Poftnlna plačana v gotovini Stev. 247. F Lijubljani, v soboto, 25. oktobra 1941-XIX Leto VI liklitfii pooElaKenka u oglaševanje italijanskega ta tujega izvora: Union« PubbJidU Itaiiana S. Milana Oredniltvo Ib ipriTii Kopitarjeva i, Cjobljana. Redazione, Amminištiarione: Kopitarjeva 6, Labiana. = Cooeessionaria esclnsiva per la pabblicitš di provenienca HaUane ed eatera) Union« PobblicitA Itaiiana &A* Milano, Boji na Vzhodu v obupnem vremenu Napadi in preganjanje se nadaljuje — Pisanje nemškega tiska ob začetku petega meseca vojne Napredovanje od Stalina do Taganroga II bollettino No. 509: Azioni aeree in tutto il Mediterraneo II qnart!er generale delle ione armate eo-munica: Nel pomeriggio di ieri apparecchi ne-mici Iiannn effettuato una incursione su Crotone: danni di scarso rilievo e nessuna vittima. Nel corso di questa notte altra incursione sulla eitta di Napoli: le perdite si limitano a 5 leriti tra la popolazione civilo; danni di non grave entita. La nostra aviazione ha rinnovato azioni su Malta colpendo 1’aeroporto di Micabba e gli im-pianti portuali di La Valletta. In Airica Settentrionale nulla di notevole sui fronti terrestri. A Tobruch un velivolo ne-mico e stato abbattuto dalla nostra caccia. Aerei britannici hanno bombardato Bengasi, Homs e Tripoli: Nessuna vittima, lievi danni materiali ad Homs. 1 Tre bombardieri sono stati abbattuti in fiam-tnc: due a Bengasi e il terzo ad Homs, battejli di salvataggio hanno ricuperato i corpi carboniz-zati di alcuni aviatori nemici. In Airica Orientale nei settori di Ualag e del lago Tana attivitk di nostri reparti avanzati che hanno respinto elementi avversari; Nessun avvenimento importante negli altri settori. Vojno poročilo št. 509: Letalski nastopi na vsem Sredozemlju Uradno vono poročilo št. 509 pravi: Včeraj popoldne so angleška letala izvedla polet nad Crotone. Majhna škoda in nobene žrtve. Ponoči je bil nov polet nad Napoli. Izgube se omejujejo na 5 ranjencev med civilnim prebivalstvom. Škoda ni obsežna. Naše letalstvo je ponovilo napade na Malto, kjer s» bombe zadele letališče M i c e a b o in pa pristaniške naprave v La Valet ti. Severna Afrika: Ničesar posebnega na kopnem bojišču. Pri Tobruku je bilo sestreljeno od naših lovcev eno angleško letalo. Angleška letala so bombardirala Benghasi, Homs in Tri-eli. Nobene žrtve, majhna škoda v Homsu. Trije ombniki so bili v plamenu sestreljeni, in sicer dva nad Benghasijem in tretje' pri Homsn. Rešilni čolni so v morju nabrali zoglenela trupla nekaterih angleških letalcev. Vzhodna Afrika: V odsekih Ualag in pri jezeru Tana delovanje naših oddelkov, ki so odbili angleške čete. Nobenega važnega dogodka na drugih odsekih bojišča. Hitlerjev glavni stan, 34. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno poročilo: Napadi in zasledovanja se na vzhodnem bojišču nadaljujejo. Pri zavračanju sovjetskega protinapada na severnem delu vzhodnega bojišča je španska »sinja divizija« prizadejala sovražniku hude izgube in je ujela več sto sovjetskih vojakov. Letalstvo je na morju pri Krimu potopilo sovjetski parnik s šest tisoč tonami, na Moskvo so pa tudi to noč bile vržene eksplozivne in za-žigalne bombe. Miinchen, 25. okt. s. Ob začetku petega meseca ogromnega boja zoper Sovjete, pišejo »Miinchner Neueste Nachrichten«, da je nemška vojska povsod v zmagovitem napredovanju in da brezpogojno drži pobudo v svojih rokah. V štirih mesecih je bilo zasedeno ozemlje, ki obsega poldrugi milijon kvadratnih kilometrov s prebivalstvom 65,000.000 duš. Na tem ozemlju so štiri petine sovjetske vojne izdelave. Najhujši nasprotnik, ki se že nekaj dni upira nemškemu napredovanju na bojišču pri Moskvi, je slabo vreme, ki je naredilo vse ceste neuporabne in spremenilo vso tamkajšnjo pokrajino v ogromno blatno močvirje. Zaradi tega je treba še bolj ceniti junaško vztrajnost nemlške pehote, ki navzlic tako hudim težavam nadaljuje svoj zmagoviti pohod. Budimpešta, 25. okt. s. Snočnje madžarsko uradno vojno poročilo pravi, da se nasprotnik Rim, 25. oktobra, s. Podtajnik v nemškem zunanjem ministrstvu in voditelj narodno-socialistične stranke za tujino dr. Ernest Bohle je na prvi dan svojega obiska v Rimu opravil običajne dolžnostne poklone. Najprej se je podal na Kvirinal, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Poleg njegovih sodelavcev so ga spremljali podtajnik fašijev za tujino in voditelj tujih središč pri vodstvu fašistovske stranke ter druge ugledne osebnosti. Ia kraljeve palače se je visoki gost podal v Panteon. Pred vhodom je bila postavljena straža, ki iakazuje čast Kraljevim grobovom. Nemški gost je položil lovorjev venec na grobove prvih italijanskih Vladarjev in izkazal z drugimi navzočnimi vred čast z rimskim pozdravom. Potem se je dr. Bohle odpeljal na Beneški trg, a kjer je položil lovorjeve vence na grob Neananega v vsej donski kotlini umika pod neubranljivim ritiskom zavezniških čet, ki zasedajo vso ipo-rajino. Madžarske čete da napredujejo ob dobivanju številnih ujetnikov. Na južnem delu bojišča se navzlic slabemu vremenu, ki dela neuporabljive tako imenovane ruske ceste, nadaljujejo operacije, pri katerih sodelujejo Madžari tesno z italijanskimi, nemškimi in zavezniškimi četami. Dalje poročajo, da italijanske in zavezniške čete iz Taganroga in Stalina napredujejo ter pri tem tarejo sleherni sovjetski odpor. Berlin, 25. okt. s. Na južnem delu vzhodnega bojišča je nemško letalstvo včeraj z velikim uspehom bombardiralo sovjetske utrjene črte. V polno je zadevalo cilje ter prizadelo Rusom hude izgube v ljudeh in v orožju. V letalskih spopadih je bilo zbitih 31 strojev. Na osrednjem delu bojišča sO Nemci vzeli posebno na muho korakajoče kolone in zbiranja čet. Nekje so uničili 27 oklepnih voz, eno baterijo in 150 avtomobilov. Napadali so tudi železniške postaje in proge ter uničili 21 lokomotiv in 18 vlakov. Moskva je bila še enkrat bombardirana pri belem dnevu in so bile na industrijske cilje zmetane tone bomb. Izbruhnili so številni požari. Sovjeti so ves dan izgubili 84 letal, od tega 56 v bojih. Helsinki, 25. okt. s. Z bojišča pri Petrogradu prihajajo poročila o strahovitem bombardiranju nemških s trmoglavcev, ki napadajo enote sovjet- vojaka in na žrtvenik tistih, ki so padli za fašistično revolucijo. Položil je venec tudi na Kapitolu. Tako pred žrtvenikom kakor tudi na Kapitolu so izkazali visokem« gostu čast oddelki Črnih srajc. Odtod se je nemški podtajnik zunanjega ministra s svojim spremstvom podal' v ulico Boncompagni, na sedež tajništva Fašijev za tujino. Tu je bila postavljena častna četa miličnikov. Gost je imel tovariški razgovor s tajnikom Fašijev za tujino, ki ga je sprejel pri vbodu v palačo. Na koncu palače se je ustavil v spoštljivi časti pred svetiščem fašistov, ki so padli v tujini. Potem je zapustil tajništvo in se je v družbi tajnika in drugih osebnosti podal na sedež Fašistične stranke v avdienco k strankinemu tajniku. Ljudstvo je goetu povsod med potjo izrazilo svoje simpatije. Hvaležnost Bolgarije do Italijanskega naroda Sofija, 25. olci s. Da bi bolgarska vlada dokazala hvaležnost Bolgarov do velikega prijateljskega naroda, je sklenila povabiti italijansko vlado, naj pošlje v Bolgarijo kot goste 300 okrevajočih ranjencev, ki bodo lahko prebivali v poglavitnih bolgarskih zdraviliščih. Podatki o Judih v Italiji Rim, 25. okt. s. Prvega januarja 1941 je bilo v Italiji 45.410 Judov — italijanskih državljanov. 1. junija 1940 je bilo v Italiji Judov — tu jih državljanov, 5012. Za vedno se je iz Italije preselilo zdaj 5966 Judov — italijanskih državljanov. Skupno število Judov italijanskrfi državljanov, je v kraljevimi zdaj 39.444, Judov tujih državljanov je pa 3474. Spori med Nemčijo In ameriškimi republikami Berlin, 25. okt. s. Nemška vlada je obvestila vlado srednjeameriške republike Honduras, da je vsem njenim konzulom v Nemčiji vzeto dovoljenje za delovanje in sicer s takojšnjo veljavo. Hondu-raška vlada naj torej takoj zapre vsa svoja konzularna zastopništva v Nemčiji, Združene države so dale Mehiki posojilo 30 milijonov dolarjev za izboljšanje cest in železnic. Posojilo predstavlja novo vmešavanje Združenih držav v notranje zadeve ameriških republik. Poveljnik angleške bojne ladje »Warspite«, ki je zdaj v popravilu v ameriški ladjedelnici Bremertonu, je povedal ameriškim _ časnikarjem, da je »Warspitec bila zadnje čase vsaj dva in petdesetkrat napadena po italijanskih in nemških letalih na Sredozemlju. Islandska vlada je odstopila v protest zoper zasedbo otoka no ameriških četah, češ da je zasedba zmedla gospodarsko življenje Islandije ter ograža njeno politično varnost. Čangkajškova vlada 6e po poročilih japonskih listov boji večje japonske odločnosti v kitajski vojni, odkar je sestavljena nova japonska vlada pod vodstvom generala Toja. Dokaz so seje kitajske vlade in njeni posveti z anglosaškimi diplomati. Irci v Ameriki hočejo ostati nevtralni in se odločno upirajo, da bi bil odpravljen nevtral-nostni zakon in da bi Roosevelt Ameriko zapletel v vojno na 6trani Anglije. Proti vojni 6o tudi nemški protestantski in drugi krogi v Združenih državah. Romanski kralj Mihael je podelil odlikovanje »Mihaela junaškega« maršalu Hermanu Goringu, admiralu Raderju, maršalu Brauchitachu, maršalu Keitlu in generalu Haiderju. Vrh tega je romunski vladar odlikoval nemške genera-1- ki so vodili borbe pri Jadlu in Ješovniku. skega vojnega brodovja, zbrane med bivšo rusko prestolnico in med trdnjavo Kronstadtom. Poročila pravijo, da so opazili že številne požare na krovu teh ladij, med katerimi je tudi nekaj največjih. Morska voda se je včeraj zdelo, da kar vre earadi eksplozij bomb in zaradi naglega premikanja izmikajočih se ladij. Dve torpedovki sta se poskusili umakniti ▼ vzhodni del Finskega zaliva, pa so jih opazila finska letala, jih kmalu nato zadela, zažgala in potopila. Finsko vrhovno poveljstvo je zelo molčeče o nedvomno ugodnem poteku operacij zadnjih dni. V zaledje prihajajo številni sovjetski ujetniki. Nemški minister dr. Glodius pri Duceju Rim, 25. oktobra, s. Duce je sprejel v Benešl i palači nemškega ministra z vsemi pooblastili dr. Clodiusa in imel z njim dolg, prisrčen razgovor. Vesti 25. oktoora Španski tisk včeraj posveča obsežne članke obletnici snidenja med kanclerjem Hitlerjem in generalom Francom v francoskem obmejnem mestu IIendayu. Za vojaškega in civilnega guvernerja španskih Kanarskih otokov je bil imenovan general Garcia Escamez. General je dobil obsežna pooblastila. Švedski državni proračun za prihodnje leto izkazuje milijardo 400 milijonov kron primanjkljaja. Večji izdatki 60 potrebni zaradi izpopolnitve obrambe. V Bukarešti bodo 15. novembra odprli razstavo n junaških žrtvah romunskih letalcev v sveti vojni zoper Rusijo. Razstava bo obsegala kipe, slike in fotografije. Poseben oddelek bo posvečen tudi italijanskemu in nemškemu letalstvu. Zastopniki japonskega gospodarstva, ki so člani obeh zbornic, izražajo zadovoljstvo nad sklicanjem zbornic in napovedujejo, da bodo enoglasno odobrili vse nove izredne dajatve, ki jib zahteva vlada. Bivši kandidat za predsednika Zdruienih držav. Willkie, je imel včeraj po radiu govor. Dejal je, naj se Amerikanci ne zazibavajo v utvare. Države Osi v vojni zmagujejo, zato je za Združeno države potrebno, da pospešijo svoje priprave, če ne, bo prekasno. Nemški minister za propagando dr. Gobbels obračunava z angleško propagando, ki trdi, da so si Nemci pri vojni na Vzhodu določili razne dneve in razne cilje, katerih pa niso ob določenem času dosegli Minister pravi, da so to navadne čenče. Važno je, da Nemčija z zavezniki dobiva vojno po določenih načrtih, in sicer po svojih, ne pa po tistih, ki bi jih predpisovali Angleži. Čaaopisje držav Osi poudarja pomen zamenjave Ti- mošenka kot vrhovnega ruskega poveljnika na srednjem bojišču. Nemški listi n. pr. sodijo, da je treba temu dejstvu pripisovati prav tak pomen, kakor ga je lani v Franciji imelo imenovanje generala Weyganda za vrhovnega poveljnika. Rusko poveljstvo na južnem bojišču je začelo v množicah pošiljati v boj konjeniške oddelke, oborožene s slovitimi »Molotovlje\ ’i steklenicami«. V teh steklenicah je poseben bencin za požiganje tankov. Po sodbi finskih listov to jasno dokazuje, kako zelo primanjkuje Sovjetom motoriziranih vojnih sredstev. Ameriške oblasti na Filipinih so prepovedale izdajati Japoncem vozovnice za ameriške parnike. To prepoved spravljajo v zvezo s sklepom, da je treba vse ameriške parnike oborožiti. Ravnateljstvo bolgarskih železnic je razpisalo mednarodni natečaj za novo osrednjo železniško postajo v Sofiji. Potrebni podatki se dobe pri bolgarskem poslaništvu v Rimu. Na srednjem odseku ruskega bojišča so nemški oddelki zajeli sovjetskega poveljnika rezervne sovjetske armade generala Višnjevskega. Angleška propaganda širi neresnične vesti, o nekih nemških mirovnih poskusih, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«. Listu se zdi čudno, da se take vesti pojavljajo ravno v času, ko stopa boj proti Rusiji v zaključno razdobje. List ravi, da je smešno 6amo pomisliti na to, da i države Osi mislile na kakoršnokoli poravnavo zdaj, ko imajo zmago že v rokah. Mogoče bo v kratkem govora o mirovnih prizadevanjih, vendar ne 6 strani Nemcev, temveč iz nasprotnega tabora. Sovjetske oblasti so pričele seliti civilno prebivalstvo iz luk Arhangelska in Onege že »redi meseca septembra. V Arhangelsku je sedaj samo še vojaštvo. Mesto pa je štelo poprej 200.000 prebivalcev. Ob holandski obali je bil potopljen Švedski 1.900 tonski parnik »Hilda«. Parnik je bil namenjen v Ootburg s tovorom premoga. Posadka je bila rešena. Po posebni uredbi, ki jo je izdala švicarska vlada, se omejuje poraba aluminija v vsej Švici. Švedska vlada je sklenila preurediti policijo zaradi zelo razvitega zločinstva, vohunstva in sabotažnih dejanj. V Stockholmu bodo policijski straži dali tudi 20 oklepnih avtomobilov, ki bodo imeli radijske postaje. Po mestu pa bodo namestili 470 svetlobnih signalnih naprav. Novi predsednik panamske republike je preklical zakon, ki je prepovedoval oboroževati trgovske ladje. Tako bo Amerika, ki se poslužuje panamske zastave za plovbo v Evro no. lahko plula z oboroženimi parniki Jtpnske zahteve po končnem razčiščenja razmerja z Združenimi državami Tokio, 25. okt. s. Podajanja med Japonsko in med Združenimi državami je treba zdaj smatrati za ustavljena. Cilj Združenih držav je vedno bil hromiti Japonsko, da bi Amerika imela proste roke na Atlantskem morju. Združene države niso do japonskega ljudstva kazale nikdar najmanjšega razumevanja, temveč samo zaničevanje. Tako je prišel trenutek, ko japonska čast zahteva, da se neha ta Žaljiva igra, ki je Japoncem bila samo vir razočaranj. V japonskih političnih krogih poudarjajo, da je Japonska skušala svoje načrte za ureditev kitajskega vprašanja in za uvedbo novega reda v vzhodni Aziji uresničiti brez oboroženega spopada na Tihem morju. Združene države pa so povečale svojo pomoč za Čangkaška in so izdale tudi celo vrsto ukrepov, ki naj preprečijo uvedbo novega reda v vzhodni Aziji. Zatju italijanskega in nemškega denarja v Združenih državah in ki je bil izdan 14. junija, velja za sleherno pošiljanje dolarjev tudi v dobrodelne in verske n'amene. Te pošiijatve so dozdaj bile do-’"*lienA Navzlic temu sta japonska vlada in ljudstvo ohranila mirno kri v svojem stališču do Združenih držav. Uspeh pogajanj je odvisen bd odkritosrčnosti in dobre volje ameriške vlade, ki naj se zaveda, da je japonska vlada v svojem popuščanju dosegla skrajno m^jo. če bodo Združene države sprejele izjavo ministrskega predsednika Toja o japonski politiki, ki temelji na končni rešitvi kitajskega vprašanja in na uvedbi novega reda v vzhodni Aziji, bo to tvorilo važno dejstvo za razpršenje oblakov, ki 6e zbirajo nad japonsko-ameriškimi odnošaji. Po drugi strani pa japonsko ljudstvo in vlada močno dvomita, da imajo Združene države od-krisrčen namen pogajati se za ureditev vprašanj Tihega morja. Kajti ameriška vladai Se naprej ojačava obkoljevanje Japonske, hkratu pa se z japonsko valdo pogaja. Zdaj morajo Združene države upoštevati izjave japonskega zunanjega ministra in upoštevati, da je Japonska zdaj na nogah, da se bo branila, kadar koli bi se pokazale okoliščine, ki bi ogražale njen obstanek in njeno čast. Z ozirom na to dejstvo morajo Združene države določiti svoje stališče. Obisk predsednika Turčije v vzhodnih pokrajinah Carigrad, 25. oktobra, s. Predsednik turške republike Ismet Ineni zdaj obiskuje turške vzhodne pokrajine. V mestu Antiohiji je imel pred zbranim ljudstvom govor, v katerem se je spominjal dela pokojnega predsednika Ata Turka in njegovih prizadevanj za združenje pokrajine Hataja z domovino. Izrekel je zadovoljstvo nad napredkom, ki ga je ta pokrajina dosegla v dveh letih, od kar je postala del Turčije. Poudarjal je tudi mirovno politiko vlade, ki se je obdržala navzlic vsem mednarodnim težavam. Seje v švedski zbornici Stockholm, 25. oktobra, s. švedska zbornica je včeraj imela nad šest ur dolgo sejo ter na njej obravnavala večji del dnevnega reda. Poslanci vseh skupin 60 izražali zaupanje v zunanjo politiko vlade. Spregovoril je tudi ministrski predsednik Han6son ter dejal, da je zadovoljen nad duhom, ki ga kaže zbornica in nad njeno pripravljenostjo za narodno koncentracijo. Glede ukrepov zoper sleherno komunistično agitacijo so bili voditelji vseh strank složni z vlado. Ni še znano kakšni bodo ti ukrepi. Med razpravo pa je bilo večkrat govora o morebitnem razpustil švedske komunistične stranke. 10 milijonov pesosov je določila argentinska vlada za iskanje petroleja. Voditelj nemštva v tujini Bohle na uradnem obisku v Rimu Nov način prodajanja govejega mesa M Marji lote smili oddajati In odjemalci dobivati sveže goveje meso le na osebne živilske nakaznice Ljubljuna, 25. oktobra. Aer prehranjevalni zarod Visokega Komisariata za LjubFjansko pokrajino smatra za potrebno nadzorovati razdeljevanje in prodajo svežega govejega inesa. da se onemogočijo nadaljnje zlorabe, je odločil, da bodo mesarji smeli oddajati in odjemalci dobivati sveže go-veje meso le na osebno živilsko nakaznico, kamor se bo mesar-dobavitelj osebno podpisal na za to določenem proatorn na hrbtu nakaznice. Mesarji bodo morali voditi posebno »Knjigo rednih odjemalcev«. Knjig ne bodo smeli rabiti, preden jih ne bo potrdil Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Knjige bodo dobili mesarji po plačilu pri občinah, ki jih jim bo v ta namen 'poslal Prevod. Gostinski obrati s kuhinjami (restavracije, gostilne itd.) bodo morali zabeležiti na živilskih nakaznioah gostov, ki so pri njih nad 5 dni na hrani, ime mesarja, ki dobavlja meso gostinskemu obratu ter naslov dotičnega gostinskega obrata. Zaradi tedenskega nakazila mesa bodo taki gostinski obrati morali predložiti Prehranjevalnemu zavodu samo enkrat do 51. t. m. seznam gostov, ki so se pri njih hranili od 15. do 25. oktobra t. 1. Vse potrebne tiskovine imajo I občinski preskrbovalni uradi. Prejšnji predpisi I ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo i tem novim predpisom. Dovoljene cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsunientov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil najviije cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 1133-4 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino velja,jo za Ljubljano določene najviije cene od ponedeljka, dne 27. oktobra zjutraj do nedelje 2. novembra t. 1. zveier. Najviije cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje (vse v lirah): Domači krompir na drobno 1.20; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.00; zeljnate glave na debelo 0.50; kislo zelje na drobno 2.—; repa na drobno izpod 10 kg 0.70; repa na debelo 0.50; kisla repa 2.— ; rdeče zelje 0 80; ohrovt 0.80; cvetača 8.—; britni ohrovt 3.—; koleraba 1.—; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50; rumena koleraba 0.50; rdeča pesa 1.60; rdeči korenček brez zelenja 2.— ; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20; črna redkev 1.20; peterSitj 2.50; por 3.— ; zelena 2.50; domača Čebula 2.—; ša-lota 2.—; Česen, 25 glavic na kg 4.—; jedilne buče 0.50; glavnata solata 2.50; endivija 2.—; otrebljeni motovilec 6.— ; mehka špinača 2.50; trda špinača 1.50; IHer suhih bezgovih jagod 3; liter šipka 2.—; kg letošnjega suhega lipovega rvetja 20.—; domača Žlahtna namizna Jabolka 3.40; domača namizna Jabolka prve vrste 3.— ; domača Jabolka druge vrste gospodinjskih sort 2.— ; domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obtolčena, nagnita 1.50; domače hruške od 2—4; domače kutine 3.—; žlahtno domače grozdje 4.50; domače grozdje samorodnic (iza-bela, šmarnica) 3.—; domači kostanj kg 3.—. — Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali parkeljci), štorovke — vse liter 1.—; b) liter lisičk in večjih zimskih kolo-barnic (mraznic, sivk) 1.50: c) liter sirovk, ciganov, možkov (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2.— ; d) liter majhnih siv (mraznic) za vlaganje 2.50; e) kg mladih Čebularjev in maslenk 3.—; kg nerazvitih jurčkov z zaprtim klobukom 10.—; g) kg razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6.—. — Kunci žive teže 10.— lir. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te eene veljajo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 8 na modrem papirju. V vsakem šopku zelenjave za juho mora biti tudi vsaj en rdeči korenček. Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Pohvalno omenjamo, da se je vidno označevanje cen na živilskem trgu že povsod uveljavilo, prav posebno pa moramo pohvaliti naše trnovske in krakovske zelenjadarice, ki so s tablicami s cenami dale vsem drugim prodajalkam in pridelovalkam dober zgled. S tem so odpadla tudi večkrat prav razburljiva pogajanja, da so sedaj gospodinje in tudi prodajalke res zadovoljne z redom na trgu. 40. občni zbor »Merkurja« Bruštvo je lahko ponosno na svoj mogočni korak« ki ga je naredilo od ustanovitve do danes Ljubljana, 25. oktobra. V Četrtek zvečer je bil v Trgovskem domu 40. letni občni zbor najstarejše slovenske prostovoljne trgovske organizacije, ki je prav za prav matica trgovstva pri nas. Občni zbor je vodil dolgoletni Merkurjev predsednik dr. Windischer. Najprej »e je g. predsednik spominjal važnih letoSnjih dogodkov, katerih posledica je bila, da je precejšen del Slovencev dobil meje v okvirju kraljevine Italije. n T'*® Kovice iz Države Decentralizacija industrije. Zakonodajni odbor za javna dela in prometne zveze je imel ob navzočnosti ministra za javna dela Gorla in državnih podtajnikov Fanellija, De Marsi-nicha in Marinellija sejo, na kateri je prerešetal številne zakonske osnutke. Najprej je odobril razne načrte za izvedbo javnih del, kakor regulacijski načrt mesta Tnrina in krajev, ki jin je leta 1908 in 1915 prizadel potres. Potrdil je dalje stroške za pokritje škode po povodnjih in vojne šikode na sovražnikovem ozemlju, ki so ga zasedle italijanske oborožene sile, ter odobril tudi, do se popravi pristanišče v Bariju. Sprejel je končno tudi druge načrte, ki »e nanašajo na promet in prometne zveze ter je bil v tem smislu spremenjen zakonski osnutek glede avtomobilskih prog, glede vožnje s kolesi po avtomobilskih cestah, izdelovanja motornih koles in drugih motornih vozil, voznih olajšav po državnih železnicah in dovoljenj za opravljanje radiotelegrafske službe na trgovskih ladjah. Zlasti obširno je odbor razpravljal o zakonskem osnutku, ki se nanaša na decentralizacijo industrijskih naprav v zvezi z novimi vodnoelektričnimi napravami. Med drugimi je spregovoril tudi minister za javna dela Gorla, ki je razložil pomen tega zakonskega načrta. Osnutek je bil takoj potem sprejet v obliki, kakor ga je ministrstvo predložilo. Umetniška razstava v Trstn. Danes so tržaški umetniki odprli v »Galleria del Corsoc svojo umetniško razstavo, na katero so se že nekaj časa zelo skrbno pripravljali. Na njej razstavljajo izključno le umetniki iz Trsta in trŽaSke piokrajine. Tržaški listi pišejo, da je ta razstava najpomembnejša umetniSka prireditev, kar jih je bilo letos v Trstu in da ji bo občinstvo spričo tega gotovo posvetilo največjo pozornost. Rojstvo in krst v zaklonišču. Med letalskim napadom, ki so ga angleška letala izve^-dla »a Napoli v noči na 22. oktober, se je za* tekla v bližnje zaklonišče tudi žena nekega napotekega brivca, Amelija Scala. Začeli so jo grabiti porodni krči in že je poleg nje zajokala ljubka punčka, ki ji je bilo namenjeno, da je prvič zagledala svet ob priliki letalskega napada. Ker Je bil r zavetišču tedaj tudi neki duhovnik, je otrokova mati izrazila željo, naj bi novorojenko tudi takoj krstili, kar v zaklonišču- To se je tudi zgodilo in deklici so dali ime Marija Viktorija. Kratko veselje nad pomllljonsko dediščino. 6? letni mizar Angelo Lazzario iz Vicence se je mudil te dni V Padovi po svojih opravkih. Nazaj grede ni šel takoj domov, pač pa se je ustavil v neki tfostilni, kjer se ga je malo prehudo nalezel. Noge ga niso več držale in je mož kar na cesti padel. Z glavo ,pa je priletel ob kamen da mu je počila lobanja in je kmahi nato umrl. Pri njem so našli oporoko, v kateri mu je neki njegov sorodnik zapustil vprav to dni leptj premoženje, nekaj v posestvu, nekaj pa v denarju, skupaj kalcih pol milijona lir. Ni čuda, če si ga je mož hotel za to nenavadno veselo presenečenje privoščiti kozarec ali dva več ko ponavadi, recimo čez mero. še pomislil ni, da utegne to svoje kratko veselje plačati g življenjem. Da Merkurjeva organizacija zelo skrbi tudi za izobrazbo svojega trgovskega naraščaja, kaže tudi dejstvo, da poteka letos 17. leto, odkar se je organizacija odločila izdajati svoj strokovni list. Organizacija izdaja tudi stanovski koledar, ki mu poteka letos 27. leto, odkar so ga začeli izdajati. Ko je bilo potrebno, je »Merkur« izdajal tudi strokovne knjige za menično pravo, za trgovinsko korespondenco, za knjigovodstvo, sotrudnišiki zakon, knjigo za trgovinsko računstvo. Nekatere knjige so bile Izdane tudi v popravljeni izdaji. Na ta način je bil torej poloien temelj naši strokovni trgovinuki literaturi, ki pa je po večini ustrezala le bolj praktičnim namenom. Štiridesetletno neutrudno delovanje organizacije more pokazati marsikaj. Sprva je naš trgovski stan živel skromno in ponižno, v teku let pa je slovenski trgovski stan zavzemal vedno vidnejše položaje tako v stanovskem, družabnem in organi-zatoričnem oziru. Organizacija je lahko ponosna na svoj mogočen korak, ki ga je naredila v teku zadnjih štiridesetih let. Pred ustanovitvijo »Merkurja« je bil slovenski trgovski stan brez stanovske in poklicne zavednosti, brez organizacije, brez pravega okostja. Bil je prepuščen samemu sebi, sreči in naključju. Vse je šlo tedaj brez navodil, brez vsakršnih smernic. Pa se je začel porajati nov duh, trgovska zavednost se je prebudila. Skrbeti so začeLi za izobrazbo, za predavanja, za iadajo strokovnih knjig. Gospodarska samostojnost je dobivala trdnejše temelje. Okostje je postajalo trdnejše. V tem oziru je posebno zadnje desetletje dalo marsikaj novega. Nastal Je siplošen trgovski preporod. Živo zanimanje je nastalo tudi za socialno plat trgovstva, skrb za starost in onemoglost, za brezposelnost. Svetovna vojna pa je za nekaj časa zavrla delovanje stanovske organizacije, toda sadovi so ostali. Že spomladi leta 1920 je bilo mogoče sklicati ob času velikega trgovskega shoda aprila meseca v Ljubljani cvet našega trgovstva in ustanovljena je bila Zveza trgovskih gremijev in zadrug s sedežem v Ljubljani. Vsa strokovna trgovska društva in organizacije so dobile končno tudi skupen dom. Leta 1930 je bil dograjen In svojemu namenu izročen Trgovski dom. Pod novo streho se je stanovsko delovanje poilvilo. Z upravičenim ponosom in zadovoljstvom sme matica motriti gospodarski in organizatorni razvoj v štiridesetih letih tem bolj, ker je vso to dolgo dobo obstajala tesna povezanost med matičnim društvom in v teku let nastalimi stanovskimi zastopstvi, ki so zaživela po progra-matičnem načrtu. Društvo živi z vsemi sovrstnimi organizacijami v tesnih, prisrčnih odnošajih. Poglavitna 6krb mu je, da skrbi za »trakovno in splošno izobrazbo trgovskega naraščaja. Društvo je bilo vedno vnet zastopnik gospodarskega in stanovskega solidari-zma, saj se je vedno držalo načela: združiti in ne deliti. Zasluga društva je, da skoraj nikdar ni prišlo do trdih trenj med sotrudniki in trgovci, pridobilo pa je važno socialne pridobitve, upošte- vanja vredna trgovska izboljšanja so prišla brez | večjih pretresljajev. Iz tajnikovega poročila se lepo vidi društveno delovanje v zadnjem letu. Poslovalnica za posredovanje sluib je zdaj prenehala poslovati, ker je j ta panoga pod izključno upravo oblasti. Tudi na socialnem polju je bilo opravljenega mnogo koristnega. Razni skladi eo omogočili društvu opraviti mnogo človekoljubnega dela. Največ dela pa opravlja društvo na vzgojnem polju. Društvo je tudi lani priredilo številne tečaje za stenografijo in jezike. Prvotno je tečaje obiskovalo okrog 200 oseb, število pa je pozneje naraslo na 300. Vsi so vztrajali do konca. Med trgovskim naraščajem je mnogo dobre volje do resnega dola, kar je treba le pohvaliti. Stanje članstva je okrog 700. Po blagajniškem poročilu je bila izglasovana razrešnica odboru. Potem je bil soglasno izvoljen novi odbor, za predsednika pa »pet dr. Windiscber. Po izvolitvi je bila prva seja novega odbora. Občni zbor je pokazal trdnost našega trgovstva in veliko voljo do nadaljnjega dela na stanovskem polju Določbe o izdelovanju slaščic Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, v zvezi s svojo naredbo z dne 11. sept. 1941-XIX, št. 101, v zadevi prepovedi izdelovanja in prodaje piškotov in slaščičarskih izdelkov, dovoljuje sledeče slaščičarske izdelke: mandljeve slaščice (izdelane Iz medu, slar-korja, oreščkov, čokolade, sadja in mandljev) do konca meseca decembra t. 1.; slaščice in mandolate (izdelane izključno iz mandol, grozdnega sladkorja, sladkorja in medu); slaščice »pinokat« (izdelane iz mandljev, pinjol in sladkorja); kandirano sadje, vštevši marone (izdelano izključno iz sadja, grozdnega sladkorja in sladkorja); medene kolače (izdelane iz fig, eultanin in mandljev, oreščkov, pinjol, kandiranega sadja in mandljevega testa) do konca decembra L 1. Opozarja nadalie, da se morajo zaloge, ki se niso razprodale, prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisariata, kateri je pooblaščen, da Jih prevzame do 5. novembra. Naknadno se bo dovolilo izdelovanje in prodaja piškotov za otroke in bolnike v določenih količinah ter v okviru predpisov, izdanih po pokrajinskem Prehranjevalnem zavoao. Vremenska bitka med burjo in jugom Ljubljana, 29. oktobra. Valovita bitka med mrzlim severom in toplim jugom je včeraj trajala ves dan. Snežilo je v presledkih prav pošteno. Sneg pa je bil moker, sicer težak, pa se ni mogel tal prijeti, ker je bila tudi zemlja še kolikor toliko topla in namočena. Po ravninah je lahko človek opazoval, kako je v nižjih plasteh valoveči sever vrtil z gorkejših višjih iplasti prihajajoče vodne kaplje,, ki so padale na zemljo v obliki snežink. Snežilo in deževalo je pozno v noč. Proti zgodnjemu jutru pa je dobil nadvlado mrzli sever tako, da se je jug umaknil. Bilo je davi nebo sivkasto zastrto, toda vse kaže, da se počasi jasni in da pritiska sedaj zmeren mraz. Vremenska kronika naznanja v zadnjih desetletjih že več let, ko je sneg zapadel sredi ali konec oktobra. Slične nagle vremenske spremembe, kakor letos, so bile lani od 21. oktobra naprej. Nato je začelo v soboto 27. oktobra počasi, pozneje močneje snežiti ter je snežilo tja do 29. oktobra. Lanski sneg pa je napravil večjo škodo na drevju, tako na sadnem, kakor tudi na gozdnem in po raznih nasadih. Težki sneg se je vsedel na vejevje, ki ga je lomil zaradi svoje teže. Lanski sneg je posebno mnogo drevja polomil na Golovcu. — Prav zgodaj smo sneg dobili 1. 1936. Takrat je 6. oktobra zapadlo do 10 cm snega na debelo. To leto je sneg napravil ogromno škodo. Ljubljanica in razni potoki so nekoliko narasli, toda ni nevarnosti za kake večje in katastrofalne povodnji v Ljubljanski pokrajini. Poljski pridelki so v glavnem spravljeni, na njivah so še zelje, pesa in repa. —d. V treh vrstah... S 1. novembrom bo uvedena na Btajarskem, Gorenjskem in Koroškem nova železniška tarifa za prevoa blaga ia živine. Delavca Alojzija Lebna, ki je bil zaposlen pri lomljenju kamenja na Turiškem vrhu pri Završcu, je podsulo kamenje. Ko so ga tovariši odkopali, so ga hitro prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je zaradi budih poškodb podlegel. Snortne vesti Kakor j« odločila italijanska teniška zveza, bodo Italijani v dneh 14., 15. in 16. novembra odigrali povratno meddržavno teniško tekmo s Švedi v Stockholmu. Italijanska ekipa bo sestavljena takole: Romanom, Cucelli, Del Bello in Bossi. Seveda bo tekma odigrana v pokritem prostoru. Po uradnem programu bodo Italijani nastopili tudi še v nekaterih drugih ivedskih mestih. V nedeljo bodo na kolesarskem prostoru Vi-gorelli velike kolesarske dirke na 100 kilometrski progi, katerih se bodo udeležili vsi italijanski kolesarski asi. Gre za velike jesenske denarne nagrade. V kolesarski dirki po Lombardiji j« bil italijanski vozač Bini tretji, kolesarska zveza pa ga je zdaj kaznovala, da ne bo smel nastopati do 20. novembra, ker se je pri tej dirki večkrat pustil »potegnit!« z motorjem. Letošnjo največjo daljavo na švedskem v metu kopja je dosegel Norvežan Erikson, ko ga je vrgel 71.99 m daleč. Erikson je torej tretji Šved, ki je vrgel kopje čez 70 m. Ostala dva mojstra sta Atterwall in Lundquist. Hranilna vrednost kostanja En kilogram kostanja vsebuje prav toliko hranilnih snovi kot 25 jajc! Med raznimi drugimi živili, ki jim je v seda- j zaradi njegove velike hranilne vrednosti, zaradi vnlniti i*\ »»I r*v J a At S »»»» »n * lirut« 1» m. ! i.i ul yi • i. __—. la.!««. njih vojnih časih treba pripisovati še prav poseben pomen, je tudi kostanj, ki ga je tudi v naši ožji domovini drugače kar precej, čeprav letošnja letina ni bila ravno najboljša in ima kostanj zaradi tega letos temu primerno tudi ceno. Zlasti pa slovi takoimenovani italijanski »maronk, ki ga ima Italija toliko, da ga nekaj pride tudi na tuji trg. Sicer je dražji, kot navadni kostanj, zato pa je neprimerno boljši. Pri sedanji prehranjevalni samooskrbi ali avtarkiji Je tudi kostanj zelo pomemben jesenski pridelek. Kakor poroča »Eco dl Roma«, je zlasti letos veliko povpraševanje po kostanju, to pa vprav bogastva kalorij, ki jih daje človeškemu telesu. Kakor je znano vsebuje kostanj mnogo vitaminov. Kolikšna je hranilna vrednost kostanja, se najlepše vidi iz primerjave z nekaterimi drugimi važnimi živili: 100 gramov kostanja ima v sebi na primer prav toliko hranilnih snovi, kakor 186 gr govejega mesa brez kosti, 203 gr telečjega brez kosti, 150 gr pustega svinjskega mesa brez kosti, 127 gr suhe polenovke. 303 gr kravjega mleka, 55 gr testenin, 68 gr kruha, 290 gr novega krompirja ali dve in pol kokošji jajci. Suh kostanj ima dvojno hranilno vrednost in kostanjev* moka je še redilnejša kot sadje. I.N.A. istiibio mm DELU ASlAZil II piu potente cTEuropa. 22 Mi-liardi di Lire di capitali assicu-rati. Oitre 3 Milioni di persone assicurate in Italia e alTestero. Tutte le polizze sono garantite dal Tesoro dello Stato. Gli assicurati partecipano agli utili. Ogni forma di assicurazione sul-la vita umana. Assistenze sani-tarie gratuite. Facilitazioni per luoghi di cura. Polizze abbinafe at Buoni acl lesoro 5 % 1950. Durata anni otto. Durata anni venti. L'assicurato concorre immedia-tamente all'estrazione degli in-genti premi semestrali. Informazioni e chiarimenti presso Instituto Nazionale delle Assicurazioni AGENZIA GENERALE di Lubiana via 3 Maggio No. 11 - Tel. 25-71 IN. A. DELLE ASSICURAZIONI (Narodni zavarovalni zavod) Najmočnejši zavarovalni zavod Evrope. Zavarovani kapital 22 miljard lir. Več kot 3 milijone oseb zavarovanih v Italiji in inozemstvu. Za vse police jamči Državni zaklad. Zavarovanci so udeleženi na dobičku. Zivljenska zavarovanja v vsakovrstnih kombinacijah. Brezplačna zdravniška pomoč. Olajšave v zdraviliščih. Police v zvezi z Buoni del Tesoro (Zahladni boni) 31% 1950. Zavarovalna doba 8 let. Zavarovalna doba 20 let. Zavarovanec je takoj deležen žrebanja ogromnih polletnih dobitkov. Informacije in pojasnila pri I. N. A. (Narodni zavarovalni zavod) Generalno zastopstvo Ljubljana cesta 3. maja št. 11 - Tel. 25-71 Zahtevajte oovsod naš list! V Ribniški dolini je pol metra snega! Mnogo škode na sadnem drevju, potrgane pa so tudi številne telefonske in električne žice Ribnica, 25. oktobra. Lepi jn topli jesenski dnevi so premotili mnogo Ribničanov, da so odlašali s pospravljanjem korenja in repe. Dan sv. UrSule jih je opozoril na stari pregovor, ki pravi: »Uršula lepa, jesen grda«, in kmetje v više ležečih krajih so pohiteli s pospravljanjem »fermentina«, ki je v toplih, sončnih dneh še kar zorel. Nekaj posestnikov pa je pustilo koruzo še kar zunaj, ker je upalo, da bo še zorela. V četrtek zjutraj pa se je Ribniška dolina že belila v snegu. »To je le za reklamo, da ga vidimo,« so dejali, ko pa je sneg kar vztrajno naletaval in je segal že četrt metra visoko, so videli, da je prišla s prvim snegom tudi zima. Danes ga je nametlo v dolini že kar pol metra, v višjih predelih pa ga je padlo še skoraj meter. Južni sneg je napravil precejšnjo škodo na sadnem drevju. Sneg je obstal na še ne odpadlem listju, na vejah in jih polomil. Več telefonskih in električnih žic je potrganih, tako da so imeli elektromonterji včeraj in danes mnogo dela. Prvi sneg je prinesel Ribničanom nove skrbi. Drva so kljub temu, da so pri nas obsežni gozdovi, zelo draga. Ribničane skrbi tudi, kako bodo spravili repo, ki je za rejo prašičev in tudi za ljudsko prehrano važna Snega se vesele le otroci, ki že mažejo svoje »dilce«, da se bodo smučali, ko bo le malo zmrznilo. Tuji gostje, ki jih je v Ribniški dolini letos precej, pa se pridno fotografirajo v objemu snežink, da bodo poslali »bele« spominčke svojcem. Določila o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil V zvezi z naredbo Visokega komisariata z dne 7. X. 1941-XIX št. 122 se pojasnjuje sledeče: 1. Inventar blaga je sestaviti na posebnih tiskanih obrazcih, katerih razdelitev bo oskrbela v Ljubljani Zbornica za TOI, v drugih krajih pa občine. Medtem pa naj industrijci, trgovci in obrtniki sestavijo inventar na posebnih polah, iz katerih bodo kasneje prepisali podatke v tiskane obrazce. Sestava inventarja ee ima izvršiti po stanju o polnoči od 29. na 30. september 1941 (morebiti kasneje prejeto blago je seveda pripisati) in bi morala biti končana do 27. X. 1941. Inventar sestoji iz 7 velikih skupin, in sicer: a) tkanine, b) pletenine, c) konfekcija, č) druga konfekcija, d) hišno perilo, e) obutev, f) razno. Blago ie navesti po številu, metrih, parih, ducatih ita., kakor je pač trgovski običaj za dotično blago. ad a) sukno za obleke, za površnike, za dežne plašče, za moške in ženske, podloge, tkanine za osebno perilo, tkanine za nišno perilo, lahke tkanine za zavese, težke tkanine za pohištvo, gardine in tapete, nepremočljive tkanine 6ploh, vse druge tkanine, ki niso posebej imenovane; ad b) zimske in letne pletenine za moške, ženske, deklice in otroke: maje, spodnje hlače, kombineže, džemperji, nogavice, fine nogavice, kopalne obleke, moške nogavice: ad e) za moške in ženske nad 15 let, za dečke in deklice od 5. do vključno 14. leta, za otroke od 1. do vključno 4. leta: obleke, spuščene jopice, hlače, hlačke, spodnje obleke, dežni plašči, površniki, nepremočljivi plašči, srajce, srajčice, kombineže, spodnje jopice za ženske, vse to, če ni izključno od pletenki; ako blago ni iz rame volne, je navesti druge tvarine v procentih; izvzeta je tu delovna konfekcija; ad č) delovne obleke, zaščitne delovne obleke, delovne jopice, delovne hlače, delovne hlačke, delovne spodnje hlače, ki niso iz pletenin, kopalni plašči, pidžame, halje, robci za nos, robci, predpasniki, rute in šerpe; CORA TORINO • 1835 AMARO CORA col selz: ottimo aperitivo iiscio: efficace digestivo • sodavico: najboljši aperitiv — sam, brez aodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo ad d) odeje za postelje, odeje za potovanje, šivane odeje, pregrinjala, rjuhe, podloge za blazine, podloge za žimnice, prti po 6, 12 in več kosov, serveti, brisalke vsen vrst; ad e) obutev za moške, ženske, dečke, deklice in otroke, izvzemši obutev za industrijske svrhe in zaščitno obutev, ki se mora navesti brez razločevanja obutev iz usnja (pri katerih je gornji del in podplat iz kože, usnja ali nadomestka za usnje), druga obutev (pri kateri je gornji del iz gumija, nadomestkov gumija ali tkanine), domači čevlji (samo oni iz kože, usnja ali gume); ad f) kovčegi iz kože in usnja, oblačilno krzno, razni predeni oblačilni predmeti za prodajo na drobno. Inventar se mora sestaviti v treh izvodih. Dva izvoda morajo sestavljalci izpolnjena vrniti Zbornici za TOI potom združenja odnosno občine, po kateri so obrazce prejeli. Združenja odn. občine morajo pri tem kontrolirati, ali so formularji v redu in pravilno izpolnjeni. Pri vrnitvi Zbornici morajo biti izvodi inventarja razvrščeni po kategorijah: industrija, obrt, trgovina na debelo, trgovina na drobno, kroinjarstvo, zastopništvo zaloge in dr. V posameznih kategorijah je razvrstiti formularje: samo tkanine, samo pletenine, razne konfekcije in formularji za trgovine z mešanim blagom,, ki so, ker gre za razne predmete, sestavile več tabel. 2. Trgovcem na debelo in drobno in obrtnikom je dopustna nabava navedenih predmetov. Prodajne tvrdk« razbremenijo lastne inventarje za prodano blago, ki ga prevzamejo v breme pre-jemne tvrdke. Prodajne tvrdke morajo o prodaji obvestiti zbornico TOI. Industrijska podjetja in proizvajalne obrti nadaljujejo svoje delo, morajo pa dnevno eabeleže-vati porabljene surovine in izgotovljene izdelke. 3. Dovoli se izročitev predmetov, kupljenih ali pa izdelanih po naročilu privatnikov pred 30. 9. 1940. Zaradi kontrole se mora izročitev teh predmetov naznaniti zbornici TOI ali okrajnim glavarstvom. 4. Prosta je prodaja občinstvu proti predložitvi osebne izkaznice za sledeče predmete: izgotovljene obleke za novorojence, čepice in prtiči za otroke, dežniki in njih podloge, klobuki, rokavice^ ovratniki in kravate, modrci, futerali, modrčki, intimni in. vsakovrstni pasovi, higienične serviete do največje mere 60a60 cm, naramnice, podveze, nogavice za krčne žile, podveze in potil-nice, žalni trakovi, ščiti za nogavice, tkanine in manufakture iz slame, papirja, celofana in žaganja, planete, perilo in okraski za cerkvena opravila, čipke, vezenine in tul (z izjemo vezenih tkanin), trskovi in odrezki do 20 cm široki, vse tako imenovano kratko blago, stkano, spleteno ali prepleteno, ki se potrebuje za okrasek oblačil ali opremnih predmetov, ne širše od 5 cm, paramen-terije, gumbi, zapore na zadrge, kaveljčki, zaponke in slično, zastavice, praporji in znaki, predpostelj-niki in preproge za tla, predmeti za ortopedično rabo, antiseptični ovoji in gaze za zdravljenje, tkanine za embalažo, jadra in tehnične predmete, lesene coklje, povoščeno platno in sploh gumirano platno, povoščene namizne tkanine, pegamoidi in termoidi za kovčege, specialne gumirane tkanine za tiskarske ln litografske stroje, razne gumirane konfekcije in tkanine za sanitetno rabo, kadi in banje gumiranih tkanin in za kopelj, copate brez kože ali usnja, športni predmeti (izvzemši čevlje in oblačilo). Za te predmete ni treba sestaviti inventarja, niti jih vpisovati v register za nabave in prodaje. 5. Smejo se prodajati tudi drugi tekstilni izdelki, oblačilni predmeti in obutev (kar ni navedeno v točki 4.) za vojaške svrhe in vojaikim obla-stvom in zavodom ter tvrdkam, ki vršijo nabave za vojsko, proti predložitvi osebne izkaznice; na- Zaradi cen so tudi nameščenci odgovorni Zgodba o tlačenki in volovskem kočniku — Cinizem prodajalcev Ljubljana, 24. oktobra. Bila je zanimiva in za splošnost poučna na-vijalska razprava pred sodnikom-poedlncem na okrožnem sodišču, ki je v pravi luči razkrila in odkrila miselnost in cinizem takozvanih prodajalskih krogov, hrepenečih edinole po mastnih dobičkih. Pokazala pa je tudi, da so po uredbi o cenah in drugih protidraginjskih ukrepih • kazensko odgovorni za svoja dejanja tudi nameščenci in uslužbenci podjetja, ki jim poverja nalogo prodaje živil in drugih najnujnejših potrebščin. Zaradi navijanja cen mesu so bili obtoženi 3 nameščenci nekega velikega mesarskega podjetja v Ljubljani, ki so prodajali meso po podružnicah podjetja kot poslovodje. Pred sodnika so prišli: žena mesar, pomočnika in prodajalka ga. Pavla, mesarski pomočnik in poslovodja Maks ter mesarski pomočnik in poslovodja Lojze. Prva je bila 'obtožena, da je 26. aprila neki delavki prodala % kg mesa za 3.80 lir. Drugi je moral odgovarjati za več dejanj, ko je raznim strankam prodajal meso po višjih cenah, kakor jih je bila določila oblast. Zaradi istega prestopka je bil obtožen tudi tretji, Lojze. Vsi »o se pred sodnikom opravičevali in zagovarjali, da so vedno meso prodajali po maksimalnih cenah, morala je biti kaka pomota, da so stranke vzele napačen blok ali pa napačen zavitek, ker je bil takrat v mesnici strašanski naval. Državni tožilec je vzkliknil: »Napačen blok! Napačna teža! Napačen zavitek 1 Pri mesarjih je zadnje čase vse zmešano!« Sodnik pa je med drugim pripomnil: »Ko so stranke zahtevale meso po maksimalnih cenah, so ga sicer dobile, toda zapomnili ste si jih, da. ga drugič niso dobile!« Zaslišanih je bilo več prič, ki so kupovale meso pri omenjenih obtožencih. Prva priča, neka delavka, je sicer za prvo obtoženko menila, da je des dala za K kg bankovec v takratni dinarski valuti za 10 din, toda hitro je odšla Iz mesnice. Neka priča pa je navedla prav značilno izpovedbo, ko je omenjala, kaj vse jf je pripomnil drugi obtoženec Maks. Ta ji je zabrusil v obraz: »Sedaj sprašujete po cenah! Sedaj vam dam za maksimalno ceno, drugič ne!« Omenila je dalje, da je še pristavil, da naj bo vesela, ko bo meso postalo še dražje in ga bo rada kupovala po višjih cenah. Obtoženec je ostro in ogorčeno protestiral proti priči, ki je vztrajala pri svoji Izpovedbi. Neka tretja priča je tudi izpovedala, kako je meso kupila po višji ceni in prav tako po višji cenf tlačenko. Dotična porcija tlačenke je bila slaba in ni bila užitna. »Še mačka je doma ni hotela poskusiti,« je omenila priča. četrta priča, starejši in izkušen mož je kupil pri tretjem obtožencu Vi kg govejega mesa po višji ceni. Plačal je iza to meso kar 7 lir. Priča Narotite ..Slovenčev koledar Novice Iz Ribnice »Marianno Širco«, drugo izdajo »Slovenčeve knjižnice«, dobite v trafiki Mihelič. Občinski odbor Rdečega križa bo ponovil v novembru Nušičevo komedijo »Navaden človek«. Dan uprizoritve bomo objavili. Sadje sušijo. V Ribniški dolini je bila letos srednje dobra sadna letina. Razveseljivo je dejstvo, da so posestniki posvetili letos še posebno skrb sušenju sadja, ki jim bo v teh časih res dobrodošel. V Goriči vasi, kjer so lani zgradili sadno sušilnico, imajo dovolj dela in so posušili že lepo množino sadja. V Jurjevci so postavili to jesen novo sadno sušilnico, ki že tudi služi svojemu namenu. Nad 3000 pregledov je izvršila te dni v Ribnici sanitetna avtokolona Ljubljanske pokrajine. Zdravstveno stanje prebivalstva občine Ribnice je zadovoljivo. V Dolenji vasi pri Ribnici je sanitetna avtokolona izvršila 1697 pregledov. Dolenjo vas prištevajo zdravniki po primerjavi statistike, ki jo vodi kolona, po telesnem razvoju in zdravstvenih prilikah med najbolj zdrave in najkrepkejše kraje na Dolenjskem. Zanimiva ugotovitev. Razvoj otrok se v pokrajini precej razlikuje. Zdravniki sanitetne avto-kolone so ugotovili, da so nekateri otroci zastali v razvoju kar za 2 do 3 leta. Tako je notranjski otrok pri 10 letih toliko razvit kakor belokranjski pri 12 letih. Duševne zaostalosti med otroki ni mnogo, kar pa je je, Izvira iz družin, ki so vdane alkoholu. dalje častnikom in podčastnikom, namenjenim v operacijsko cono proti predložitvi odhodnega naloga. je med drugim pripomnila: »Za privago pa mi je dal volovski kočnik.« Ko so bili prečitani še razni zapiski ln ja bilo dokazno postopanje končano, je sodnik objavil kratko sodbo, s katero sta bila obsojena' poslovodja Maks zaradi 2 prestopkov navijanja cen na 10 dni zapora in 600 lir denarne kazni ali v primeru neiztirljivosti na nadaljnlh 27 dni zapora, tretji obtoženec poslovodja Lojze pa zaradi 1-kratnega prestopka na 7 dni zapora in 300 lir denarne kazni ali 9 dni zapora, oba nepogojno. Prva obtoženka Pavla je bila zaradi pomanjkanja dokazov v smislu §-a 280 k. o. oproščena od obtožbe. Na okrožnem sodišču je bilo včeraj drugače obsojenih zaradi navijanja cen še več drugih mesarjev in neki pek. Koledar Danes? sobota, 25. oktobra: Kriz. in Dar. Nedelja, 26. oktobra: Kristus Kralj. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Danes 6ta se poročila v Trnovski cerkvi Vet. Med. g. Bojan Mervič, živinozdravnik v Velikih Laščah z gdč. Vido Spec, uradnico iz Ljubljane. Novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova. Mestno zdravniško dežnrno službo bo imel v nedeljo 26. t. m. mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, telefon 32-84. Prosim tistega, ki je v prvi poloviti t. m. na postaji v Stični vzel tuji pleteni kovček, naj ga prinese nazaj in izroči skladiščniku na postaji Stična ali pa naj vsaj vrne dokumente m papir, ki zanj nima nobene vrednosti. Vse občinstvo, ki se zanima za koncerte pianistov svetovnega slovesa, opozarjamo na prihodnji koncert, ki bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Spored bo izvajal znameniti italijanski pianist Carlo Vidusso, katerega prištevajo med prve sodobne pianiste. Vse kritike soglašajo, da imamo v njem enega največjih pianistov z izredno bogatim klavirskim programom, kar se pa tehnične dovršenosti tiče, spada^ med najznamenitejše mojstre. Opozarjamo na točni začetek koncerta in prosimo, da zasede občinstvo pred oemo uro svoja mesta v koncertni dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Hišne posestnike ln nadzornike hišne za-ščite opozarja mestni zaščitni urad, da morajo biti po navodilih Visokega komisariata hišna zaklonišča vedno pripravljena za takojšnjo uporabo. Iz zdravstvenih razlogov je potrebno, da se zaklonišča sem in tja osnažijo in prezračijo, Za redno vzdrževanje in snaženje hišnih zaklonišč je odgovoren hišni posestnik ali upravitelj niše, nadzornik hišne zaščite pa mora skrbeti za snago v zakloniščih ter za vse drugo, kar bi bilo potrebno za njih zračenje, seveda se pa pri tem nadzornik hišne zaščite lahko posluži nišnikn in, kjer tega ni, druge primerne osebe. Po istih navodilih bodo organi mestnega poeta' varstva z organi Visokega komisariata in Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito večkrat pregledali hišna in industrijska zaklonišča. Ob tej priliki iznova opozarjamo na nujnost uspešne in takojšnje ureditve zaklonišč. Vse lastnike prašičev v Ljubljani oj>ozar-ia mestni gospodarski urad, da je po čl. 1 uredbe o klanju prašičev treba Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino prijaviti vse prašiče na posebnih tiskovinah. Naznanjeni morajo biti brez' izjeme prav vsi prašiči, ki jih rejci rede v ljubljanski občini, in sicer v ponedeljek, torek in sredo, 27., 28. in 29. oktobra, med uradnimi urami v sobi št. 35 v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7. Obenem bo v istem uradu obvezno prijavljanje vseh krav, ko bo treba naznaniti tudi podatke o družini rejcev in o pridelovanju, porabi in prodaji mleka. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 18.1? Sobota, 25. oktobra: »Šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene. Začetek: 18.15. konec 21. Nedelja, 26. oktobra ob 15: »Hamlet«. Izven, Opera — Začetek ob 17.30 Robota, 25. oktobra: »Aida«. Izven. Začetek 17.30; konec ob 21. Nedelja, 26. oktobra: »La Boheme«. Izven. Začetek ob 18.15; konec ob 20.45. MRAKOVO GLEDALIŠČE, Frančiškanska dvorana. Nedelja, 26. oktobra ob 5 popoldne: »Slavnostni linale«. — Predprodaja danes in jutri od 10—13 in od 15—17 pri blagajni pred dvorano. Znižane cene. Igor Zagrenjen S 47 Zavetje v pečevju Najprej se je je prav nalahko in oprezno dotaknil z vrhom čevlja. Nobenega znamenja ni dala, da bi bila 3e živa. Okorajžen jo je zdaj brcnil z vso silo. Pa niči Niči Kar pri miru je obležala. Samo stresla se je. O, seveda, mrtva je, prav gotovo je mrtva! Prav tl je. mrha jezikava! Zmerom si brusila svoj gobec obme, zmerom si vedela kaj slabega povedati o menil No, tebi sem zdaj že zamašil ustal Da se vsaj še kaj drugega ne bi razvedelo! Kaj bi se nekil Doli, v Glavniku, me nobeden ne poznal Plahutarjev se boje ljudje bolj kot je treba! Tudi Francozi imajo pred njimi prevelik strah! Haha! Kdo bi neki vedel, kako je Francozom šinilo v glavo, da so prijeli Jezavčka, Piščanca in Korarjal Ali ti je bil cvet, ta Korar! Eden pa mu je bil na svetu le dorasel — jaz, jaz, Podborški Tinček! Tako sem ga poidžagal in mu pripravil varno kamro, da mu živ človek ni mo- fel pomagati, ne onima dvema! Haha! i se bodi s Podborškim TinčkomI Lepo so me pa plačali! 0, Francozi nič ne gledajo na to če nosiš bisago, nič, če imaš grd obraWarspitec v Sredozemskem morju že d'« in petdesetkrat. Švicarji imajo dobro srce Odbor švicarskega Rdečega križa je sklenil, v bodoče storiti še več za uboge ranjence in še povečati svojo delavnost na vojnem področju. Kakor poroča agencija Centraleuropa, bodo v kr*tten odšli na vzhodno bojišče švicarski kirurgi z večjim številom bolničarjev, kjer hočejo posvetiti vsp skrb zdravljenju ranjencev in tako izkazovati največje delo usmiljenja »Normandie« — bodoča letalonosilka Ameriški tisk prinaša novico, po kateri naj bi slovito francosko ladjo »Normandie« predelali tako, da bi lahko služila kot nosilka letal. Pravijo, da zdaj samo še čakajo na takšni sklep ameriške vlade da se ta ladja zapleni, obenem z njo pa tudi druge francoske ladje, ki so jih ob prelomu med Anglijo in Francijo zasegli v ameriških p^stanilčm. Jedilno olje iz tobaka Švicarski urad, ki skrbi za prehrano prebivalstva v vojnem času, je izdal posebne predipise, ki se nanašajo na uporabljanje tobačnih sadik za izdelovanje olja. Vsi pridelovalci tobaka v Švici so dolžni tako izboljšati svoje tobačne nasade, da bodo na vsakem obdelanem hektarjn zemljte prideflali najmanj 500 tobačnih rastlin. Olje, ki ga bodo tako pridelali iz tobačnih sadik, bo služilo prebivalstvu kot jedilno olje. Računajo, da bodo ti poskusi rodili dobre uspehe, in če se bo to tudi res zgodilo, bodo v bodoče začeli tudi v Švici v večji meri gojiti tobak. ČdRO^NKfl pustolovski roman Da bi uspeh bil bolj gotov, 6va 6i z Do-retom razdelila naloge. Jaz sem pazil na Croixnoirejev avtomobil, medtem ko se je Doret trudil, da najde pot sredi med številnimi avtomobili, ki so nam neprestano ovirali prehod. Preden smo dospeli do Etoilea, je avtomobil zavil na levo in nato brzel po Rue Pergolese. Skoraj na sredini te ulice se je ustavil pred neko garažo. Nek moški je izstopil. Ko je Doret zagledal postavo, mi je dejal: »Prav on je! Dozdevni gospod Gi-rouxl...« Počakala 6va, da je oni odvedel svoj voz v garažo, nato sem jaz skočil na tla. »Dobro ga opazuj,« mi je dejal Doret. »Jaz odvedem medtem avtomobil v stransko ulico.« Previdno sem se plazil k garaži, toda nisem mogel najti niti najmanjše luknjice, da bi mogel pogledati v notranjost. Opazil pa sem nek hodnik, ki je vodil na notranje dvorišče. Stekel sem po njem in opazil, da sem dospel na zadnjo stran garaže. Svetloba, ki je prihajala skozi neko okence, je pritegnila mojo pozornost. Približali 6em se okencu in jx>gledal v notranjost. Videl sem, da je to garaža, kamor je pravkar Vstopil mož, ki sva ga 40 zasledovala. Odšel sem iskat Doreta, ki se je medtem vrnil pred garažo in gledal naokoli, ker se mu je brez dvoma zdelo čudno, da me ni bilo tam. Pomignil se mmu, naj mi 6ledi in ga odvedel k okencu. Videla sva, da je on pazljivo preiskoval motor svojega avtomobila. Potegnil je od nekod dva dolga črna zavoja in ju spravil v žep. Nato je krenil proti nasprotnemu kotu garaže, kjer so bile polžaste stopnice. Pritisnil je na stikalo, ki je bilo poleg stopnic in od zgoraj se je zasvetila luč. Ugasnil je luč v garaži in se začel vzpenjati po stopnicah. »Prepričan sem, da je on!« je dejal Doret. »Na noben način ga ne 6memo izgubiti izpred oči. Zelo verjetno je, da stanuje tukaj... Ali pa ima tu eno izmed svojih zatočišč.« Vrnila 6va se zopet na cesto. Nisva vedela, kaj naj 6toriva. Minilo je nekaj je nekaj minut, tedaj pa sva zagledala, da se je v najvišjem nadstropju razsvetlilo neko okno. Brez najmanjšega obotavljanja ^va stekla v nasproti 6toječo hišo. Krenila 6va jx> stopnicah in kmalu dospela skozi podstrešno okno na 6treho. Od tukaj 6va lahko videla v sobo, kjer je bil Kolevski. Skrila sva se za nek dimnik in pazljivo gledala proti nasproti stoječemu oknu, da bi nama nič ne ušlo, kar se je tam godilo. K sreči Kolevski ni zagrnil zaves svojega okna. Mogla 6va natančno opazovati vse, kar se je v njegovi 6obi godilo, saj 6va bila oddaljena komaj kakih dvajset metrov. Kolevski si je pravkar slekel plašč. Obesil ga je na obešalnik in vzel tudi klobuk z glave. Tudi tega je obesil poleg plašča. Delal je vse to zelo jx>časi, kakor nekdo, ki je zelo zaskrbljen. Saj je pa tudi imel dovolj vzroka za to. Nato je skoraj mehanično vzel iz žepa ona dva črna zavoja, ju spravil v nek predal in ga zaklenil. Ko je spravil ključ v žep, je nekaj časa gledal proti oknu, kakor da bi naju bil opazil. Z Doretom sva izgubila upanje, da ga bova mogla še dalje opazovati. Brez dvoma bo sedaj zagrnil okno. Toda zaenkrat ni še 6toriI tega; le zamišljeno je nekaj časa gledal zvezde, ki 60 se začele pojavljati na nebu. Počasi si je šel z roko preko čela, kakor da bi hotel oddaljiti neko misel, ki ga je mučila. Končno se je približal pisalni mizi z neko odločnostjo, kakor nekdo, ki hoče storiti nek važen korak. Sedel je in vzel svinčnik v roke. Toda ni začel takoj pisati, ampak je še vedno gledal nepremično predse. Končno se je zdelo, da 6e je le odločil. Z naglo kretnjo je segel v notranji žep jopiča in potegnil iz njega samokres. Nekaj časa ga je gledal in ga nato položil poleg sebe na mizo. Z Doretom sva se spogledala. Hipoma nama je postalo jasno, da si zločinec namerava sam vzeti življenje, ker je 6poznal, da postaja mi e ža okoli njega vedno bolj ozka. Midva pa s takšno rešitvijo nisva bila bogve kako zadovoljna. Mnogo bolje bi bilo, če bi ga bilo mogoče izročiti v roke pravici in bi tako izvedeli tudi za njegove po- močnike in bi bili pojasnjeni vsi skrivnostni zločini, ki so se zgodili v zadnjem času. Doret je hotel na vsak način preprečiti, da bi Kolevski naredil samomor. Hotel je telefonirati na policijo in zahtevati, naj zločinca takoj aretirajo, preden izvrši svojo namero. Toda jaz sem mu to odsvetoval. Ostala 6va na 6vojem mestu in opazovala Rusa. Ta je položil samo-na mizo in vzel iz mape veliko polo papirja. Vzel je iz žepa polnilno pero in začel pisati. Iz vseh potez njegovega obraza je bilo mogoče razbrati, kako zelo važno mora biti to, kar piše in da to pismo gotovo ni jx>dobno onim, ki jih navadno pišejo samomorilci. Popisal je ves list in nato še enega. Prečita! je oba z veliko pazljivostjo in tu pa tam kaj popravil. Ko je to delo končal, je liste skrbno zložil in spravil v rumeni ovitek, katerega je zlepil in zapečatil z rdečim pečatnim voskom. Začel je pisati naslov tako počasi, kakor da bi hotel jx>daljšati zadnje trenutke svojega življenja. Nato je zopet zamišljeno zrl predse. Čez nekaj časa je vzel pismo, dvignil zgornjo ploščo pisalne mize in potožil pismo pod njo. Zdelo se je, da je sedaj napočil usodni trenutek. Vendar pa je še okleval. Uprl je komolce ob mizo in 6i fvokril obraz z rokama. Hipoma pa je prišlo do neke spremembe. Opazila sva, da se je Kolevski nenadoma stresel in da se je na njegovem obrazu pojavil strah in sovraštvo. Pograbil je 6amokre6, a ni več utegnil sprožiti. Kakor blisk je planil nek moški skozi vrata in ga pograbil za roko. Kolevski se je hotel izviti. Vnela se je ljuta borba, ki je trajala nekaj minut. Nenadoma pa je Kolevski iztegnil roko in izpustil samokres. Napadalec se je z bliskovito naglico 6klonil in ga pobral. Nato 6e je nekoliko odmaknil od Rusa. Tedaj sva si ga mogla šele natančneje ogledati: bil je Bordman. »Vidiš,« je dejal Doret, »tudi on ga je zasledil in posrečilo se mu je, da naju je prehitel.« Prepričan 6em, da teh besed mojemu prijatelju ni narekovala stanovska zavist. Preveč plemenit je bil, da bi mogel jjodobna čustva. Te besede 60 bile le izraz njegovega občudovanja. Medtem je Bordman govoril. Nisva mogla slišati njegovih besed, niti videti njegovega obraza. Pač pa sva mogla na zločinčevem obrazu opazovati vpliv njegovih besed. Njegove poteze so izražale močan odpor. To ee nama je zdelo zelo čudno. Pri zločincu, ki je spisal 6voje priznanje, preden si je hotel vzeti življenje, 6e nama je ta odpor zdel nerazumljiv. Čemu bi se ustavljal policistu, če pa je v pismu vse priznal? Za LJnd*ko tiskarna v Ljabljanli jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vTafamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 13 Mesečna naročnina je * lir, xa Inozemstvo 10 lir— U t e d n i j51 j o » Kopitarjeva ulica 6/II1 — Upravni Kopitarjev« ulica 6, Ljubljana — Tel e Ion itn« 40-01 do M-05 — Podtalnica* Novo mesto-