Prodajne in prometne potrebe živilskega trga v Ljubljani
Zaključki nedavnega jav-nega natečaja za urejanje ži-vilskega trga so v promet-nem in prodajnem oziru pri-nesli nekaj bistveno novih predlogov in zamisli.
Vsi poznavalci razmer na živilskem trgu smo računa-li, da nam bo natečaj omo-gočil izkop za ribarnico vzdolž Kresije. Toda sklep komisije, da se v podzemlje ne gre, je pokopal to zelo staro zamisel uprave trgov. Temu primemo je ukrepal tudi Toplovod, ki se je ob cincanju okoli novega Pleč-nikovega mostu odločil spe-Ijati toplovod na Trg osvo-boditve v dosti težji trasi preko Prešemovega trga in Wolfoye.
Koje že vse padlo v vodo, smo prometniki resno raču-nali, da bodo Živilski trgi rešili vozišče tako, da ne bo-mo itneli tu nobenega rob-nika, ampak samo enotno
ploščad od Plečnikovih ste-brov vse do zidu Kresije, kakor smo nedavno zgradili Čopovo, Nazorjevo, Trubar-jevo ul. itd. Toda tu se je znova pojavil Zavod za spo-meniško varstvo, ki je od-ločno vztrajal, da morajo Ži-vilski trgi vzdolž stebrov ohraniti nemogočo stopni-co, kerjoje takšno sprojek-tiral pok. prof. Plečnik. Ta-ko bodo naše mame, žene, invalidi in otroški vozički še naprej skakali preko robni-kov prav zaradi trmoglavo-sti Zavoda. Kjeje tu objetiv-no gledanje do uporabnikov trga, ko se Ijudje, predvsem pa ženske z eno, dvema, ali celo več bisagama v roki prekucujejo in prerivajo v ožini, ki je prometno name-njena samo pešcem, pa jih poleg tega brezobzirno po-dirajo, ne samo robniki, am-pak tudi nesramni kolesarji in nečloveški motoristi.
Osebno sem predlagal, da bi zgradili vzhodno od Zmajskega mostu premosti-tev Ljubljanice v vehkosti 80x40 m, kakor kažejo ski-ce. Tu bi imeli vpritličju Ži-vilski trgi vso prodajo na debelo in prepotrebna pri-ročna skladišča. V več eta-žah pa odprto zeleno garažo za cca 400 avtomobilov oz. razgledno teraso na grad in okolico z vso potrebno spremljavo.
Objekt bi stal nad Ljublja-nico v dokaj umirjenem od-seku med tiskamo in po-daljškom Vidovdanske ce-ste. Na to cesto in Trubarje-vo ulico bi bila navezana ga-ražna hišar povsem vodo-ravno, v prvem nadstropju garaže, ob sedanji znamenj-ski ulici, ki je spejjana do Petkovškovega nasipa.
Za prodajni plato trgovine na debelo ter za garažno hi-šo ne bi rabili nobenega zemljišča, razen enega do-voza z Vidovdanske oz. Tru-barjeve ulice, in nobene izredne komunalne opreme.
Objekt bi po prometni in tržni presoji navezali smi-selno na sedanji Poljanski nasip in Petkovškovo na-brežje, kakor kaže tloris.
Ker so vsi natečajniki predlagali neposredno pod-zemeljsko povezavo med Vodnikovim trgom in Po-Ijanskim nasipom s podvo-zom in podhodom za vsa vozila in za pešce, bi nova ploščad nad Ljubljanico bi-stveno povečala in smiselno obogatila sedanje prodajne površine živilskega trga, ki so v merilu mesta vedno bolj potrebne, pri tem pa tu-di folklorno in turistično vedno bolj uporabljive.
Pri teh presojah ne sme-mo pozabiti, da je v stari Ju-goslaviji vrsta vidnih stro-kovnjakov, še pred Plečni-kom, predlagala delno pre-kritje Ljubljanice, in to izrecno za povečanje tržnih površin.
Natečajna komisija je povsem pravilno ovrednoti-la ideje za pokrito tržnico, ki sojo v glavnem vsi avtor-
ji namestili delno v Mahro-vo hišo ter v večjem in manjšem obsegu na sedanje tržne površine, ki bodo zato še manjše.
Omenim naj tudi, da če bomo kdaj zgradili nov Plečnikov most in če bomo prenesli suho robo in galan-terijo na Petkovškovo na-brežje, znova trdim, da je to zavajanje javnosti, ker je tam zelo malo prostih po-vršin.
Ravno zato smatram, da ni moj novi predlog nobena nova izredna zamisel, je pa le tudi to ena iztned čistej-ših rešitev za smiselno po-večanje prodajnih površin in lokalno zelo potrebne garažne hiše, ki bi pokrila vse prodajne potrebe trga, Kresije, škofije, Lemenata, župnišča, tiskarne, lutkar-jev in vse okolice tja do Rdeče hiše ter stolpnic ob Vidovdanski cesti. Komisija je moj predlog zavrnila zato prosim, da ga prouči širša javnost in da svoje mneiye.
Ciril Stanič