preteklega leta. Premog .je ka/.il prir^.lrk 118 o<l to«kov. kovinski proizvodi 117 in les G8
odstotkov.
S tem gospodarskim okrevtinjem *?re. kot piše Dnrautv, — roka v roki tudi izlioljsanje socijalnega življenja. Ljudje so veseli in dobn- volje. I>obro in čedno ve oblečeni. Na t.i;*>če hiš se i>o^>ravlja in sveže l»ai*va. Na kratko Tečeno. vso|>ovsod je opaziti novo, sveže življenje. Samaj)o-»-bi umevno je. da se je utrdil tudi 'kurz ruskega rublja.
Sovražniki rti-fco sovjetske repdblikc so se zo]>et enkrat p:*e-^go<laj radovali. SovjHska republika je gosjHidarski preveč trdno utemeljena, da bi nu^gla biti resno ogrožena od trenutnih kriz, ki vljo u različnih razlogov, čeprav stoj i osamljena «redi (ka-pitali>tičn<-ga s\eta. Sovjetska unija počiva na trdnem temelju svojiii produkt i m ih delavcev. Kriza ji ne inore dosti škoditi. Bav-lio nasprolno. Iz v»ak<' težave pride utrjena^ in močnejša, ker shiži vs.ika ovira kot bodrilo za večjo eneržijo in pomnoženo delavnost.
Samomor mlade učiteljice.
Pri Relipeč-i se je vrgla z železniškega mostu v globino v Žlico Tak naslov ima v "Edinosti" učiteljica Vilenk. doma iz Zadra. prav umesten elanek. ki razprav. (Kaj jo je gnalo v smrt, še ni .polja o splošni gn^Tpodarrski depre- j jasjij»-no. Bila je v Trsttu, odko-siji v deželi. Clan k ar nasvetu jc ! der -se je v; prininmo in umstveno
etnj osnovano organizacijo. Ljudstvo na^se prebudi iz mrtniia. dA'ignejo naj zopet go ipodarska društva in za -cvete naj zadružništvo. Go«^v>
iano-
ge. bi se morale osredoeiti hi skuipno središče naj "bi vodilo gospodarstvo po varni poti k napredku m ljud«(kemu blagostanju Članka r dostavlja: Reorganizirati moramo t<udi samega sebe! šte_ denje se mora osvežrti. Rodimo varčni in sprotna go«tpodarji. uči mo se. izoliralijmo se! Ko stolpi nin nato uhao pot. da postanejo naše razmere boljše.
je vrnila žalos-tma.
Dogodek med prijatelji.
Mala Nicaragua je zo|>et v sre-t|iš"u svetovnili dogodljajev. Tam je namreč izbruhnila nova, a v tem slučaju liberalna revolucija, koje nainen je strmoglaviti diktatorja Chamarro. Soglasno z zad. njimi poročili je ta 44revolucija" že dobro napredovala. Liberalci so do?»edaj zavzeli že par mest, vsled česar zahaja ursii|*ator polagoma v velike akrrpce.9
Med tem pa je odposlala vlada Združenih držav križarko "Cleveland" v pristanišče Nicarague Bluefields, in kapitan je dobil povelje, .naj takoj izkrea mornariške vojake, kakorhitro bi ae mu zde. la ogrožena varnost velikih ameriških "interesov". Chamarro, ki j V kot načelnik neke prejšnje ad-izročil Narodno ban. svoje dežele ban.
lisi racije,
Na Reki
je začel jio^lovati urad za pristaniško delo. Vrštflo se je zl>orov»n.ie prizadetih knogov. Na ta uirad se stavi zelo m-nogo nad.
Jadranski "irredentovci" na Reki
so tzopet oživeli s»\'oje društvo. Se-s'tavili so si nova pravila iu nov
kirjem z Wall Streeta, Seligman (pragram. & Co. ter Brown Bros., — seveda proti precejšnji napitnini, — ni v deželi posebno priljubljen.
priznanjem nasilne vlade razkači-li večje dežele centralne Ameri-Chamarro ima s svojega stali- ke. Chamarro pa ni hotel po*lu-
ača popolnoma prav. On, ki je vse storil za Washington, sme računati na to, da ga ne bodo pustili na cedilu. Pričakoval jc priznanja svoje ursupatorske vlade, — a je bil razočaran. Washington si namreč enostavno ni mogel privoščiti, da bi preveč jasno kazal naklonjenost svojemu prijatelju in tovarišu iz prejšnjih roparskih pohodov. Rekli so mu, naj postopa previdnejše .^Svarili so ga, da nI mogoče trpeti takozvanega "rough stuff". Ne raditega, ker jim to ne ugaja in tudi ne radi moraličnih pomislekov, temveč ker se je bilo treba izogniti, da bi 9
sati. Pognal je liberalnega Solor-zana, ki je bil pri Amerikancib vse prej kot priljubljen, iz svetišča, se polastil s silo orožja javnih poslopij, dal usmrtiti par ve-likašev in inogočnežev ter pričel — vladati
Sedaj pa je dobri .možak ogrožen od liberalcev, in Washington ga je pustil na cedilu. Obrnil se je vsled tega na Ligo narodov za pomoč. Gotovo je, da se je s tem Washingtonu še bolj hudo zameril. Posledica tega je, da bo kri-' žarka Cleveland mogoče aktivno
posegla v boj proti prijatelju Chamarru.
prejšnjemu
O ureditvi tržaškega fašizma.
je govoril z zastopnikom fašistov-^keira jilasMln Re-nato Rieci, faši-stovski generalni ipod.tajnfk. Pov darjal je. da čuti. kako hoče do-^e<"i Tr-t velik in signren fašizem. ki ga pa tudi do4>i. ker me_ ^to ima polno pravico do miru, naj stane to. kar hoče. Tržaški *awizem |>ot.rebtije široko, solidno oodla.g obrep: \-v;lke o"vire. Pred vsem mora imeti velijo milic**, vsi za to nposobni se morajo vpisati v milico. Rieci naglasa, da j" fašizem požrtvovalno t in faraxtl morajo vedno misliti. <ln so v jar 'vti. Taki le i«a if"ol faš-lsiti niwo za ias. Racci ostane najbrže dalje ča--a pokra ji nj-ki ta %iik fsšistov«ke stranke v Trsrtu. "Kadar si pridobi tržaška mltadlna čustvo posebnega f-pofatovanja za fašistovske •>ra|>orje in kadar ise ibodo bajoneti milice v tisočih svetlikali nlieah Trsta, 'ki je pred straža imperija, »takrat bo naš mandat dovršen. Tržaškemu fašizmu se morajo vee<plti v bodoCmowt segajoče smernice".
Na bivše avstrijske častnike
rledajo fašisti z nezaupatnjem in mržnjo. Pravijo, da ti gosijKidje ne razumejo in nemorejo razumeti fašizma. Nikar jim ne odpuste greha, da so suJžili v avstrijski armadi in niso pobegnili. Celo cen turijon Derfles v Goriei, ki je rdon najbolj gorečih in delavnih fašistov, je 1/il o-mmljen, da se ju obnašal kot avstirijt&i oficir premalo itailjans^ko. C o vo rili -so celo, da je bU odlikovan. Uvedla se j? preiskava, »ki je segala v Ljubljano. Zagreb in na Dunaj. Končno so ugotovili, da je či«t In 'poveljnik 62. legije izjavlja, da je ponosen na svoega niiJienega častnika Derflesa.
nitelje kijevske milice, ki jim jc havi^.a Z avtomobilom sta se pe. bila poverjena naloga. Kkati Kel- ,ja,a na>I>n.j v MaksmTrr. Ker je manskega. Tako je bil krompromi- uu B,r;rar mo£no pijan, je izgub« tiran poleg industrijskega tudi raxino<trfj0 ter padel iz avtomo-kriminalni oiidelek milice. Končno mobilH tjwko ne sreči K), da si je na je preiskava dognala, da vlada ve- | kamol,iU.„, t»fciku rarfiil lobawjo. lik neretl tudi iuten-.lanturi in skla- j
diš«:ih. Tako je bil upravnik mili-! Zračni promet Praga-Zagreb-Trst. čilega skladišča v Harkovu pre- , pujraj;i(uja	^Hio^oxaike
meščen v Kijev, za kar je moral ^upine s tovarno Škoda na čelu. plačati 700 zlatih rubljev. Drugi z anjri|vikjiui interesenti o ureditvi uslužbenci so morali podkupova- 7Pa-||0 I>POiUot;lle	p.^a-
U načelnika z raznimi darili v na- Z^reb-Trst SC bli/^jo ll-odlie-tun. Ta darila je naeelnik proda.LQ	Zatrjuje SC, da s,-
jal privatnim osebam in zaslužil ,,0 ^ letf>s p,^ promet na črti 18.000 zlatih rubljev.	Praga-Zagreb. — Pogajanja z Ita-
Poinagal mu je žena, ki so ji 4i-o pa botlo luljbric trajala <lalj morali ninf>gi miličniki dvoriti, -
1 L
če so hoteli biti deležni njene pro-tekeije. V kriminalnem oddelku so si pomagali na drug način. Načelnik Gorsk jc s svojimi agenti izsiljeval od aretiranih zločincev rretekU lwleJ1 je pok-tei češki veliko odkupnino. Pošiljal je za- ]rtf,.le<, ZdclK.k Lll0ta iz Pra-e
Polet češkega letalca
upnike k njihovim sorodnikom in
i v Bukarešto, od koder se napoti
biral denar pod pretvezo, da se bo na rportnein letaki 'Avia R H 11' aretiranim bolje godilo če dobi primerno odškodnino. Pri razboj-
na daljši »propagandni polet. Te
dni je braotfpavil v Prago, da je n.ku Kelmanskem je šel celo tako;po ^ (]rlph ^^ iz Budimpe-
daleč, da ga je vozil v svojem a v- fite preko	sre6no pHstaI
tomobilu na sestanko z ženo in j v So(iji Pof jc (ldlr?a 3(XX) kiu ta.
materjo, k, sta mu plačali za to u- ko <u jp ^	150 kni
slugo bagato-nagrado. Drugi zlo-' ng llro' Ta hitro^ jf> 7Jialna>
pom lil i m o, da ima fetalo motor
Odpravite to srbenje.
Zoi*»r nadležne izpuščnje, rnzclraže-nost in srlioOicu je eno saui«i zdra\i!o. ki se le re^lkokdaj izjalovi. Vse to zaustavi in kf/.t> ozdravi t»-r se imenuje i
tipa "Walter" s 60 HP.
V Kobaridu
Severn's Ksko. Ze i>etlnštirideset let	, ...
je izrazito zdravilo za take slučaje.	F ^bdiiem ZIkwu fasim gov.,-
Munje hrast* s<» že preko unri izgini-	ril prnshili Cavalotti iz Vidma, ki
1.-. srbenje je pa takoj prenehalo. Na-	: rf>kel med drugim : ''Gotovo je.
Inivite si danes tHl svojega lekarnarja	,
škatljn. sledite nav<Hliloui in p^sene-	Je g»»vno načelo nase stranke
eeni hoste. kak«» hitro bosta izginili	to: V svetih mejah Italije ni pru-
srl»eeiea h. raalražljivost. ('ena 50	za druge kot _za Italijane!"
centov. 1. Severa Co., 1 edur Ita-	. .
pids, Iowa. —Adv.	M™ govori odkritro.
i Sokolska ideja je nadvse lejw. Pos4-bno za slovaivstvo. Sokolovo -krlii za vzgojo duše in telesa.
SokoKke slavnosti so veličastne. Včasih tudi precej bučne, posebno če je |>oleg kak član slovanske kaljev-ke družine.
Tudi v jZemunn bo dosti kričanja. streljanja, vsakovrntne godbe in v-sakovrsitnepa petja.
Jti«o^ovaibiko kraljevsko družino ho pri tej priliki zastopal pre-stc4dhP»i'oduik Peter. J ligo si ova nski prest olon a si el -
nik bo pa te dni šele tri leta st«r.
THk»'ii«u otroku bi ^rtepnila «jwe_ velika !> in-nos t ško^lovali
V »TrtgosJaviji imajo sicer za'kon .za zašeito živali, kot ka/e. i>a nimajo zaikona za zaščito otrok, t Iu menda je tudi edinole v Ju-croslaviji mogoče, da vrši )K*>ve-tilne po^le bitje, ki ni bilo razen kr^ta 'nobene druge ipoonotihe deležno.
*
Govenier države Xe\v Vork bo odobril pr»sllog, ki določa, naj se vrši pri prihodnjih Volitvah v državi New York glasovanje, kaj smatrajo volilei za oipojno pijačo in kaj ne.
Izid glasovanja bo imel potem vel'rk vipliv na "Washington in pozneje menda tudi na vsb deželo. *
Sodeč po zadnjih poročilih, '-inatra večina Ne\vvorčanov z>a u-pojr»o pijačo vse, kar je malo gostejše kot je ne\vyoi"ška pitna voda in kar ni tako gosto kot šmir.
In po l)encirtu. anioniji in ter-pentinu mora diša-ti — to je poglavitna stvar.
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
-SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Najbolj značilna je pa tivlitev su h a če v. da bo govemer Smith kriv veleizdaje maprav Vladi ,Zdr. držav, če bo to predlogo podpisal.
Butlegarji, ki z vednostjo su-hačev prodaj,ajo svojo ro!bo, so pa najbrž ugledni in spoštovani državljani te velike repu4>like. *
Učenljaki, ki imajo do*#i časa na razpolago, iso izračunali, da se povprečna žejiska poshužuje V irvojem govorjenju kakih osemsto 'besed.
Owm sto besed, — to ni dtfsti. Toda pomisliti je treba, kaj vse ženska lahko po»ve s temi osem sto besedami.
*
Kmahi Ibo dospelo iz Varšave naslednje poročilo: — Jaz, pan Pifr^udski izjavljam, da sem postal dakterfor poljske republike. Vladat <bo*n natančno po ^rzorcu "Re-mal pase. Ptrima d i Rivere in Bolnija. Za prihodnje dni razpisujem javno dražbo. Pri tej priliki bodo po nizki ceni naprodaj ustavne pravice. «veto#rti pogodb in sr\"obodšeine drčavt^asnov poljske republike.






rv.. -.vi-si-s..- C


GLAS NARODA, 20. MAJA 1926
d
NOTARJEV NOS.
( Nadaljevanje.)
—	,Zakiij pa ne, prosim T
l'ctwfciti zdravega človeka bi fa«l ziočifi. pa če bi bil tudi kdo tako neumen ali pa sartrari&n, da bi be vaan Mtlai.
—	Doktor, vi pa res mešat« a s« moje pojme tako, da ne vem več, ne kaj jo prav, ne kaj m prav. Za su> zlatnikov je stužii enutc vojake nekak Akzačan z rjHvkastordcčhni lastni. Temu mojemu ntnžu (bil je res moj) Je 30 aprila 1849 prilotela krogla v glavo. Ker je bila ta krogla namenjena meni. lahko rečem, da in i je Alzačau prodal glavo in co-lo "crojo o-><*4»o za »to, morda za •»to^t.iritlcsct blatnikov. Država te
se ne tupam pokazati svojega obraza.
Doktor je odprl okno prav ko je označena žrtev na vse grlo zakričala :
—	Voda! — Voda! — Voda!
—	Dečko, — mu je rekel doktor — pusti svoj sod in pridi po Ver-neuibki ulici gor. Zaslužek te čaka.
iv. i ] W
Šebaštijan Romag-ne.
Po jjvojeni očetu se je pi>al Ro-niagtic Boter in botra sta ga dala kratiti za i>«<ba*tijana; ker je -bil iz Frognacies Mauriaca v Can-
jlalskem okrožju, jc pa klical svo-
• j°ga |>atrona aveti Šeba3tijan. Vse Kle|»»rije ni sapno mirno gledala.1 kaže kakt)r bi by pisai svoje
iU* odobravala jo je. Vi na to mot-L0 iiwe s £.rko k ^^ pa ni
morda ste ni tudi vi dobili z» aial pisati Tomu mladiču je
cite
tako ecno celega človeka, ki so je ; bilo ^^ tri aH ^tiri ieta. Bi! dal za vaK uxmrtiti. Ko ponujam j0 kakor Heifcnles junaške rasti; zdaj kateremukoli lojKmi dva TCiik, MVaijen/čoka*. kolčen, kre-
krat toliko za čisto navaden koš-
pak, ivle<;ekičen. močan kot pluž-
k nosu, |>a že krič*e o krivici! ui voI ^^ in pohleven, da je Doktor je malo počakal in r«kal |lahko dolal ž ujim> kar je k(lo ho_ odgovora. Ker se ga pa t(<4 Mislite najl>o4j pošteno. naj-
ni <l">nii>Hil. je rckH notarju
—	Vam na korist človeka ne morem |x>habiti. zdi se mi pa, da bi lahko brez greha vzel z roke kakega ne>reijrieža tiste kvadratur centimetre kože, ki vatn manjkajo.
—	Oj. ljubi dokitor. vzemite jih kjf-r vam drago, saono da popravit«* neumno nesrtvo! Kar hitro po i* rimo človek* z dobro voljo, pa živeta italijanska metoda!
—	Se enkrat vas opozarjam, da boMc cel dolgi mcsec v neprijetnem |Hidt»žaju.
—	Ej. kaj bo to, pa bom v enem mesecu zopet v foyerju Opere!
—	Naj pa bo. Ali kaj mislite, kdo bi to bil? Kaj pa liianik, ki ste ga poprej omenili t
—	Pa res! Za sto srebrnjakov t:a lahko z ženo in otroci vred kupim. Ko uij je moj prejšnji hišnik odpovedal, če*. da laihko živi od ♦►brovti, mi je neki moj kJijent priporočil t.-gale. ki je žeumiral.
<Ho^»od notar je pozvonil služabniku in mu ukazal, naj i>oktiče Siiigueta, novega hišnika.
Mož je pritekel; zakričal pa je od strahu, ko je zagledal obra.«
►	vojega gos[>oda.
Bil je pravi tip ubngciga, najbolj ubogega izmed vseh ]>&riA-kih revežev: možičefc trident petih let, poHiašcn. rmen in shtušan 1»a tako, da bi mu jih človek |4ri*odil šestdeset.
(»«»-pod Bemier ga je premeril od vTha «lo tal in ga poslal takoj nazaj, odkoder je bil pričel.
—	Koža tega tnoia ni za nič. — je izjavil doletor. — Le pomislite, ali ne jemljejo vrtnarji svojih ee'-pičev z najbolj z»lravih in na> bolj krepfcih drevesc. IAerite in; trdnega človeka izmed ljudi v svoji tbši; gotovo je kateri.
—	Že; ali vi govorite či4o jk»
►	voje. Moji ljudje cm sami gospodje. Imajo glavnice, vrednosti v papirjih; ypektilirajo z dviganjem in padanjem tečajev, kakor vsi služabniki iz dobrih hiš. Xe poznam nikogar, ki bi hotel kupiti s svojo krvjo kovino. kd si jo tako lahko pridobi na borzi.
—	Morda bi pa le dobili kogn, ki bi vam bU tako vdan m. . .
—	Vdanost .pa ti ljudje? Saj šalite, doktor! Na« očetje so
imeio vdane služabnike, mi imamo pa samo *e malo vredne pofele. Sicer so pa navsezadnje morda se na boljšem. Naai očetje, ki so jih njih ljudje imeli radi. ao se čutili dolžne in so morali ljubezen vračati. Jaz -pa plačam svoje ljudi za njih delo. kadar dela <ne opravljajo več dobro, mi pa ni treba racati vzroka, ali me marajo, ali M stari m bolni; zapodim jih.
—	Potem pri vas ne najdemo potrebnega človeka. AM veste koga drugega?
—	Jaz? Nikogar. Pa saj je vfcak dober; prvi, ki ga dobiva, po-sfcre-aček za voglosn, ved ar, ki ga ait^im. kako se dere na ulici!
Vzel je očala « iepa, narahlo teknil zaveso, pogleda! v Be-triieo m rekel doktorju
—	Poglejte, deeka, Idi » videti
vami Bogu. Mali de Skd so dobili nore hlače it} še zadnja dva otroka so pasi aLi v šolo.
Delitelj vseh teh dobrort pa ni »svojega življenja prav nič spremenil. Spal je tik svojega soda pod kolnico in zamenjati po štirikrat na leto slamo svoje postelje. Žametna obleka je bila boij zaikr. pana kakor pavhhova. Njegova oprava bi ga še ne bila veljala veliko. če bi ne bilo tistih vražjih čevljev, ki so porabila vsak mesec po kilograon žeblje v. Samo pri hrani ni nič stiskal. Dovolil si jc vsak dan po štiri funte kruha, ne da bi se za, ceno pogajal. Včasih je obdaril svoj želodec s 'koščkom sira. s čebulo, z nckay jabolki, ki jih je kupil s kupa na Novem mostu. Ob nedeljah in praznikih jc sedel preti juho z govejim inesom in si je šc ves teden lizal prste. Bil je pa predober, dositi predober brat. da bi se upal izpiti le kozarec vwia. Vino, ljubezen in tobak so bile zanj bajne reči. Poznal jhli je samo po imenu. Se toliko ananj pa* je poznal gledališke zabave, ki so za (panike delavce tako drage! Zlezel je raijši že ob sedmih zastonj v ^oeitcljo. kakor da bi še ploskal gospodu Dum a hm za deset soldov.
Tak jc bil fizično in moralno j
^P	človek, k-i ga je poklical govpckl
holj pnprotito m najbolj blago du- Bernior z ^ ^ bi ^ ^^
Kvojc kože gosjpodu L'Amiibcrtu.
DEMPSEY IN NJEGOV TRAINflR
POZDRAV!
Jpredno odjadram čez širni ocea-n sparnikom <4Paiis',J kar bo <221 t. m., še enkrat prav iskrene pozdravljam vse moje prijatelje in znance v Kenuiore, O., v, Bar-bertonu, O. ter v Akron, O. Po-ebno pa pozdravljam v Kenmore, O. Josephine Wallant ter soproga Louisa., Joe Thoma<sa, Joe *veta ter Johna Obreza; v Bar-bertonu, O., Man' Vidergar ter John Garbar-ja in njegovo rodbino ter Martin Železni-karja in rodbino: v Akron. O. pa Joliu Bolka z rodbino ter Mr. in Mrs. lir ti g.
Želeč na veselo svidenje! Zdravo!	Tonv Svet.
MOU«ON A UMDSRWOOD. k. V.
Jeseni se bo svetovni boksarski š.nnpjon Jack Demiifcey meril ljzbomim eamoitskim boksarjem il^oin. Deni|>sey se že sedaj pripravlja na odločilno bitko. Na sliki je poleg njega njegov trainer G us Wilson.
Japonska mornarica«
Bil je najsTarejši izmed desetero otrok, živih, zdravih dečkov m
Ob veščoina služinčad ga je hitro pripeljala.
plaho, s klobu-
deklic. % i so se pregajijali pod o-| približal se je ,__
< rtovo streho. Njegov oče je imel ^____ -__ ' , V , '
,	. ,	kom v roki, noge je dvigal kar r>
kočo. koV-ek polja, nekaj kowta-.,, - .	... , .
1 J	jda visoko in se jrii skoraj ni upal
njev v {jornh. leto za letom po__,	_ ,
v., .	. . položita na< in-eprogo. Jutranja n«-
Ae^tero prašičkov in dve roki. ki
sta kopali na polju. Mati je trla1^ p^^ konopJje, mali dečki so pomagali očetu, deklice j«o pa gospodinjile in m? vzigajjalc druga drugo. — Najstarejša je bila va^" inja dmi-gib in tako naprej do konca lestvice.
Mladi Sebasiijan se ni nikoli odlikoval «xe- po inteligenci ne po opominu in ne po kakem drugem duševnem daru. Imel je pa boljše srce kakor bi bilo treba.
Naučili so ga.nekaj poglavij katekizma, kakor naučimo kosa, da zažvižga kakmio poskočnico. T-mel in hranH je pa kar naj4>ol j kr-ščansko mišljenje. Nikoli ni zlorabil t-voje moči ne napram ljudem, ne napram živalim. Izogibal se je prepira in veikrat jih je dobil po glavi, ne da bi jih vrnil. Če bi bi! m&uria-ški podp<refeki hotel, da bi dobil SebaKtijan srel>rao sv»»-tinjo. bi mu bilo treba samo v Pariz pisati, zakaj Sebastijan je rešil ob lastni ne\"arno«fti več lju-li smrti. poM»*>no dva orožnika, ki se že s konjem vred potapljala v MimaiAkem hudourniku. Ampak to se ni ljudem zdelo nic takega, saj je to delal po svojem nasronu kakor frnHllan*.ki pes, in nihče ui mislil na to, da bi ga nagradil.
v ihta ga je O(9kropila z blatom do
—	Če bi gospodje radi vode, — je rekel in pazdAvil. — potem. . .
Zdravnik mru je segel v besedo:
—	Ne, ne, dečko, ne gre za tvoje blago.
—	A, goupod. potem pa gre ža knko drugo Stvar?
—	Za čw*to drugo reč. Gospodu, ki ga vidiš, so davi nos odsekali.
—	Ježeš no, tibogi revež. Kdo je pa to čtoril?
—	Neki Turek; pa to je ^ono kdo.
—	Divjak' Saj šo mi pravili, da hO Turki divjaki, ampak tega pa nišenj vedel, da jih puščajo noter v Pariž. Počakajte no, škočlm po štra^rkika!
Gospod Bernier je prestrigel \nieto gorečnosrt dobrega fanta in mu na hitro razložil, kaj bi ona dva radg od njega. Mož je najprej mislil, da se šalita ž njim, zakaj človek labko imenitno nobi vodo, rinoplastike pa le nič ne poana. Doktor mu je dopovedal, da hočeta kupiti od mjega mesec dni njegovesra ča-sa in okoli stopet-deset kvadraimih miAimetrov kože.
—	Operacija ni nič, — mu je reke*. — in ne boste preveč trpe-
Sedanji japonski proračun jc najvišji, kar ga pozna Japonska. Je deficiten in sicer predvsem vsled velikih izdatkov za mornarico. Finančni minister zahteva, da se znižajo mornariški izdatki v^aj za 100 milijonov jen, toda mornariški minister je pristal na kvečjemu 50 milijonov. Kako velik je proračun mornariškega ministra, se vidi najlepše iz celotnega proračuna. ki znaša v tisoč jenah:
Kraljeva lista, 4500; zunanje zadeve 18,102; notranje zadeve 238.900: finance 338.710; vojna 199,833; mornarica 239,028; ju-stica 32.489; prosveta 123,593; poljedelstvo 44,916; trgovina 12,122; železnice in pošte 34G.039. Skupaj 1.598,232 tisoč jen. (Ena jena približno pol dolarja.)
Dohodki Japonske pa so prora-čunjeni le na 1,592.000.000 jen in znaša deficit Japonske torej nad 69 milijonov jen. K temu pa pri-
prepričali. In talko se pričenja tekma v gradnji podmornic, kar bo sigurno povzročilo, da bodo velike podmornice, ki velajo danes po 8 milijonov jen. v kratkem se tako pove čale, da bo za eno treba plačati od 25 do 35 milijonov jen.
Krsta cnrja Aleksandra I. prazna.
Ko so boljševiki v Kišanevu od prli rak ve ruskih carjev, so našli krsto Aleksandra I. prazno. Car Aleksander I. je bil nasprotnik Napoleona in je baje leta 1825 v Taganrogu umiri na koleri. S rak v i jo se potrjuje legenda, ki yj je uporabil ruski pisatelj Merežkovsij v svojem roma nu "Aleksander I." Legenda pripoveduje, da car Aleksander ni umrl leta 1825, ampak da so v ra-kev položili nekega carju slične-Fodorja Kuzmiekega, dočim jc
VABILO NA VESELICO.
Kje stei moj «et in hči JAKOB in M AR V KOVAČ? On jc doma iz Grahoivega in sem ju obiskal 1 pred 2. leti Prosim rojake, da mi ksij poročajo o njima, ali naj sc pa sama oglasita. Tony Turk, R. Box 37, Remick, W. Va.	(2x19,20)
Društvo sv. Pavla, št. 118, Little Falls, N. Y., bo priredilo veselico v korist svoje blagajne v soboto dne 29. maju zvečer v dvorani Dr. Združeni Slovenci, na 18 Seeley St. Začetek ob 7. uri zvečer.
Nato veselico uljudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinje v naselbini ter iz bližnjih naselbin.
Ravno tako vabimo vse člane in članice društva_srv. Jožefa in vse člane in članice dr. Združeni Slovenci. in pa vse članice dr. Marije Pomagaj, da bi se v polnem številu udeležili naše veselice.
Za obilno i>ostrežbo bo Skrbel odbor.	,
Zatorej nasvidenje dne 29. maja zvečer.
Z bratskim -]>ozdravom
Frank Gartner, tajnik. (2x 18,20)
POSESTVA V CHICAGO. III.
14-* 14 s. 50th Ave. Zidana bi^a s 5 solnimi. Hrastov les. i>eč, eeuientira-ua klet, tile v kopalnici. Cestni improvements (plačani) $7,800.00.
1S2G S. ."»G C't. Zidan bungalow, I h*t sob. Pee. jako moderno. Lastnik odpotuje v Californijo. To je dober dom ter si ^a je vrtnino ogledati. Po-eeni za liitro prodajo. $8950.00.
li. povem vam pa, da bo treba
Ko mu je bilo dvajset let, se je 'strašansko velrko potrpljenja, ker odzval Zakonu in potegnil ugodno |bo prii;ita roka na „0kipodov nos številko: saj je molil devet dni z iu je ^^ ^^ meS€e ^ \>o N\ojo rodbino vred. Nato	premakniti.
naim*iil po s-tari auverngski nava- _ p^rpjjecja pa imam reš do-di v Par-z. da bi zaslužil nekaj bo- Sa(j	Auvergnčan. Ali čc
rov in pomagal očetu in materi, oštaoiem tu me«eč dni. da pomo-
Za na i>ot so mu dalii žametno obleko in dvajset frankov, kar je v tatiiosiijem okiw.jn že nc4caj. šl?^ sta pa skupaj s tovarišetn, ki je vetlel pot v Pariz. Deset dni je hodil in prišel z dvana jstimi franki in pol m z novimi čevlji čez roko zdrav in vesel v mesto.
Cetz deset dni je ee vozil vodo po saintgermainskem predmestju, skupaj e» to\-arišesm. ki ni mogel več po stopnicah, ker se je pre-tegnil. Za njegov trud so mu dajali stanovanje, posteljo, ga hranili in prali (vsak me^c po eno sra jco), poleg teijra pa je še dobival kot pamoičniik po trideset soldov na teden. S svojimi prihranki
je kupil po enem leJbu pod roko voziček in začel na svoje.
Šlo mu je bolj po sreči kakor je misliL S svojo nedolžno vdjud-neumorno poistrežljivostjo m obče <zn&no poštenostjo si je pr? dobil naklonjenost vsega oleraja. Od dveh tisoč stopnic, ki jih je preletal vsak data, je prišel počasi »do sedmih tasocev. Zato je pa pošiljal dobrim frognaškim ljudem po šestdeset frankov na mesec. Bodbina je fcfegoalavljala njegovo ime in ga priporočala sleherni večer in rfdierao jutro % molit-
Jtiii temu u1>ogemu človeku, mi boste morali ^ačasti toliko, kolikor je čas vreden.
—	Prav gotovo. Koliko zahtevate!
—	Malo je pomislil in rekel:
—	Pošteni bodimo, štiri frank«? však dan menda ne bo preveč.
—	Ne. prijateij. — je rekel no-tr«r. — tisoč frankov za ves mesec ali trideset tri franke na dan.
—	Ne, — ga je oblastno zavrnil doktor. — dva tisoč frankov.
Gospod notar je povesil glavo in ni <nič rekeL
Romagne jo profil, če bi smel opraviti še ?voje dnevno opravijo do konca, spraviti svaj voziček na za j pod kolnico m si poiskati za mesec dni namestnika.
—	Sicer .pa ža pol dneva ni čredno, — je dejal, — da bi pričeli že danes.
Do poved al a sta mn. da je reč nujna in ukrenil je hitro, kar >e bilo treba. Poklicali so enega njegovih prijartefloev, ki je obljubil, da 4)0 mesec dni delal eanj.
—	Moj kruh sni seveda prfaie-šes však veter, — je rekei Romagne.
(Dalje pr0*o$qj&)
Giovinezza.
Fašistov ska popevka "Giovi-reaza", ima sedaj nekoliko izpre-menjen t^ks't, kateri velja za ofi-cijcn. Kna kitica se tiče meje in se galsi: Pri povratku o<l mej o-svobodene domovine so nam razpeli za!>edo in nudili nizrkost: toda z dušo in roko. ki sta dobili v^ako bitko pobijemo sodrgo vsakega plemena in vsake dobe.
i • - , i-t	, car poromal v veliki svet kot pri-
dejo se naknadni kredit v znesku	1
-it -i--	-	_	. prost romar.
1/ milijonov jeii in znaša torej celokupen deficit nad 80 milijonv jen ali preko 40 milijonov dolarjev. Kljub temu pa mornariški minister noče dovoliti znižanja proračuna za mornarico.
Deloma je to razumljivo, ker pozicija Japonske je na Daljnem nedotakljiva, dokler ima Japonsga močno mornarico- Niti veliko večja ameriška ali angleška mornarica ne bi mogla Japonski ničesar storiti in v slučaju vojne bi bila Japonska takoj goc*{>odar Filipinov, llongkonga in kitajske obale.
Po wash i m t o ngsk eni dogovoru bi moralo biti razmerje med ameriškimi, angleškimi in, japonskimi velikimi bojnimi ladjami ko 5:3:3. Ta dogovor je hil za Japonsko največja sreča, ker Japonska ni bila v finančnem .stanju, da bi mogla tekmovati z bogato Ameriko in Anglijo. Oe bi ostalo še naprej pri svobodnem tekmovanju, bi .spravil Angieška in Amerika Japonsko na kolena.
Ker ni treba Japonski graditi več velikih bojnih ladij, je začela z vso vnemo graditi podmornice. Tu jo podpira vsa javnost, celo komunisti in pacifisti, ker vsi ti mislijo, da bodo mogli na podlagi podmornic preprečiti gradnjo drugih bojnih ladij. Govori se. da grade Japonci 3000 ton velike podmorske križarke. Japonska via, da to sicer odločno taji, ni pa verjetno, da bi njeni demantiji koga
l.J4o S. 5Stb Ave. 4 KLATI—3 in 5 in 5 in T* ter zidana garaža za dve ka;i. Novo poslopje. Vsi flati oddani. Lot rti1* x 123. $11.000.00 gotovine se zahteva za prevzetje. Mesečni dohodek £ S20.00.
1".41 S. Ilidgelftnd Avenue. Berwyn.
2 FLATA. O in G sob. Hrastovi i>o-di in hrastov les. dva kurilea za vročo vodo, čevljev lot. orostor za avtomobil. Lastnik odpotuje v Florido ter da poceni hitremu kuiteu. Cena $16,600.00.
NAPRODAJ POSESTVO &T. 108
v Rakeku, Jugoslavija, ob glavni ccsti med Ljubljano iai Trsto Velika zidana hiša. velika klet, hlev za 10 krav in pooilopja za vozove, krmo in orodje, vse s ce-glom krito, krasen vrt raanili sadil ili dreves, vse ograjeno. Poleg je še 15 parcel, nji-v, travnikov in lepega gozda. Prodam za nizko ceno. Lavstnik na posestvu letos v avgustu in za pojasniita pišite na: Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Edward J. Dubsky
2138 S. 56th Avenue.
TEL. CICERO SSS.
VABILO IN NAZNANILO.
Uljudno se vabi vse na PLESNO VESELICO, katero priredi Slovenski Dom na 57th St., Pittsburgh, Pa. dne 29. maja 19'26 v svoyih lastnih prostorih. Čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov, ki «so nastali zaradi prebarvan j a Slovenskega Doma.
Ker smo vsi člani podpornih dnuwtev, ki zborujejo v Slov. Domu, t itd i vsi čilaaii Slov. Doma, je *veta dolžnost vsakega člana, da se te veselice udeleži ter pripomore s tem »svojemu lastnemu Slov. Domu. Vstopnina je jako malenkostna in sicer*25c za osebo. To malenkostno vstopnino pa mora vsak društveni član, ki zboruje v Slov. Domu plačati.
Torej udeležimo se vsi te veselice. da dvignemo svoje lastno po-djet je. katero je odvisno edino le od nas. '
Začetek ob 7. uri zvečer. Za vse drugo po ipreskrbel
Odbor Slov. Doma.
IMPORTIRANO ORODJE
Kranjske KOSE z rinikom. iz Raran-t i ranega jekla, 24, 20, 28, 30 palcev »2.
KOSE poliranke 110 ............ $1.40
KLEPIL.XO OKODJE ..........$1.25
MOTIKA .........................90
SItP .............................85
PRALCA .........................30
brusni kamen ...............50
U1EEŽEN za repo, z 2 nožema. $1.35 Poštnina prosta.
Math. Pezdir
Box 772. City Hall Sta.. New York, N. Y.
AVTOMOBIL SPRAVIL LOKOMOTIVO
S TIRA
MESNICA IN GROCERIJA.
ali sama mesnica, daleč okoli znan star prostor; v.se kar spada k mesnici SE PRODA radi odhoda v staro domovino.
JOHN KKAMER 5301 St. Clair Ave Cleveland, O.
SLOVENSKO -AMERIKANSH KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c s poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na.*
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste V8tregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
STAROST ZMAGA
Kako čuden občutek ima človek, ko se čuti starega. Človek je lahko čvrst in zdrav pri 70 letih, če je njegov želodec zdrav in če so ledice zdrave. Ko postanejo koraki pešajoči, ko
znaki revmatizma, pijte dosti vode in poskušajte Gold gledal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Slavni odvajalni mi-rilcc že nad 200 let. Zapečatene
.... ri	■ ■ ■ ■ ■	škatlje, garanti-
zaene boleti V Skle- Poglejte za ime Gold Medat na	.
pili ko se pojavijo vSnJevi in zlati škatlji. Zavrnite rant <Ja JC tak KOt ' ' -	, , , nadomestila. V prvovrstnih lekar- .„„• .
bolečine v hrbtu, nah 35c. 75c. $1 50.	označen.
HAARLEM OIL
CAPSULES
Na nekem križišču v Južni Calif orni ji se je zaAetela lokomotiva v avtomobil ter skočila k ti;-a. Lastnik avtomobila je malo prej odskoki in sri rešil življenje. Vodstvo Southern Pacific železnice ga je tožilo in te dni je sodnik odločil, da mora plačata pet tdaoc dolarjev odškodnine.
PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO
s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926.
1'otnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago In gledal, da txyio potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Na razpolago Imamo kabine v III. razredu z 2, 4 in G posteljami v posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $9.".— In vojni davek $5.— : železnica do Ljubljaue $1.06. Cena za II. razred samo — in vojni davek. Vozni
list III. razreda za tja in nazaj stane le $162.—. za II. razred $*J14._
ter vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi head tax nazajgrede.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULUA, 1926.
Kdor Je namenjen potovati, naj se cimpreje priglasi ter piše za pojasnila na:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York



GLAS NABCflPA, 2fk ^TAJA 1926

Po široki cesti življenja
KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
21	(Nadaljevanje.)
P« >talo je zolo uirzlo in >neg je škripal pod nogami pasontov. ko je tekla Hilda nekega popoldne hitro skoei uliee mesta. Mačeha ji j. <l«tla do\«»«jenj<\ da -me iti sama naktrpovat in deklica je bila ol»h>/> na > pakfti. kojili vsebina bi .se nikakor ne dopadla Geor-
gini.
K<> j«- prida Hilda v ojieo. v kateii je .stanoval dr. Srat, se je otila pr«.-vi'bu» na ob»« strani ter smuknila nato v vežo hiše, v ku-t.-rj j«- -ranovm 'a družina k*M*ijay.ii Ililgerja. Burno ji je utripalo sr-ee. kot <la d»-la kako krivico.
Pozvonila je in odprla >o se vrata.
K ko n j i rt. ; _ je vprašal neki čemeren glas ki je izražal polno nezaupanje.
K <;.«• -ijazu Hil^erju. Rada bi vededa. kako se gotli malemu
bolniku.
<i ..s II i.- ji tr- -•>], a kijih temu jc u M rajala pri svojem do-l>rem sklepu.
Tr«"tim't*k	j.- jc -toj.ihi v veliko, -.koro prazno sobo. žen-
ska, 1,1 jo j«- -.jMi-t:la noter, je izjrb-dala stara.
—	I !ik.ij !• /i I»udo!f. — j»> rvlcla ter pokazala na po.steljo, nakar se je zopet poselila svojemu delu.
Mali deček je presenečen dvignil glavo ter se ozrl z velikimi očmi na tujo, odlično damo.
—	Draga /<na. — je rekla Hilda prijazno. — ali bi nc bilo JkiI >.», <"-.■ hi pravili otroka v k;«ko drugo sobo.' Zrak tukaj ne more biti zdrav,
—	T /z -i n« mor<-mo privoščiti, — je odvrnila žema strupeno. — Lahko -ino veseli, da imamo .-•ploh -treho nad glavo.
Potem odprite v>aj nekoliko okno, — je svetovala Hilda v najini,; eni mn-n. i;. Neprijetno j<» je dirnil način, kako jo je žena •»prejel* in v>ied tega se je obrnila ipmti olroku.
—	Titk,i | -m Ti nekaj prinesla. Rudolf. — je rekla .— Saj veš, da je Božič pred durmi.
\ naj ej je sklrtitla govoniti mu o Jeouščkiu t» r se veselila ra-otrok. Sedaj pa j«- sedeta o<t> postelji otroka, ki je zri nanjo tojHi. brez vsakega občutka.
Tedaj pa je MopQa Katica, nadaljni otrok, tresoča se od mra_
-\aeul rat ji spoznala Hilda, <la >e j,. grdo zmotila - svojimi da-irni. l're<l-".t\ • tla j.- iad<»-t otrok, ko jim bo prinesla povsem ne-potiebne	u ni pomisHla. da potrebujejo v prvi vrsti gorko
obleko.
\ «;t p rrta je razdelila darove. Zahvala otrok je bila komaj razumljiva ter -e ui-ta upnla dotakiwti vseh teh lepili stvari.
Ko -e je Hi! I -i v-a o>rainorctna dviirnila. še je obrnila proti njej mati otrok ter rekla;
—	Ne Vem, zakaj v.«e to.
—	\ iu-'la s m. kako je bil malo povožen in neprestano sem morala misliti nanj.
—	Tako. ali re-? _ je ivkia žena porogljivo. — Za kaj takega nimajo bogatini ponavadi nobenega časa.
-«' .i«' zgražala na brutalnostjo te ženske, je odvrnila:,
—	lMato nani krivieo, ker imamo prav tako srcc za nesrečo kot vi «ami.
/ena je stisnila u.stuici ter rekla nato:
M- ne pa prav nie ne briga nesreča drugih ljudi. . . Dovolj ne-tn Mil • ma \ ači!i s seboj . . . Dedca, ki pije, dva otroka, enega teh bolnega m drugega liolehnega. mislim, da je to dovolj.
—	Kaj pa pravi dr. Mat.' — je rekla Hilda, ki se je ustrašila le-a bi /jbri/neita priananja. Ob i>tem času pa je tudi začutila smrad Je takoj \ i I. la. da ,;e to navadno žganje. Streslo jo je.
I mi! -i er ne bo. a bo ostal pohabljen za eelo življenje in to je dostj hit.,;- za človeka naše vrste, ki nima nič drugega kot svojV K< "' "" 1,11 1 niU'-iti od rsstiee j j,ura do jKiznega večera, če hoče
*pf!oh kaj i>ožreti.
—	Ne govor it« tako nečloveški. — je vzkliknila Hilda, vsa ogor-cena. — Bodite kot mati v*aj obzirna z otrokom.
—	51.»j lio^r mi ni mu o navajeni, da bi nas prijemali z mehkimi rokarvkami.
HiM i ■ . i./t la na pcMcJjo. kjer se je pričel 'deček ravno igrati ter se je nj. -ova -<->tra. n punčiko v roki. sklanjala nad njim. Iz oči oheh j« /ar« !o blaženo veselje, ki je niplivalo celo na ibrezsivno
maier.
\ iilite. go>podi«rna. — je nadaljevala Iligeriea. — prav lepe in dobro je bilo, da ste prišli semkaj ter napravili otrokoma malo ve-• ' i.i, a ..ij mori to pomaqrati. Manjka najbolj potrebnega in kar za-slu/ in j«*z. zapije moj zanikrni mož. Pa če bi Rudoiffe vsaj povozil «alc bogat yosp,,d. to bi nekaj prineslo v hišo. Največja nesreča pri tem j a je, da Je bil prazen voz. Deček bo ostal pohabljen za celo aivljenje.
Hi la je < u !a -koro telesno bolečino vspričo te surovosti. Ka-krt j" bilo mogoče po!e^ trpljenja lastnega otroka mfcflrti na take <r' ' ,ri Hiljrenca. ki je čitala niL«li obiskovalke z njenega ^raza. pa je nudaljevala:
r>a go-,»odiriia. n polno mošnjo je stvar popolnoma drugaČ-; " r ... ; , ,j,.m	2a>j njti ^vfvij za življenje in po_
^g t, .,, i.a.r u mu bolniško Mrežnico. Če ne bi ne prišel zdravnik
Zastonj tet prinesel s seboj medicin, bi bilo najboljše, če bi napravili vsemu konec.
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI MA OHM
FRANCE s. junija
PARTS, 12. jtmija.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tr»tj*g« razreda, z umivalniki in UkoCe ved« za 1. 4 ali * o«eb. Francoska kuhinja in pijafia.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AGENTJE
— |Za Ixizjo voljo, — je vzkliknila Hilda. — kako morete misliti ua »kaj takega! Ali se ne zavedate velikanskega greha, katerega bi
borili s tem ?
ZA MAJNIK"
SMO DOBILI V ZALOGO 6 NOVIH GLASNIH, PRAVIH VICTOR PLOŠČ. Vse so po 75c, za poštnino je treba poslati 35c več.
V«e »o jtra\r fch.sme Vl< or ploiVe. Jako ttvahne za pomladanski iaa. Pri n <r c l.i in .-Ijlte monfjr ord t. Xarofite v»aj StlH plooč.« kajti manj p!o£€ ne po4ilJamo, m nam v rexnici n« izplača zavijati.
Ach d M tiebcr August in. Valček Schnitzel bank, Polka
Planinske lepotic«, ValCek	•
Pevlinka, Mazurka
Pogled v nedolžno oko. Poje Kvartet Cunemaugh Slovenec aem. Poje Kvartet Conemaush. Na otoku. Potka V zelenem vrtu. Valček 7t6®»	Erzherzog Kart, Marž, Vojaška
Of« Nelken. Soliš Re" 'Em C<ris. Fox Trot Flam in' Mami«, Foz Trot
ensk* jvrrfka v celi Amerik'., ki proda}« te Victor plo8če ;or tovarno.
tSSSn 24 Main SL, Couemaugh, Pa.
— Greli je dobei-. — jc rekla Hi perica odloeno. — Kaj pa i
ima
"Tu imaš pet sto g rože v za napitnino, ker si mi pridno de-ktl, pa srečno hodi'*.
Skitač je odrinil na pot proti domu.
Gredoč je sreeal dva brata, ld sta biia namenjena t nefco vas blizu njega. Imela sta konja se-delmika in sta ga izmenoma jahala : adaj eden. zdaj drugi, Pofru<jo«* takisto so dospeli do neke planine. Cesta se je vila okoli hriba, preko brega pa je držala steza in po stezi c*e je prišlo divakrat hitreje. Tijre potniki so se vipra šali. kod naj jo mahnejo. Tisiti, ki je bil ktipil pamet, jima je rekel :
"Jaz po bližnjici ne maram, ampak pojdem po cesti".
"Midva ,pa jo uberava po bližnjici". sta mat dejala brat«, <cza-
eden naših od življenja? Trapiti in mučiti se mora od mladih nog \t0 te 1>r<>siTa' da v5amcž kanM in
pa do groba. Ali res mislite, da hi Katica in Rudolf kaj izgubila na °dl8	Ce veseli' ?a
telil bednem življenju:	|«ajahaj. Midva prkleva prej in -te
t t * i * i n .t... i „	m ^ • .	it	, počakava na določenem mestu.
Ilildo je »treslo, kajti prvikrat je vrgla pogled v presono, brez-"kadar ^ mimo„
upno bedo trikih revež-v, tki morajo naravnost oborožiti z brez-j
biLžno-tjo. če hočejo še nadalje n^iti	iivi^nk. fej ^ «	Mozak >° Pristal vzel konja ter
ve odpra\il naprej po ee^ti. A bra-
no^iti breme življenja, 'ki ^e ji je zdelo doisedaj tako lahko. Strah in usmiljenje »ta »e pričela boriti v njej. Ah, če bi bila njeaia mačeha .sedaj tukaj mesto nje, bi tiik- ,	^ Ure«aIa P° Pr^I V pla.
dar vee ne imela poguma muieiti celo s\ojo okolieo radi oJ>leke, ki,1"1110-
ji ni dobro pristajala. Vpričo te izdelane ženske se je skoro sra-| IIodil	hodil dve tri llre P°
m o vala svojega razkošja in stališča, katero je zavzema>a v življe-1 veJiki	hl do®Pel na kraJ' nju. Kako težko je bilo lahko življenje! ' ' ntrj bi ga bila onadva čakala. Am-
Njene oči so se orosile in hotela je ra%uo nekaj reči, ko je	ni ju naSeL Ysed* se nc"
njena pozornost »binjena na vrata. Zunaj je 'bilo slišati Ktopioje ter glas pro klin ja "očega človeka. Otroka sta se potnihnila, HHgerica je zopet pričela mencati ter rekla »pri tem gospodični:
—	Sedaj pojdite. Moj mož prihaja in pri tem mratzu se ga jc gotovo nalozel-.Le.pa hvala za to, kar .ste dali otrokom.
Se predno jm je Iliida dospela ilo vrat, so se slednja odprla in vstopil je brutaJno izyledajoč in opotekajoč se mož. Na široko je odprl svoje maijhne .zalite oči, ko je za-ledal pred seboj mlado de_ khi-o. a šele ko je »aravila Iliida par korakov -i>roti vratom, je rekel s hi ipavini glasom :
—	Kaj tpa delaš ti tukaj, keberček?
—	Ra\-nto hočem odrti. — je rekla tako prijaaano kot le moiro-a vendar j<» zvenel iz vsake besede c*L]>or ar 1st okra t in je. Ililger je to oličiilil ter rekel:
—	Le ne tako ošabno, mala. jaz vam ničesar ne storim. S čem pa smo zaslužili to čast .' Ali ste hoteli le videti, kako bedno izgleda pri revnih ljudeh.' Le ozrite se naokrog, tiikaj ni nič svile in žameta.
- Hotela sem Mprašati glede vašega bolnega otroka in to me je privedlo semkaj. -— je odvrnila Hilda, napol jezna. Ililger je postal pozoren.
—	A. tako. Torej je vas voz ipovazil mojega otroka? Za to bo treba plačati. Za majhno svoto denarja si ne pustimo otrok povoziti.
le -edaj mi je postalo vse jaMio . . .
Pri tem je udaril z roko po mizi. Hilda je hitro skočila"k vratom ter je že držala za kljuko, .ko ji jc nakdo prijel za roko.
ce.
(Dalje prihodm?'
Dj. Kiselinovič:
Skitan je.
Živel je svoje dni človek. Ko mu j»- prišel čas za ženitev. se je oženil. I^epo. toda i>o očetat nI do-<;il nič imetja, da bi mogel živeti. Prebil je dva. tri mesece z ženo. potlje pa odšel v beli svet.
V tuiljini se je zadtal za ovčarja pri nekem frospodarjn. Tam je ro-botal 2o -let in nazadnje se mu je tožilo in nakanil je, da se vrne domov. Odide k gospodarju in mu veii:
"Gospodar, čas je, da krenem v svoje roj-tno selo. Zato te pro_ im. da mi daš plačilo, kolikor znaša
"Dobro, prijatelj", mu odgovori gospodar, "evo ti tri tisoč groSev. Hodi mi zdrav!"
In možak je odrinil. Odhajajoč iz mesta pa si je rekel sam pri ebi
"Dvajset in pet let sem delal pri tein človeku, pa niti imena mu ne vem. niti ne znam. kakšen mu je posel. Kaj naj srtorim? Ej. vrnem se. pa ga vprašam. Saj me bodo povpraševali v selu, pri kom em služil, a kakšen odgovor naj dam ljudem? . . . Vrnem se".
In tako se je napotil nazaj v me-1 o. stopi k gospodarju in mu veli:
"Gospodar, vrnil sem se, da te nekaj vprasšam. Dvajset in pet let sem robota! pri tebi. pa niti imena ti ne vem. niti ne znam, kakšen ti je 'posel".
"Kličem se tako in frako", mu je o T govoril gospodar. "A Ibavim se s tem. da um prodajam".
£kHač se je začudil, ko je č»ul. da mož prodaja um.
"Lepo je", si je rekel, "naj vidim. kak-šen um prodajia in koliko detnarja <zahteva". In nvu reče :
"Gospodar, povej mi, te pro-
po
sim. kakšen um prodajaš in čem ga da ješ?"
"Za e,n nasvet, ki ga povem, jemljem tisoč grošev. To je moj po klic. od tega žrvim".
"Pa hajdi. povej mi kaj. prodaj mi en nasvet'\
"Ampak, rekel sem ti, za en nasvet jemljem ti<soe grošev. Drugače ni mogoče, to je moje zva-nje".
"Bodi si, le povej mi. na tisoč grošev".
"Pa dobro. Viš, ti pojdeš domov. Kadar potuješ, ne hodi nikdar po stranpotici, vsekdar sto-paj po glavni cesti. Z»a to ti vzamem tisoč grošev in lepo se čuvaj. da se nikoli ne zmotiš in ne kreneš na .bližnjico". #
"Prav", je dejal klatež, "to sem zapomnil. Na še tisoč gro šev. pa mi po\-ej še kak drugega".
"No. pa poslušaj. Pri vsa-kem delu si daj premisleka. Bodi si še tak razkačen, .potrpi, da te mine tvoja jeza; v srdu ne smeš niče , sar napraviti. Samo lepo paTii, da vselej storiš tako, kakor sem ii velei. zakaj tisoč grošev ta vzamem".
"Velja, zapamtil Nem si. Na še teh tisoč grošev: razodeni mi še tretjo skrivnost".
"Da ti povem: Kadar vidiš več Ijtkfei zbranih, ki se prickajo in prepirajo, nikar se ne vtikaj v razpor. aiko ti ni te<ra nič mar. Sedi sam zase na stran. Jaz sem t.i pobral Aise no\*ee, ki si jih zaslužil v /vajset in petih letih pri meni in sedaj nimaš, s čimer bi potoval. gotiko denarja potrefcujeS tu na pot do dojaa?"
"feabii bi štiri do \pet »to grošev".
koliko sedel, da bi se odi>očil in bi ju pničakail. ec sta morda zašla v <»ori.
č'akal je nad pol ure. a njih vni bilo od nikoder. jZato je prijel konja, se vzdignil na pot in si dejal, da ju morebiti dojde kje spotoana. Čez nekaj časa so ga dohiteli neki drogi potniki in ga •vprašali:
" Ko>d si prišel, ibre?"
"Po cesti".
"Mi smo prišli po prečici in smo videli gori na brdu dva potnika ubita m oropana, pa smo si mislili, da ji ni nihče drugi kot razbojniki".
Ta je razlyra'l, da sta cq>lenjena lastnika konja, vendar rekel ni nič in je odrinil naravnost proti selu.
Nakanil se je. da pojde precej v hiso ženi. Dospe vsi do hiše. je pogledal sko®i okno ter cxiiazil da mn poleg žene sedi neki človek. velik, ličen, brkat. Pomolil je. da iiitegne biti ljnbovnik nje-irove žene, in bilo mu je nilo težko pri srcu. Hotel je stopiti noter in pritepenea mbiti. Ali v tem trenutku se je opomnil nasveta, ki jra je bi! kupil za tiso«e grošev, naj se namreč v slehernem opravku dobro razmisli — zato je »potrpel in odgnai konja nazaj v gostilno.
Krč m ar mu je dal sotbo za prenočišče. Skitalec je pazil na to. da bi najprej nakrmil konja in je šel. da bi mu snel sedlo. Ko ga je razsedlal . . . Kaj je videl: pod sedlom so bHe tri mošnje nabito pilne lir. In Mpravil je denar v žep, kladel konju sena in ječmena v jasli ter odšel v zgornjico spat.
Drugi dan je bila nedelja. Skitalec je šel v cerkev. Zapalil je veliko svečo, 'ker ga je Gospod oiel in ker se ni odšel « bratoma erez goro.
Ko se je čital evangela, je stal na prižnici taisti moiž, ki je bil prejšnji večer pri njegovi ženi. in se je pripravljaj da bi prepovedoval. Imel je jako lep govor.
Ko se je zopet odprla cerkev, so sit vsi ven. z njimi tudi naš skitalec iu se pomešal med ljudi. Ali nihče ga ni rao^rel »poznati, ker je bilo minilo dvajset in »pet let. odkar je .bil ostavjl vas. In vpra-ial je ljudi, ki so stali blizu njega :
"Kdo je oni človek, ki je pridigal v cerkvi?"
*'Ta je da.^kal (učitelj) tukaj", ko nw odgovorili. "Mati se mu je dosti mučila, da ga je izučila, ker oče mu je šel po svetu že prej, ne-?jro se je rodil sin, m od njega ni ne pisma, ne denarja, na glasit; miti se ne ve. kod hodi in je li 6e živ
Začuvša to novico, se je okitafcc močno vzradostil: videi je, da je bil tisti moški pri njegovi ženi njegov sin. Odšel je domov, poklical ženo ih sina ter dal veliko gostijo vsem seljanom noter do Ohrida. In cerkvi je podaril oko (bokal) olja in sto grošev denarja, ker ga je Gocpod reStf fffe. njega, ženo ki «na.
22. maja:
PARIS, HAVRE; SKUPNI IZLET.
25.	maja:
Leviatlran. Cherbourg, Bremen. Bremen.
26.	maj«: Leviathan. Cherbourg.
86. maja:
Aquitanta, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen: Deutachland, Cherbourg, Hamburg,
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
1.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
2.	junija:
Berengaria, Cherbourg; rrcs. Harding, Cherbourg, Bremen.
3.	junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
4.	junija:
Republic, Cherbourg, Bremen.
5.	Junija:
Majestic. Cherbourg; France, Jlav-rc; ZcelanU, Cherbourg, Antwerp.
8. junija:
Muenchen. Cherbourg, Bremen. 0. junija:
Mauretania, Cherbourg; George Washington, Cherbourg. Bremen.
10. junija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cherebourg, Bremen.
12. junija:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland, Cnerbourg, Antwerp.
15.	junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg*
16.	Junija:
Aqultanlu, Cherbourg: Pre«. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Westphalia, Hamburg.
19. junija:
Olympic,	Cherbourg: Pennland,
Cherbourg,	Antwerp; Sierra Ventana,
Cherbourg,	Bremen.
22.	Junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST, SKUPNI IZLET.
23.	junija:
Majestic, Cherbourg: Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
26. Junija:
France, Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junija:	v Resolute. Cherbourg. Hamburg.
Thuringia, Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen.
30.	junija:
Mauritania. Cherbourg; l'rte. Hording, Cherbourg. Bremen. 6. julija:
t" RESI DE NT E WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET.
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLrISH. katerega toplo pri op roe am o in prosimo rojake, (la mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino.
Upravništvo.
^-.NAJCENEJŠA VtttNJA v JUGOSLAVIJO / COSUUCH2525
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka železniška vožnja
do doma po zmerni ceni. Udplutje proti Trstu iu Dubrovniku:
PRESIDENTE WILSON
25. MAJA — 6. JULIJA
MARTHA WASHINGTON
22. JUNIJA — 10. AVGUSTA Vprašajte zu ceno in prostore v bližnji
agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y.
OTVORIL SEM NOV PROSTOR, kjer boste
našli vedno dovolj zabave. Ob ČETRTKIH, SOBOTAH in
NEDELJAH PLES GfcRMANIA HALL, 180 Irving Ave., vogal Stanhopcf Street, Brooklyn, Phone Jefferson 5229 Vhod skozi vežo na 180 Irving Ave. FRANK MIHELICH
PRVA IN NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
Iti Izdeluje najbolJSe tam-burice In glede dela prekosi vse tvfake te vrete.
Tamburlce Iz moje tovarne so priznano naj-boljfie glede oblike, topnosti in glasu, kar rti-Cajo priznanja zborov ln poedlncev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje sveta. PiSite po cenik, katerega polljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
DOMAČA ZDfcAVILA
V	zalogi imam Jedilne diSave, Knajpovo ječmenovo kavo ln Im-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
domači zdravnik
PlSlte po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana »vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete našli še mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Prav vsakdo-
kdo* kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "GUs Naroda".
POZOR ROJAKI!
Prosti pouk gledc državljanstva in priseljevanja je vsuk četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. G2 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
t
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen i»otovati v stari kraj, jo potrebo, (ln je na-tanfuo poučen o potnih listih, prtljagi iu drugih stvareh.
Pojasnila, k! Vam jih zainorenio dati vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi prIj>orocamo vedno le prvovrstne parnlke, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nore naselnl.ške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1024, zainorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku prod od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike, aH svojce Iz starega kraja, naj nam prej pi.še za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 19U4 naprej vsako leto po 071 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili Šteti v kvoto. Sta riši In otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov i>a imajo prednost r kvotL Pišite i>o pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani oedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST„ NEW YORK
Pozor rojaki!
V ulogi imrtiw
SVETO PISMO
(•tare in nove Zaveže) Knjiga je krasno trdo vasana ter stane $3.00.
' - . 9te*enie Publishing Qmtpan?
ŠS OortteBdi Štrmt	Hew York, U. T.
I