S skupno radijsko zvezo bi bili gasilci iz obeh Goric učinkovitejši i Antifašistično odporništvo, temeljna vrednota ustave Primorski Udeležba na volitvah je nujna Dušan Udovič Predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pottering je v zadnjih dneh naslovil na evropsko javnost neke vrste apel, naj se ljudje v državah članicah EU množično udeležijo volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Saj gre vendar za »njihovo« Evropo. Navedel je celo vrsto verodostojnih utemeljitev, ob katerih nikomur ne bi smelo biti vseeno, kakšne odločitve bodo v Strasbourgu in Bruslju sprejemali v prihodnjih letih in, seveda, kdo jih bo sprejemal. Najmanj, kar je mogoče reči, je to, da so evropske institucije vse pomembnejši centri odločanja o naši kolektivni prihodnosti, pa naj gre za globalno krizo in posledično potrebo po regulaciji finančnih trgov, podnebne spremembe, vprašanja priseljencev, trgovinsko politiko kmetijstva in ribištva, da navedemo le nekatera področja ključnega pomena. Res je Evropa proces, ki ga spremljajo tudi protislovne dinamike širitve in dograjevanja. Govoriti danes o Združenih državah Evrope kot o perspektivi bližnje prihodnosti, kot to počenjajo nekateri, je morda še preuranjeno, vendar je dosedanja rast evropske skupnosti pokazala, da gredo stvari prav v to smer. Potteringov poziv k udeležbi so nemara dodatno spodbudile negativne sondaže javnega mnenja, po katerih je predviden skromen odziv volivcev v večini evropskih držav. To je poleg tega, da evropska ideja ljudem še ni dovolj blizu, kar logična posledica dejstva, da se evropske volitve bolj ali manj povsod izkoriščajo za politična obračunavanja na domačih tleh. Italija pa je glede tega šolski primer in »anomalija«, če se ustavimo pri blagem izrazu. Tako imamo v ospredju javne razprave namesto vsebin, ki zadevajo krajevne in evropske volitve, pre-mierove osebne zadeve in njegove večne probleme s sodstvom. Nič nenavadnega ni, da se ljudi v takem položaju poloteva skepsa. Vendar je hkrati treba poudariti že od nekdaj prežvečeno pravilo, da skepsa ne rešuje problemov, temveč ima kvečjemu za posledico, da se pomembne odločitve puščajo v rokah drugih. Zato je nujna množična udeležba na volitvah za evropski parlament, ki bodo v državi in naši deželi marsikje potekale hkrati s krajevnimi. Glede slednjih seveda na bi smelo biti dilem, kajti volijo se krajevne uprave kot izraz najbolj neposredno občutenih interesov občanov. Obenem pa ne gre pozabiti, da bodo te volitve hkrati pomemben politični test v državi, zato je strnjena udeležba še nujnejša. dnevnik NEDELJA, 31. MAJA 2009_ Št. 128 (19.527) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € g8 - V Rimu se je končal dvodnevni ministrski vrh o varnosti Maroni potrdil začasno suspenzijo schengna za G8 Ministri za boj proti terorizmu ob spoštovanju človekovih pravic mačkolje, zgonik in števerjan - V teh dneh Domači prazniki 47. Praznik češenj v Mačkoljah, 45. razstava vin v Zgoniku in 4. Likof v Števerjanu MAČKOLJE, ZGONIK, ŠTE- od petka poteka 47. Praznik češenj, ki se zaključila 45. razstava vin. V Števerjanu VERJAN - V teh dneh so v nekaterih va- bo nadaljeval do torka (foto Kroma), v pa je bil včeraj četrti Likof, posvečen seh na Tržaškem in Goriškem v polnem Zgoniku se bo danes s Pohodom prija- ovrednotenju domačih proizvodov. teku domači prazniki. Tako v Mačkoljah teljstva in nagrajevanjem najboljših vin Na 5. in 12. strani RIM - Italijanski notranji minister Roberto Maroni je ob koncu dvodnevnega vrha notranjih in pravosodnih ministrov v Rimu včeraj potrdil, da je kolegom iz držav podpisnic Schengenskega sporazuma poslal pismo s predlogom za začasno suspenzijo tega sporazuma od 18. junija do 15. julija, da bi tako zagotovili varnost za vrh državnikov skupine G8 v LAquili. Maroni je ob tem ocenil, da ne bi smelo biti zadržkov za sprejem tega predloga. Ministri G8 so sicer v izjavi ob koncu srečanja pozvali k zaostritvi boja proti zlorabi otrok, glede boja proti terorizmu pa so dodali, da mora ta potekati ob spoštovanju človekovih pravic. Popoldne je bil po rimskih ulicah protestni mimohod protiglobalistov, ob katerem ni bilo večjih neredov. Na 24. strani Zadružna banka Doberdob in Sovodnje odobrila bilanco Na 3. strani Bogdan Grom in ZKB, umetniško-ekonomski binom Na 5. strani Sto štirideset učencev zbranih v Bazovici v Trubarjevem imenu Na 6. strani Pravice bojevito zahtevamo in se jih mlačno poslužujemo Na 10. strani opel - Pri izbiri prevzemnika Angeli Merkel je pomagal Obama BONN - Pri odločitvi, da bo Opel in druge evropske veje bolnega ameriškega kolosa General Motors prevzela avstrijsko-kanadska-ruska naveza Magna, je sodeloval tudi ameriški predsednik Obama, je povedala nemška kanclerka Angela Merkel in dodala, da so bila pogajanja »test za čezat-lantske odnose«, ki »je uspel«. V Turi-nu ne kažejo pretiranega razočaranja, saj je predsednik Fiata Montezemolo dejal, da ni nobene politične vojne med državama in da je Fiat naredil vse, kar je bilo potrebno. »Če so se odločili drugače, so imeli razloge za to,« je pristavil. Na 24. strani šport - odbojka Sloga Tabor napredovala v državno B2-ligo TRST - Odbojkarji Sloge Tabor Televita so sinoči v prepolni repenski telovadnici na povratni tekmi finala končnice moške deželne C-lige, s 3:1 (30:28, 20:25, 25:20, 25:18) premagali PAV Natisonio in tako napredovali v državno B2-ligo, v kateri so igrali pred dvema sezonama (2006-07). Varovanci trenerja Edija Bosicha so tudi tokrat, kot na prvi tekmi, ko so zmagali z gladkim 3:0, igrali zelo borbeno in prepričljivo. Tekma je bila predvsem na začetku zelo izenačena in gostitelji so nasprotniku prepustili le en set. V nadaljevanju so slogaši igrali zbrano in na koncu povsem zasluženo zmagali. Na 27. strani Z/« W(//vur 1 0 T «S!* | Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljimec - m Trgu tel, 040,228092 2 Nedelja, 31. maja 2009 ALPE-JADRAN / EVROPSKE VOLITVE - Manj kot teden dni do volilne preizkušnje Na kandidatnih listah tudi trije Slovenci iz naše dežele Predvolilne ankete v Sloveniji napovedujejo zmago SDS Janeza Janše TRST - Kampanja za sobotne in nedeljske evropske volitve se počasi izteka. Tudi pri nas so državne politične teme popolnoma zasenčile evropska vprašanja, kar je žal stalnica za evropske volitve. Furlani-ja-Julijska krajine je vključena v severovzhodno volilno okrožje, v katerem so še Veneto, Emilia-Romagna in Tridentinska-Ju-žna Tirolska. V tem okrožju bo izvoljenih trinajst evropskih poslancev. Zanje bodo pomembni strankarski glasovi, odločilne pa preference. Volilec lahko odda tri preference, izjema so volilci Južnotirolske ljudske stranke (Slovenska skupnost je njen zaveznik), ki lahko oddajo samo en preferenčni glas. Med kandidati za Strasbourg so tudi trije Slovenci. Igor Kocijančič kandidira na skupni komunistični listi, Igor Komel je kandidat gibanja Levica in svoboda, Boris Pahor pa zastopa Slovensko skupnost na kandidatni listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Demokratska stranka iz FJK si prizadeva za izvolitev Debore Serracchiani, za katero bodo, poleg glasov, odločilnega pomena preference. Zelo pomembne bodo prefe-renčni glasovi tudi za Giovannija Collina, ki je edini deželni kandidat Ljudstva svobode. Od teh volitev si veliko obeta tudi tržaški pisatelj in gledališki režiser Giorgio Pressburger, kandidat stranke Italija vrednot Antonia Di Pietra. Če bi bile v Sloveniji evropske volitve danes, bi za SDS Janeza Janše glasovalo 22 odstotkov, za SD Boruta Pahorja pa 16 odst. anketiranih, je pokazala raziskava časnika Delo. Stranki bi dobili po dva poslanska mandata, po en mandat pa bi pripadel Za-resu (13 odstotkov), NSi (9 odstotkov) in LDS (8 odstotkov). Desus bi dobila 7 odstotkov glasov, ostale liste pa bistveno manj, piše Delo. SLS bi po rezultatih ankete dobila tri odstotke glasov, SNS dva, po en odstotek bi dobile SMS, Lista za pravice bolnikov in Združeni zeleni, Krščanske socialiste Slovenije pa bi podprlo 0,4 odstotka anketiranih. 12 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo z ne vem, pet odstotkov pa jih je podalo kakšen drugačen odgovor, navaja Delo. Kot pojasnjuje časnik, je v primerjavi z merjenjema prejšnji teden in pred dvema tednoma viden rahel padec pri podpori liste LDS, rahla rast pa pri Zaresu. Na vprašanje, kako verjetno se bodo udeležili volitev, je 33,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da zagotovo, in 21,2 odstotka, da verjetno. 12,6 odstotka jih je odgovorilo, da se volitev verjetno ne bodo udeležili, 27,3 odstotka, da jih zagotovo ne bodo, 5,4 odstotka pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. Igor Kocijančič Igor Komel Boris Pahor Statistični urad Slovenije objavil publikacijo o občinah LJUBLJANA - Na Statističnem uradu Republike Slovenije so pripravili novo publikacijo Slovenske občine v številkah 2009. V publikaciji je vsaki od 210 slovenskih občin namenjena po ena stran, sledijo si po abecednem vrstnem redu, vse pa so predstavljene z enakim naborom statističnih podatkov in kazalnikov, kar omogoča primerjave med občinami. Statistični podatki na občinski ravni so lahko pomembna podpora pri načrtovanju lokalnega razvoja in eden od pripomočkov za spremljanje tega razvoja, je v uvodniku zapisala generalna direktorica statističnega urada Irena Križman. Film o Tomizzi drevi na slovenski TV RAI TRST - V okviru čezmejne oddaje Lynx bo drevi na sporedu slovenskega programa RAI premierno predvajan dokumentarni film o pokojnem pisatelju Fulviu Tomizzi avtorja Milana Rakovca. Oddaja se ne osredotoča na njegovo življenjsko pot, ampak predstavlja pisateljeve vrednote in nazore, ki so se oblikovali tudi zaradi njegove vpetosti v čezmejni prostor. Avtor filma je s pomočjo sogovornikov, ki so Tomizzo dobro poznali, osvetlil in aktualiziral sporočilnost njegovih del. Vabljeni k ogledu danes ob 20.05 na slovenskem programu RAI. gledališče - Boris Kobal v intervjuju za mariborski dnevnik Večer »V Novi Gorici so mi zavrnili idejo o mednarodni predstavi Pahorjeve Nekropole« MARIBOR - Igralec in režiser Boris Kobal, dolgoletni direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, je nazadnje presenetil, ko je po dveh tednih dela nepreklicno odstopil z mesta umetniškega vodje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. »Peščica provin-cialnih terencev ni vredna mojega zdravja in življenja,« je dejal v pogovoru za prilogo Večera V soboto. Kobala so tedaj nekateri okrivili, da je prišel reševat kožo nezaželenemu direktorju gledališča Mojmirju Koniču. »Rekel sem jim, poračunajte vi s Koni-čem, ne mene vpletati v to zadevo, v ansamblu pa so preusmerili vso negativno energijo name. Do neke točke še gre, upaš, da bo minilo, potem pa daš na tehtnico sebe in to klapo in rečeš, saj me niste niti malo vredni, če nočete niti videti, kaj želim,« je pojasnil. Konič je po Kobalovem odhodu odstopil, zamenjal ga je nekdanji prvi mož Gospodarske zbornice Jožko Čuk. Kobal si je kot umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča Boris Kobal arhiv r yfl (SNG) Nova Gorica želel ponovno zasidrati novogoriški teater v domačem prostoru. Želel je, da bi ponovno pridobil občinstvo, ki ga je izgubil zaradi zgrešenega, neuravnovešenega repertoarja. »Hotel sem, da repertoar izhaja iz geopolitičnega prostora, da upošteva bližino italijanstva in repertoar-no priklopi italijansko Gorico,« je dejal. Nasprotovanja so se začela v strokovnem svetu, kjer so štirje od šestih članov popolnoma zavrnili Kobalovo idejo o mednarodni predstavi Pahor- jeve Nekropole, najprej v slovenskem, nato pa še v drugih jezikih, v katerih je Boris Pahor zelo bran. »Sestanek je bil travmatičen, agresiven z obeh strani, tudi moje, ker sem si rekel, da doktorji teatrologije res ne bodo cepili drv na meni,« je za Večerovo sobotno prilogo povedal Kobal. Kobalovega predhodnika na mestu umetniškega vodje SNG Nova Gorica Primoža Beblerja so kmalu po odhodu med 19 kandidati izbrali za umetniškega vodjo Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu. Nasledil bo Marka Sosiča, ki mu mandat poteče 21. junija. Kobal je menil, da bi morali namesto Beblerja »vzeti nekoga s tistega konca« in da je bila izbira zgrešena. Dodal je, da je bilo »tisti hip, ko je bil Bebler izbran, zame konec ideje o povezovanju treh primorskih gledališč, goriškega, tržaškega in koprskega«. Igralcu in režiserju se zdi pobuda poslanca SD Luke Jurija, naj postane koprsko gledališče nacionalno, »neskončna neumnost«. To so, tako Kobal, absolutno politične poteze, s katerimi mladi politiki skušajo najti svoj prostor in nabrati politične točke. Primorska ima nacionalni teater v Novi Gorici, v nekem smislu ima status nacionalnosti tudi SSG Trst, za koprsko gledališče pa bi bil po Kobalovih besedah status nacionalnosti prehuda obremenitev. »Zdaj je koprsko gledališče bolj avtonomno, prosto državnih spon. Nacionalnost ne pomeni več denarja, ampak hujše obremenitve, obveze, ki ti jih naložijo, ob tem pa ostaja teritorij enak, pač to, kar je,« je pojasnil Kobal. Kobal trenutno deluje kot svobodnjak. Nastopa v monokomediji Kdo vam je pa to delu? in hkrati dela na dramatizaciji Pahorjeve Nekropole, projekta, ki ga je skušal izpeljati v SNG Nova Gorica. Predstavo bo pripravil v sodelovanju z društvom Celinka in v partnerstvu z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Premiera projekta bo prihodnje leto, ko bo Ljubljana prestolnica knjige. (STA) razpis - Za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje in za doktorate Nagrade inštituta SLORI 2009 Razpisni rok se bo iztekel prihodnjega 30. junija - Nagrajence bodo predvidoma razglasili septembra na Dnevu raziskovalcev Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Razpis je namenjen interesentom, ki so do zapadlosti razpisa opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI. Izjemoma in s pisnim predlogom mentorja bodo upoštevana tudi diplomska dela prve stopnje, ki predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k raziskovanju spodaj navedenih tematik. Z nagradami namerava SLORI mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake stimulirati k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri specifičnih raziskovalnih projektih. RAZPISNI POGOJI 2009 Na razpis SLORI v letu 2009 za nagrade zaključenih diplomskih in podiplomskih del se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2007/2008 diplomirali, magistrirali ali doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki so v svojih delih obravnavali spodaj navedene teme. Izmed prejetih prijav bo Znanstveni svet inštituta predlagal Upravnemu odboru kandidate oz. diplomska in podiplomska dela, za katere bo sodil, da predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetničnih odnosov, iden-titetnih in jezikovnih praks ter komunikacije. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovojnici z ozna- ko Razpis SLORI za univerzitetne naloge 2009 priložiti še: - fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in kraj stalnega prebivanja; - kopijo diplomske, magistrske ali doktorske naloge; - kratko predstavitev obdelane teme, razlogov za njeno izbiro in pomena dela za slovensko skupnost v Italiji z lastnoročnim podpisom in datumom (v obsegu največ ene tipkane strani). Naloge (diplomske, magistrske, doktorske) bo SLORI nagradil z v nadaljevanju navedenimi denarnimi zneski. SLORI bo lahko poskrbel tudi za publikacijo del, ki so primerna za objavo (v nespremenjeni ali predelani obliki, posamezno ali skupinsko) v posebni zbirki SLORI, na osnovi priporočil Znanstvenega sveta in sklepa Upravnega odbora, ki bo upošteval število nalog in njihovo pomembnost na osnovi razpoložljivih finančnih sredstev. Del ne bomo vračali. NAGRADE Za 4- ali 3+2-letno diplomsko ali za magistrsko nalogo je predvidena nagrada v vrednosti 1.000 evrov; podeljenih bo do pet nagrad v skupnem znesku 5.000 evrov. Za doktorsko nalogo je razpisana nagrada 2.500 evrov; podeljeni bosta največ dve nagradi v skupnem znesku 5.000 evrov. Upravni odbor lahko v primeru nižjega števila prijavljenih kandidatov oz. neprimernosti ali neskladnosti nalog z razpisom zviša posamezne nagrade ali pa preostala sredstva uporabi za publikacijo nalog oz. zneske prenese na naslednje študijsko leto. Izbor izbranih prošenj in nalog bo opravljen predvidoma v 60 dneh od datuma zapadlosti. Selekcijski postopek predvideva preverjanje ustreznosti prejetih nalog z vidika formalnih pogojev, ki jih določa ta razpis, v drugi fazi pa re- cenzijo in izdelavo strokovnega mnenja o nalogah, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Izbor nagrajencev opravi Znanstveni svet SLORI na podlagi recen-zentskih mnenj. Razglasitev nagrajencev za leto 2009 bo na Dnevu raziskovalcev v septembru 2009. Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in študijski knjižnici (NŠK) v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20/I), v Slovenski ljudski knjižnici D. Feigel v Gorici (Korzo Verdi 51), na sedežu društva I. Trinko v Čedadu (Ul. IX. Avgusta 8), na sedežu društva Planika v Ukvah (Ul. Tablja - Pon-tebba 28) in na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040 636663, trst@slori.it, kjer nudimo tudi dodatne informacije, ali na spletni strani www.slori.org. Rok oddaje prijavne dokumentacije je 30. junij 2009 na sedežu SLORI ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim najpozneje 30.6.2009). ^^_ALPE-JADRAN_Nedelja, 31. maja 2009 3 SLOVENCI V ITALIJI - Na petkovem občnem zboru v Kulturnem domu v Gorici Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ponosno odobrila bilanco stoletnice Banka namerava tudi v bodoče poslovati v tesnem sozvočju s teritorijem in utrditi svojo vlogo na njem Na fotografiji zgoraj predsednik upravnega sveta banke Dario Peric, desno del udeležencev skupščine v goriškem Kulturnem domu bumbaca GORICA - Sto mladih let je šlo mimo. Odobritev bilance in porazdelitev članom priložnostnega dvd-ja sta bila trenutka, ki sta dovršila stoletnico Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Na ta jubilej smo vsi zelo ponosni, je v petek zvečer na občnem zboru v goriškem Kulturnem domu v svojem poročilu povedal predsednik upravnega odbora Dario Peric, ki je z direktorjem Sa-vom Ušajem in predsednico nadzornega odbora Martino Malalan članom podal prikaz in obrazložitev bilance, ki leto 2008 zaključuje s 886.931 € čistega dobička, tako da je skupno čisto premoženje po soglasnem sprejetju bilance preseglo 16,2 miliona €. Redno, finančno delovanje bančnih poslov beleži več kot šestodstotni porast čistega dobička. Tudi lani se je večala zavezanost ljudi do domače banke, kar je razvidno iz povečanja depozitov strank in predanih obveznic. Neposredne vloge so znašale 109 milijonov €, naložbe, med katerimi so se oslabljene terjatve zmanjšale, pa presegle mejo 90 milionov. V letu je bilo sprejetih 28 novih članov, tako da se je število približalo pragu tisočih in ustavilo pri 977. Banka je izraz teritorija in temu namenja posebno pozornost. 133 društvom, krožkom, šolam in ustanovam so dodelili več kot 106.000 € prispevkov. Število uslužbencev je doseglo mejo tridesetih ljudi, precej truda so vložili v stalno izpopolnjevanje in posododitev delovanja, tudi z novimi spletnimi storitvami. Seveda je zelo visok nadzor nad vsako ope- racijo, kar ne zahtevajo le trenutna gospodarska kriza ali zakonski predpisi, pač pa sama etika delovanja zadružnih bank. V razpravo sta posegla dva člana, Aleš Waltritsch in Adrej Gergolet - Dac. Waltritsch je spomnil na vlogo banke, ki diha in živi v sozvočju s teritorjem in na nevarnosti in posledice gospodarske krize. Omenil je izvor, zgodovino in rezultate. Pohvalil delo uprave, vodstva in uslužbencev, članom in novemu upravnemu odboru pa dal v razmislek srednjeročne poteze za bodočnost. Po njegovem bo zadružna banka v prihodnjem desetletju težko shajala sama, »zato je čas, da začenjamo razmišljati o »morebitni povezavi s sestrskimi bankami ali o vlogi, ki jo lahko odigra kot slovenski bančni zavod Goriške«. Bivši predsednik hranilnice v Doberdobu Andrej Gergolet je izpostavil željo, da bi bil rad slišal več informacij o prvih letošnjih mesecih in nekaj smernic za bližnjo prihodnost, kot bi rad tudi videl nekaj novih okenc, kar bi po njegovem utrdilo moč banke, ki mora ostati samostojna. Pohvalil je upravo za rezultat, ki pa bi njegovem mnenju lahko bil nižji, ko bi več sredstev namenili za potrebe domačih ljudi v stiski. V odgovoru mu je predsednik Dario Peric pojasnil, da sedanja strategija ne predvideva širitve izpostav pač pa utrditev obstoječih, kar so lani potrdili tudi s posodobitvijo in ojačitvijo podružnice v Ronkah. Članom in komitentom, ki jih pesti kriza, pa zadružna banka namenja precej pozornosti, tudi s posebnimi ukrepi, kot je to potem podrobneje povedal tudi podpredsednik deželne federacije Sandrin. Kar pa se samostojnosti tiče, sedanji načrti ne predvidevajo sprememb. Občnega zbora se je udeležilo (skupno s pooblastili) 264 članov, kar krepko presega petino članstva in je bil torej veljaven tudi izredni del občnega zbora, na katerem so člani soglasno sprejeli nekatere spremembe statuta, podobno kot je letos naredila tudi večina drugih bank. Potek zborovanja so dopolnile še nekatere točke, ki so jih zadružniki soglasno odobrili. Občni zbor je pozdravil Alberto Sandrin, podpredsednik deželne federacije zadružnih bank. Te so odraz teritorija in so torej verjetno najbolj pozorne na premike, zahteve, potrebe in negotovosti lokalnih skupnosti. Zato so blizu tako družinam kot manjšim podjetjem. V zadnjih tednih so pripravili več protikriznih ukrepov, med katere sodijo predujmi za dopolnilno blagajno, zamrznitve odplačevanja obrokov v določenih primerih in nekateri ukrepi v prid podjetjem. Druge pobude so še v fazi preverjanja in bodo dostopne komitentom v bližnji prihodnosti. Sandrin je po- udaril tudi jamstva, ki jih zadružne banke nudijo za lastne obveznice. Te krepko presegajo zakonsko določene meje in lahko rečemo za zagotavljajo v celoti tako naložene zneske. Občni zbor stoletnice so pred skupno družabnostjo zaključile volitve za tri člane upravnega odbora. Vsi trije odborniki, ki so zaključili mandat, Maja Humar, Mario Gergolet in Bogdan Butkovič so ponovno kandidirali in bili potrjeni. Za upravni odbor sta kandidirala tudi Roberto Devetta in David Orzan, ki pa kljub visokemu številu preferenc nista bila izvoljena. 1 f Polet v poletje. POSEBNA POLETNA AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE! Bralcem, ki še niso naročeni na Primorski dnevnik, ponujamo šestmesečno naročnino (1 .julij - 31. december) po izjemno ugodni ceni. Vsak izvod vas bo stal le 0,65 evra! Naročnina se potrjuje do 30. junija. Od potrditve naročnine boste dnevnik do konca junija prejemali brezplačno. Za vse nove naročnike še dodatno presenečenje: Primorski dnevnik vam podarja šestmesečno naročnino na slovensko revijo. Izbirate lahko med sledečimi mesečniki: ZDRAVJE, NAŠA ŽENA, MOJ MIKRO, NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, ŽIVLJENJE IN TEHNIKA. Naročnino na Primorski dnevnik v višini 95 evrov se lahko z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: Zadružna kraška banka št. računa: na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici plača do 30.6.2009: srl - DZP doo: IT44 V 05040 02208 000001136670 IT48 E 05484 12401 001570404860 IT80 O 05484 02200 004570422289 IT56 P 03018 02200 010570002197 IT34 R 08532 64560 000000019102 ITI 0 F 08928 02203 010000010730 xmnfo1 Trst 040 7786300 Gonc3' 048A 533382 v^N-pn^ i0vsW.v 1 0 Nedelja, 31. maja 2009 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu srečanje - V dvorani italijanskega klasičnega liceja Dante Alighieri Antifašistično odporništvo, temeljna vrednota ustave Med govorniki pokrajinska predsednica VZPI-ANPI in prof. Marta Ivašič Antifašistično odporništvo, temeljna vrednota ustave, je - v brk vsem novodobnim revizionističnim težnjam italijanske politike - vabil naslov srečanja, ki so ga v petek v veliki dvorani italijanskega klasičnega liceja Dante Alighieri priredile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ter vse-državna združenja partizanov ANPI, bivših deportirancev ANED, političnih preganjancev ANPPIA in združenja Volontari della liberta. Namen organizatorjev je bil jasen: spodbuditi poznavanje in razmišljanje o vrednotah, ki so združile povojno Italijo pri pripravi ustavne listine, temeljnega kamna za omikano, demokratično življenje. Na srečanju so posegli predstavnik sindikalnih organizacij Luciano Bordin, pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, profe-rosica Marta Ivašič in predsednik VZPI-ANPI iz Trevisa, partizan Umberto Lorenzoni. Hrovatinova je nakazala, zakaj sta odporništvo in anti-fašizem še vedno aktualne vrednote, braniki demokracije. Marta Ivašič je posegla v slovenščini in italijanščini. Spomnila je na 2. junij 1946, dan republike. Takrat so» ženske prvič v Italiji udejanjile svojo komaj pridobljeno volilno pravico. Že to je zadosten razlog za naše skupno praznovanje. A še posebej je pomembno, da so z republiško ustavo ljudje v Italiji postali državljani. Ne, kot je to bilo ob nastanku kraljevine Italije, prebivalci neke odmaknjene države, ki ravna z njimi kot s podaniki, temveč državljani republike, torej skupne stvari, državljani v državi, ki je skupna vsem. Moški in ženske, ki v njej živijo, so po njeni ustavi državljani, človeške osebe, delovni ljudje. So nosilci pravic, ki niso le pravice posameznikov, temveč tudi družbenih skupnosti,« je poudarila Ivašičeva. »Italija je z antifašističnim bojem in odporništvom in z republiko in republiško ustavo, ki sta iz njega zrasli, šla na pot, ki je bila drugačna od tiste, ki je prevladala ob zedinjenju in s katero je prišla leta 1866 v Beneško Slovenijo, in različna od tiste, po kateri je krenila, ko je leta 1918 prišla v naše Na italijanskem liceju Dante Alighieri so govorili o antifašizmu in odporništvu kroma kraje. Tej stari poti so se mnoge oblasti v resnici tudi v kasnejših letih, v letih republike, težko odpovedale in večkrat so se le s težavo uresničevala načela po poti, ki jo je narekovala ustava. Tudi tista, ki narekujejo miroljubno sodelovanja z drugimi državami. Zdi se, kot da bi se obotavljale na razpotju med svojo novo potjo, ki je zrasla iz antifašizma in odporništva, in tistimi starimi poti, pa čeprav so te prinesle vsem toliko nesreč,« je opozorila slovenska profesorica. »Republika Italija je država italijanskega naroda in obenem država vseh njenih državljanov, torej resnično republika. Tako bo Italija in bodo njeni državljani gradili tudi demokratično Evropo narodov in državljanov in tudi Evropo delovnih ljudi, kot je zapisano v temeljnih načelih italijanske republiške ustave in se v tem času zdi še tako posebej pomembno. In končno, tako bomo lahko tudi gradili enakopravne odnose med Italijani in Slovenci in odprto mejo med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo, v enakopravnih odnosih in dobrososedskem sodelovanju,« je izpostavila prof. Marta Ivašič. BOLJUNEC - Kandidati na vaškem trgu SSk: Naš glavni cilj je zmaga Premolinove VOLITVE - Srečanje med Sardočem in Komelom Naša skupnost mora bolj usklajeno pristopiti do evropskih projektov Mirko Sardoč, zgoniški župan, ki se spet poteguje za to mesto, in Igor Komel, neodvisni kandidat Levice in svobode za evropski parlament, sta na srečanju obravnavala probleme Krasa in širše naše skupnosti. Sogovornika sta takoj našla skupen jezik, predvsem ob spoznanju, da se morajo posamezni členi zamejstva tesno povezati med seboj in sestaviti trdno verigo, kajti samo s skupnim delom lahko dosežemo določene cilje, piše v sporočilu gibanja Levica in svoboda. Komel je ob tej priložnosti izpostavil skrb za Kras, oziroma je iznesel opozorilo na vprašanja, ki zadevajo peti koridor. Gradnja podzemne železnice bo Krasu prinesla velike težave, saj lahko celotno območje spremeni v en sam velik kamnolom. Dodal je tudi, da podobno kot Kras, tudi tradicija in kultura levice ne sme biti izbrisana iz italijanske politične scene, saj v ta miselni svet sodi tudi bogata zgodovina Slovencev v Italiji, ki je neposredno vezana na odporniško in protifašistično gi- Mirko Sardoč in Igor Komel sta se pogovarjala predvsem o Krasu in o evropskih projektih banje, oziroma na OF in NOB. Vzporedno s tem, je dodal Komel, moramo Slovenci tako na Tržaškem, kot Goriškem in videmski pokrajini - še posebej v tem trenutku recesije - odigrati vlogo protagonista za vsestransko premostitev zaskrbljujočih ekonomskih razmer. Sardoč in Komel sta si bila pri zaključnih stališčih povsem enotna, zlasti pri ugotovitvi, da je v prihodnje nuj- no potrebno v usklajenih oblikah pristopiti k posameznim evropskih projektom, saj po dosedanji praksi prevečkrat nemočno opazujemo vlake, ki peljejo mimo nas. Zgoniška občina bi lahko ravno v teh pogledih postala dodatna vprežna lokomotiva, ki bi v povezavi z drugimi upravnimi enotami in kulturnimi ustanovami, pomagala poganjati različne dejavnosti širšega tržaškega in nasploh zamejskega prostora. Glavni cilj dolinske Slovenske skupnosti na sobotnih in nedeljskih volitvah je ponovna izvolitev dosedanje županje Fulvie Premolin. Stranka lipove vejice bo v ta cilj vložila vse svoje napore in energije, ob zmagi Pre-molinove pa računa tudi na močno predstavništvo v dolinskem občinskem svetu. V stranki vlada optimizem, ki je prišel do izraza tudi na včerajšnji pobudi pod šotorom na bo-ljunski Gorici (foto Kroma). To je bila prva tovrstna predvolilna pobuda SSk v dolinski občini in prireditelji so zelo zadovoljni z njenim potekom. SSk je močno obnovila oziroma prenovila svojo kandidatno listo za občinski svet. Nosilca liste sta Aljoša Novak in Marko Šavron, iz občinskega sveta pa se je poslovil Sergij Mah-nič, ki je sicer predsednik strankinega pokrajinskega sveta in tudi tajnik občinske sekcije SSk. Volilno geslo stranke je Za vse nas, s katerim se je stranka uspešno predstavila že na lanskih deželnih volitvah. Pri pobudi je sodelovala tudi Fulvia Premolin, ki je predstavila opravljeno delo in tudi program levosredinske koalicije, ki jo podpira. Župansko kandidaturo Premoli-nove podpirajo štiri liste. Poleg Slovenske skupnosti še Demokratska stranka, občanska lista in skupna komunistična lista. Komunisti gostijo Oliviera Diliberta (SIK) Komunistična lista za evropske volitve bo danes na Pomorski postaji gostila tajnika Stranke italijanskih komunistov Oliviera Diliberta. Na srečanju, ki se bo začelo ob 10.30, bosta govorila tudi kandidata za Strasbourg Igor Kocijančič in Sergio Minutillo. Jutri srečanje SSk v enoteki v Zgoniku Stranka slovenske skupnosti priredi jutri ob 11.30 v enoteki v Zgoniku srečanje o razvoju teritorija in o deželni politiki do kmetijstva na Krasu. Prisoten bo tudi deželni svetnik Igor Gabro-vec. Giorgio Pressburger na Pomorski postaji Stranka Italija vrednot prireja jutri ob 18. uri na Pomorski postaji srečanje z evropskima kandidatoma Giorgiom Pressburgerjem in Luigijem De Magistrisom. Pressburger je uveljavljeni pisatelj in gledališki režiser, De Magistris pa nekdanji sodnik. V sredo v Boljuncu sklepna pobuda DS Občinski krožek Demokratske stranke iz Doline vabi na volilni shod in družabnost ob izteku volilne kampanje za upravne in evropske volitve, ki bo v sredo, 3. junija od 19. do 22. ure pred gledališčem France Prešeren v Boljun-cu. Prisotni bodo kandidati Demokratske stranke za občinske volitve, Fulvia Premolin županski kandidat za levosredinsko koalicijo, senatorka Tamara Blažina, poslanec Ettore Rosato in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini. Pri Sv. Sergiju še danes komunistični praznik V Ljudskem domu pri Sv. Sergiju (Ul. Peco 14) se danes nadaljuje komunistični praznik. Začetek ob 18. uri. Ob navzočnosti kandidatov na evropskih volitvah Sergia Minutilla in Igorja Kocijančiča bo govoril deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Zeleni: Premolinova naj se izjasni o hitri železnici Županska kandidatka Fulvia Pre-molin naj se izjasni o hitri železnici, ki naj bi tekla pod Glinščico. V to jo pozivajo zastopniki zelenih in Italije vrednot, ki za dolinskega župana kandidirajo Dina Zappadorja. Njegovi pristaši so kritični zlasti do Demokratske stranke, »ki v Trstu podpira hitro železnico, v Dolini pa se o tem projektu ni izjasnila«. Volitve prvič v soboto Evropske volitve in občinske volitve v Repnu, Zgoniku in Dolini bodo v soboto, 6. junija ter dan kasneje, v nedeljo, 7. junija. V soboto bodo volitve od 15. do 22. ure, v nedeljo pa do 22. ure. Na volišče pridemo v osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Glasovnica za Evropo je rjave barve, za občinske volitve pa oranžna. / TRST Nedelja, 31. maja 2009 5 mačkolje - V petek se je »Na Metežici« začel 47. Praznik češenj Kljub neprijaznemu vremenu je program stekel po načrtih Danes nastop Mužike Sv. Lazar - V torek kulturna prireditev Melodije zelenih dni Organizatorjem 47. izvedbe Praznika češenj v Mačkoljah je na petkovem odprtju vreme precej ponagajalo, tako da je bil obisk manjši kot prejšnja leta, vsekakor pa so prišli najzvestejši obiskovalci praznika. Vendar, so nam povedali pri Slovenskem prosvetnem društvu Mačkolje, ki praznik prireja, je vse steklo po programu: ljudje so se namreč zavrteli ob zvokih skupine Alter Ego, pri kioskih pa so imeli na razpolago bogato izbiro domače hrane in pijače, začenši s sladkimi mačkoljanskimi češnjami. Si-nočnji spored je predvideval ples ob zvokih ansambla 3 Prašički, za danes pa je napovedan prvi vrhunec letošnjega praznika, ko bodo kioske odprli že ob 16. uri, ob 17.30 pa bo obiskovalce zabavala Mužika Sv. Lazar, se pravi posebne vrste godba iz Boršta pri Kopru, ki je zadnja leta stalni gost mačkoljan-skega praznika in bo udeležencem nudila repertoar tipične godčevske glasbe, ki jo izvajajo v Istri. V večernih urah bo od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy Day, medtem ko se bo jutri, potem ko bodo ob 18. uri odprli kioske, mogoče zavrteti ob zvokih skupine Alter Ego. Drugi vrhunec 47. Praznika češenj, s katerim se bo slednji obenem tudi zaključil, pa bo v torek, ko bo ob 17. uri na prizorišču praznika »Na Metežici« (kioske bodo odprli že ob 16. uri) kulturna prireditev. Gre za pobudo, ki so jo v prejšnjih letih prirejali na nedeljo pred začetkom Praznika češenj, tokrat pa so se odločili drugače, saj je 2. junij prav tako praznik. Prireditev nosi naslov Melodije zelenih dni, posvečena pa je narodno-zabavnim oz. ponarodelim melodijam, ki so se zapisale v spominu starejših generacij, priljubljene pa so tudi med mladimi. Naslov je povzet po uspešnem valčku Melodija zelenih dni nepozabnega ansambla Taims, ki ga je uglasbil Janez Beličič, besedilo pa je napisal Saša Martelanc. Prav Martelanca so organizatorji povabili, da spregovori o svoji ljubezni do narodno-zabavne glasbe, ki bo vsekakor tudi zaživela po zaslugi glasbenih gostov. Tu je treba posebej omeniti mladega harmonikarja Marka Manina, ki bo ob tej priložnosti prvič nastopil s svojim novim triom, ki bo izvajal Avsenikove melodije. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli igralci dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, sproščeno vzdušje pa se obeta tudi v večernih urah, ko bo od 20. ure dalje ples ob zvokih ansambla Kraški kvintet. Pri kioskih ne manjka hrane in pijače kroma zgonik Razstava vin: danes Pohod prijateljstva Danes se bo nadaljevala in zaključila 45. razstava vin v Zgoniku. Današnji dan bo v znamenju Pohoda prijateljstva, ki že vrsto let povezuje občini Zgonik in Sežana. Odhod bo ob 15. uri v Pliskovici, pohod pa traja približno poldrugo uro in je primeren za vse. Kdor pa bo šel direktno v Zgonik, si bo lahko brezplačno ogledal botanični vrt Carsiana (med 16. in 19. uro, voden ogled v slovenščini ob 17.uri, kupone je treba dvigniti na županstvu med 16. in 19.uro), si privoščil sprehod s konji, spoznal bo, kako deluje in čemu služi sušilnik, si ogledal razstavo narodnih noš v šoli 1. maja 1945 (od 17. ure dalje), na njenem dvorišču pa kmetijsko opremo ter razstavo fotografij Diega Gerija v vinoteki. Eno-gastronomski kioski, za katere skrbita AŠK Kras in KD Rdeča zvezda, bodo začeli delovati ob 16.30, ob 17.30 bo nastopilo Godbeno društvo Breg, sledili mu bodo otroci iz Pliskovice, nakar bodo razkrili najboljša letošnja vina. Ob zvokih ansambla Venera se bo praznik zaključil. Muhastemu vremenu navkljub je dogajanje v Zgo-niku pestro in bogato, tako da se obisk vendarle splača. bolnišnica burlo garofolo - Obračun združenja staršev otrok, obolelih za rakom Agmen in njegovih 25 let Pomagali so več kot 690 družinam in razdelili preko štiri milijone evrov pomoči - Dar otroški bolnišnici: premična naprava za ekografijo Nova naprava bo bolnišnici Burlo Garofolo prav prišla kroma Združenje staršev otrok z rakastimi obolenji Agmen za Furlanijo-Ju-lijsko krajino obhaja letos 25 let delovanja, katerih obračun je pozitiven, saj je združenje pomagalo preko 690 družinam obolelih otrok in razdelilo preko štiri milijone evrov za razne pobude v pomoč družinam in zdravstvenim strukturam, v prvi vrsti oddelku za pediatrično onkoematologijo tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Prav v zborni dvorani slednje je včeraj potekala predstavitev 25-letnice, ki so se ga med drugim udeležili predsednik združenja Agmen Massimiliano du Ban, častni predsednik združenja Alberto Centolani, primarij oddelka za onkoematologijo Paolo Tamaro, odgovorni za projekt presaditev kostnega mozga in celičnih terapij Marino Andolina ter generalni in znanstveni direktor bolnišnice Burlo Garofolo Mauro Delendi in Giorgio Tamburlini. Ob tej priložnosti so otroški bolnišnici predstavniki združenja darovali tudi novo premično napravo za ekografijo. opčine - Umetnik gost Zadružne kraške banke Združenje Agmen je na drugem mestu lestvice neprofitnih združenj Onlus, ki jim davkoplačevalci pri prijavi dohodkov namenjajo prispevek pet od tisoč, v deželi FJK pa šteje okoli 4.500 članov in sedem tisoč simpati-zerjev. Ustanovljeno je bilo leta 1984 na pobudo skupine staršev otrok, ki so zboleli za rakom, cilj pa je bil nuditi pomoč družinam s podobno težko izkušnjo ter zagotoviti bolnim otrokom boljšo kakovost življenja in tudi bolj konkretne možnosti ozdravitve. Od takrat so - tudi ekonomsko - pomagali preko 690 družinam in jim vlili upanje, da so lahko premostile težave. Dalje je združenje skrbelo tudi za podeljevanje štipendij zdravnikom, podpiralo je znanstveno dejavnost in darovalo naprave, priredilo pa je tudi vrsto posvetov. Sad prizadevanj združenja Agmen je oddelek za pediatrično onkoemato-logijo v bolnišnici Burlo Garofolo, kjer letno obravnavajo kakih 25-30 primerov otrok z rakastimi obolenji iz FJK in drugih krajev Italije. požar - Sinoči Grom in banka, kakšen binom! Ustvarjalec se je zahvalil za pozornost, ki mu jo banka izkazuje - Vodstvu banke poklonil svoje zadnje umetniško delo Bogdan Grom in Zadružna kraška banka sta pomenljiv umetniško- ekonomski binom slovenskega tržaškega prostora. Oba sta se rodila na Krasu, Grom le za spoznanje (deset let) mlajši od banke, ki je lani proslavila svojo 100-letni-co. Oba sta s Krasa razprla svoja krila (Grom umetniška, banka gospodarska) in poletela uspehu naproti: Grom v Združene države Amerike, kjer je svetovno zaslovel, banka proti Trstu, v potrditev svojega pokrajinskega dometa. V zadnjih letih so se pota Bogdana Groma in Zadružne kraške banke večkrat srečala. Tako je banka posvetila svoj koledar Gromovim kraškim pejsažem, umetnik pa je ob 100-letnici banke izdelal zlate in srebrne spominske kolajne. Banka je tudi odkupila več Gromovih slik, ki sedaj umetniško bogatijo njen sedež in podružnice. Likovni umetnik z Devinščine se je ob pomladni vrnitvi v domače kraje želel osebno zahvaliti Zadružni kraški banki za pozornost, ki mu jo izkazuje. Ko jo je pred dnevi obiskal s soprogo, so ga sprejeli direktor Aleksander Podobnik, podpredsednik Adriano Kovačič in upravitelj Marino Koko-rovec. Grom jim je podaril svoje zadnje delo, skulpturo iz marmorja, poimenovano preprosto Kraški kamen, in si potem ogledal zbirko slik banke ter pohvalil vodstvo za tolikšno »investiranje« v umetnost, s katerim bančni zavod navsezadnjepo-membno skrbi za ohranjanje kulturne in umetniške dediščine našega prostora. M.K. v Ul. Starega lazareta Gasilci so morali sinoči ukrotiti plamene, ki so zajeli stanovanje v mestnem središču. Okoli 20. ure so namreč na pokrajinskem poveljstvu gasilcev prejeli klic, da se je v Ul. Starega lazareta vnel požar. Pokrajinsko poveljstvo je na lice mesta takoj poslalo dve ekipi gasilcev s premično lestvijo in cisterno. Kaže, da je zagorelo v nekem stanovanju v palači s hišno številko 10 Ul. Starega lazareta (v istem poslopju ima sedež Univerza za tretje življenjsko obdobje), vzrokov pa do zaključka redakcije nam niso znali pojasniti. Na srečo so plameni poškodovali le prostore in stvari, ne pa ljudi, gasilci pa so jih v nekaj urah ukrotili. Dogodek pa je povzročil preglavice voznikom, saj sta gasilski vozili blokirali ulico. Slednja je bila zaprta do poznih večernih ur, kot so nam sporočili iz štaba občinske policije. Bogdan Grom (v sredini s soprogo) med upravitelji Zadružne kraške banke 6 Nedelja, 31. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI bazovica - Srečanje osnovnih šol, ki nosijo ime po Primožu Trubarju Sto štirideset učencev zbranih v Trubarjevem imenu Petkovega srečanja so se udeležili osnovnošolci iz Bazovice, Laškega in Velikih Lašč Prijateljska srečanja osnovnih šol, ki nosijo isto ime in so največkrat poimenovana po znamenitih Slovencih, so postala v nekaterih primerih že tradicionalna. Tako je tudi v Bazovici, kjer je osnovna šola poimenovana po Primožu Trubarju. V petek so bazovski učenci gostili svoje prijatelje iz Laškega in Velikih Lašč: to je bilo že trinajsto srečanje treh pobratenih šol, ki vsako leto poteka zadnji petek v maju. Jutranji del skupnega dne je potekal v Miramaru, kjer so si otroci ogledali grajske prostore in lepo urejen park. Porazdelili so se po skupinah, o znamenitostih pa sta jim spregovorila slovenska vodiča Karlo in Franko. Vreme jim je sicer nekoliko prekrižalo načrte, otroci pa so bili kljub temu očarani nad pravljičnostjo kraja. Sledilo je kosilo, ki so ga otroci in njihovi spremljevalci okusili v športnem centru Zarja (ponudila jim ga je tržaška občinska uprava, pri izvedbi celotnega programa pa so jim tako ali drugače pomagali še gospodarska zadruga in ŠZ Zarja iz Bazovice, vzhod-nokraški rajonski svet, jusarski odbor in združenje staršev). Nato so se učenke in učenci razigrali, predvsem pa se bolje spoznali: nekateri so si tudi izmenjali naslove, da bi lahko nadaljevali tradicijo dopisovanj v »trikotniku« Bazovica-Laško-Velike Lašče. Po pozdravu podravnatelja Davida Pupuli-na so si šole izmenjale tudi spominke in priložnostna darila Dolga kolona otrok se je nato podala do bazovske gmajne, kjer jih je pričakal ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor. Spregovoril jim je o štirih mladih fantih, ki jih je na tej gmajni ustrelila fašistična oblast, in sploh o krajevni polpretekli zgodovini. Skoraj sto štirideset otrok se je nato prijelo za roke in pod vodstvom učiteljice Carmen Cosma zapelo Šivala je deklica zvezdo in Mi smo otroci enega sveta. Do naslednjega srečanja, ki bo prihodnje leto v Laškem. Učenci treh šol so se tudi poklonili spominu na bazoviške junake kroma skedenj V petek je bil pogreb Poslovila se je Alma Godina vd. Ghirardi V Škednju je 98. letu starosti umrla najstarejša domačinka, Alma Godina vdova Ghirardi, ki so jo njeni najdražji in številni prijatelji v petek pospremili na zadnji poti. Njeni spomini na mlada leta in na rojstni Škedenj ter številne anekdote sta Marija Makarovič in Marta Košuta zbrali v knjigi Ena duša in ena pamet - življenjske pripovedi iz Škednja pri Trstu, ki jo je izdalo škedenjsko društvo Ivan Grbec. »Bili smo ena duša in ena pamet,« je gospa Alma povedala avtoricama, ko je govorila o mami Ljudmili Pižon in njenih starših, noni Antoniji in nonotu Valentinu, s katerimi je preživela vsa mlada leta. Oče Silvester Godina je bil namreč leta 1914 vpoklican v vojsko, najprej je moral v Ljubljano nato pa še v Rusijo; iz ujetništva v Novosibirsku se je vrnil šele leta 1937. Petletko je gospa Alma obiskovala v Škednju, s šestim razredom pa je morala v šentjakobsko Ciril-Metodovo šolo; študij je potem nadaljevala v italijanščini in z odliko zaključila triletno trgovsko akademijo. Perspektiv za zaposlitev je bilo malo in ljudje so se začeli masovno izseljevati iz Trsta: podoba Škednja se je takrat popolnoma spremenila, saj je skorajda vsa inteligenca zapustila rodni kraj. Alma se je zaposlila v gostilni starih staršev. Doma so bili vsi glasbeno nadarjeni in v hiši nono-ta Valentina je bila glasba vse, tako da je gospa Alma vaške otroke poučevala klavir, odrasle pa solopetje (med njimi tudi Ksenijo Vidali). Ob klavirju je spremljala moški zbor iz Škednja, od leta 1928 pa tudi neme filme v domači kinodvorani. Leta 1940 se je gospa Alma zaposlila pri tržaški zavarovalnici Generali kot tajnica in prevajalka iz nemščine, francoščine in srbohrvaščine. Istega leta je v domači gostilni spoznala bodočega mo- Alma Godina vd. Ghirardi ža Renata Ghirardija, s katerim se je dve leti pozneje poročila, kljub nasprotovanju družine; rodila sta se jima hčerka Mili in sin Silvin. Po očetovi smrti je z možem prevzela gostilno, kjer so se med vojno združevali aktivisti in antifašisti. Leta 1947 jo je hudo prizadela hčerkina smrt in samo vztrajno delo jo je rešilo iz globoke žalosti, v katero je zapadla. Almina mladost je bila, kot beremo v knjigi, polna radosti, hrepenenj in utvar, na stara leta pa se je vselej rada spominjala preteklosti v toplem,ljubezenskem objemu vseh, ki so ji bili vedno ob strani. dsi - Jutri ob 20.30 Razstava in pogovor Ivan Rudolf in padalci Dokumentarna razstava Ivan Rudolf in padalci, ki so jo 16. aprila odprli v prostorih Fakultete za humanistične študije v Kopru, bo od jutri dalje na ogled v Trstu. Odprli jo bodo ob 20.30 v Peterlino-vi dvorani v Ul. Donizetti 3 v okviru rednega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev. Besedila na panojih in v lepo opremljenem katalogu so v slovenščini, italijanščini in angleščini, zato bi lahko razstava nagovorila tudi italijansko občinstvo. V nastopajočem tednu bodo možni tudi dopoldanski vodeni obiski za šole. Kdor bi se zanje zanimal, naj se v uradnih urah oglasi na telefonski številki Slovenske prosvete (040-370846). Razstavo sta pripravila mlajša zgodovinarja, Tržačan doc. dr. Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem in kustos dipl. zgod. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Postavitev pa so omogočili Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Vojaški muzej Slovenske vojske. Na tržaško odprtje in pogovor, ki ga bo spremljal, vabita Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Ob njunih predstavnikih bodo spregovorili načelnik Vojaškega muzeja polkovnik doc. dr. Tomaž Klad-nik, avtorja razstave Gorazd Bajc in Blaž Torkar ter član »Rudolfo-ve skupine« primorskih padalcev Ciril Kobal iz Kopra. Časnikar Saša Rudolf bo na večeru predstavil video prikaz o življenju očeta Ivana (1898-1962), ki je bil šolnik, časnikar in politik, med vojno pa je zbiral prostovoljce v Afriki. Na ogled bo še dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem Vzhodu. opčine - Društvo Vesela pomlad Predstavitev dvd-ja »Srečanje s pesmijo« Društvo Vesela pomlad bo zaključilo sezono 30-letnice delovanja v dokumentarnem slogu s predstavitvijo, ki bo simbolično zapečatila opravljeno delo jubilejnega leta. Danes (nedelja, 31. maja) bo namreč potekalo predvajanje dvd-ja »Srečanje s pesmijo«, ki je nastal na decembrski, osrednji proslavi v športnem centru v Pod pokroviteljstvom Občine Repentabor N.K. KRAS organizira nogometni kamp za dečke in deklice letnikov 1997 - 2003 15. -20. junij 2009 Nogometno igrišče v Repnu Vpis najkasneje do srede, 10.06.2009 Vsak udeleženec bo ob vpisu prejel dres (majčka in hlačke) PRIJAVA IN INFORMACIJE: 333 2939977 (Roberta) 328 9518440 (Maurizio) 328 0350533 " ' Repnu. Na posebno doživetem, programsko zelo bogatem in pestrem večeru so se priložnostno združile in zapele skupine bivših in sedanjih pevcev društva, ki so skupaj, s pesmijo prehodili etape tridesetletne zgodovine. Skupina ustanovnih članic, pevke in pevci mladinskega in ženskega zbora, fantovske skupine, sedanje mlajše mladinske skupine in otroškega zbora so sooblikovali koncert samih klasikov in pravih uspešnic, s katerimi so zbori Vesela pomlad prepotovali svet na mnogih gostovanjih pri slovenskih rojakih in v drugih krogih ljubiteljev glasbe in petja. Koncert je v celoti posnela ekipa mladih snemalcev, ki jih je koordiniral avtor dvd-ja Alex Purič. S sodelovanjem Marka Civardija in Davida Čoka je nastal zanimiv dokument, s katerim bodo protagonisti in publika podoživeli vtise tistega večera, ko se je kot v filmu zavrtela na krilih glasbe zgodovina društva, ki je imel in ima pomembno vlogo pri vzgajanju mladih k lepoti petja in glasbe. Dvd bodo predvajali danes s pričetkom ob 18.uri v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. (rop) alfa dance Nastop mladih plesalcev Danes bo oder Kulturnega doma v Trstu preplavila pisana množica mladih plesalcev, ki bodo nastopili na bogato zasnovani, zaključni produkciji plesne šole Alfa Dance. Šola deluje v Trstu od leta 2003 pod mentorstvom litovskih plesalcev Zo-rika in Nailje Oganjan, ki so s kakovostnim in prizadevnim delom zbrali okrog sebe 50 otrok in mladih, od katerih se nekateri že agonistično ukvarjajo s plesom. Učenci šole se udeležujejo namreč raznih plesnih tekmovanj; v zadnjih mesecih so se izkazali na deželnem tekmovanju v Latisani in v Vidmu, konec junija pa bodo nastopili na državnem prvenstvu v Riminiju. Mladi plesalci različnih narodnosti (Slovenci, Hrvati, Italijani, Ukrajinci, Rusi) delujejo po starostnih skupinah, ki gradijo na osnovah klasičnega baleta, a se ukvarjajo s široko paleto plesnih zvrsti, od ljudskih plesov pretežno slovanskega izvora do najbolj modernih veščin. Šola bo z običajnim, bogatim zaporedjem plesnih točk (vsaka v specifičnih kostumih), slovesno zaključila sezono na Prazniku plesa, ki se bo pričel ob 16. uri. Vstop je prost. (rop) Danes v Štivanu gostje iz Dolenjske Na stičišču mehke dolenjske pokrajine in zelenih Gorjancev v objemu spokojne reke Krke stoji Kostanjevica na Krki, mesto na otoku, ki je znano tudi kot Dolenjske Benetke. Po spletu okoliščin se med tamkajšnjim Društvom podeželskih žena Pod Gorjanci in devinsko župnijo začenjajo navezovati stiki, katerih prvi sad bo viden danes v Štivanu. Ob 9.30 bo v cerkvi Svetega Janeza Krstnika slovesna binkoštna sveta maša, ki jo bo spremljal devinski cerkveni pevski zbor. Ob koncu maše pa bo nastop pevske skupine omenjenega dolenjskega društva, ki se bo predstavila s spletom slovenskih ljudskih pesmi. Zanimiv bo tudi družabni del, saj bodo nato gostje pred cerkvijo predstavile svoje kraje in ponudile v pokušnjo dolenjske kmečke dobrote. Vodeni obiski v vrtu Carsiana V botaničnem vrtu Carsiana bodo danes na sporedu vodeni ogledi, tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. Pobuda sodi v okvir letošnje občinske razstave vin v Zgoniku. Vodeni ogledi bodo brezplačni, in sicer ob 16. in 17. uri v italijanščini, ob 17. uri pa tudi v slovenščini. Vodiči bodo predstavili značilnosti kraškega ozemlja, nekatere zaščitene rastlinske vrste in primere pomladnega cvetenja. Obiskovalci si bodo lahko med 16. in 19. uro ogledali botanični vrt Carsiana brezplačno, dovolj bo, da na zgoniškem županstvu dvignejo ustrezno dovoljenje. Današnji brezplačni ogledi so sad sodelovanja med zgoniško občino in pokrajinskim odborništvom za okoljsko vzgojo. Voden obisk v muzeju Sartorio V mestnem muzeju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII. 1 bo danes ob 11. uri voden obisk z naslovom Obnovljeni Sartorio: freske, skulpture, portreti, oprema, risbe in dragulji od 14. do 20. stoletja. Obisk bo vodila izvedenka Anna Krekic. Devin-Nabrežina: zaprti uradi Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da bodo uradi socialne službe in urada za šolstvo, kulturo in šport jutri, 1. junija. zaprti. Novo mladinsko združenje Underground selection V kopališču Ausonia bodo jutri ob 18. uri predstavili novo kulturno združenje Underground selection. Združenje bo posvetilo pozornost mladinskemu glasbenemu svetu in bo spodbujalo srečanja med mladimi. Na predstavitvi, na katero je bila povabljena tudi pokrajinska odbornica za mladinska vprašanja Marina Guglielmi, bo med drugim nastopil tudi tržaški predstavnik techno glasbe Brian Sanhaji. Kulturni obiski združenja Il Centro Združenje Il Centro prireja v prihodnjih mesecih vrsto kulturnih obiskov. 27. junija obisk v rudnike Predela pri Trbižu; 30. junija srečanje z južnoti-rolskim alpinistom Reinholdom Mess-nerjem; 18. julija pa izlet s kolesom ob Dravi v Avstriji. Prijave in vse dodatne informacije nudi združenje Il Centro, Ul. Coroneo 5, tel. št. 340/7839150. Srečanje o aplikaciji zakona o splavu V otroški bolnišnici Burlo Garofolo bo v sredo odgovorna CAV iz Forlija in doma La Tenda Angela Fabbri govorila o aplikaciji zakona št. 194 o splavu na podlagi izkušenj v javnih in zasebnih zdravstvenih strukturah. Začetek ob 18. uri. / TRST Nedelja, 31. maja 2009 7 ssg - Ta torek v Trstu ob 20.30 »Zaljubljeni v smrt« v ■ • • v ■ se zadnjic na odru Zaradi velikega povpraševanja bo v Kulturnem domu v Trstu še zadnja ponovitev v letošnji sezoni koprodukcije Slovenskega stalnega gledališča in kulturnega zavoda Novi ZATO »Zaljubljeni v smrt«. Ponovitev, opremljena z italijanskimi nadnapisi, bo v torek, 9. junija, ob 20.30 v Mali dvorani SSG (dvorana je klimatizirana). Tekst Tamare Matevc o senčnem trenutku tržaške zgodovine, kot je umor zakoncev Danice Tomažič in Stanka Vu-ka, je z močjo preiskujočega pogleda na tržaško slovensko družbo v preteklosti in sedanjosti vzbudil med gledalci zanimivo debato. Tema in njeno obravnavanje kot tudi sporočilna postavitev so do sedaj privabili v prostore nove Male dvorane vedno številno publiko in so bili deležni dobrega sprejema s strani kritikov. V vlogi Eme Tomažič, Danice Tomažič in Stanka Vuka igrajo dobitnica Borštnikovega prstana Miranda Caharija, Ni-kla Petruška Panizon in Romeo Gre-benšek, Primož Forte interpretira dvojno vlogo Pinka Tomažiča in vrtnarja Angela, Lara Komar pa je služkinja Rina. Zaradi manjšega števila razpoložljivih sedežev je obvezna tudi za abonente predhodna rezervacija vstopnic pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča (zelena številka 800214302). SKD Valentin Vodnik $junijAki vßCßÄi 2009 v (Dolini S. junija ob 21. uri na Kaluži 12. junija ob 21. uri pri sv. Martinu Marko Manin in prijatelji MoPZ Valentin Vodnik trio Marko Manin: pod vodstvom Anastazije Purič Marko Manin, Matic Plevel, Anže Pipan "Bariton solo v moškem + Dajana Kočevar, Robi Slama, Erik Sancin zborovskem sestavu" 26. junija ob 21. uri na Kaluži Zlatko Kaučič / tolkala - Zagotovo eden najplodnejših in hkrati najinovativnejših slovenskih jazzovskih glasbenikov. r Pft^fiCfiC i» 1----MJÍ.'IJ. fr-,1. ... 1 1 lífKtW Včeraj danes Danes, NEDELJA, 31. maja 2009 BINKOŠTI, ANGELA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.26- Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 1.27 Jutri, PONEDELJEK, 1. junija 2009 FORTUNAT VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj C. OKLICI: Bruno Kert in Amrina Vigini, Aldo Treu in Renata Maier, Vincenzo De Simone in Paola Valente, Roberto Zupin in Raffaella Dussich, Andrea Nobile in Yu-lia Tolovyeva, Lorenzo Salvalaggio in Alexia Coglievina, Luigi Sabbatini in Irene Tamaro, Luigi Persia in Jessica Gardu-za Coronado, Mauro Marchi in Cristiana Falcoz, Evgen Ban in Tamara Leghissa, Zsolt Nemeth in Luana Musella, Saša Akik in Erika Vascotto, Enrico Marcotto in Valentina Leonardi, Lorenzo Chieppa in Sara Quarantotto, Davide Ravalico in Ingrid Cok, Stefano Brazzatti in Sara Kapelj, Fa-bio Mauceri in Simona Benocci, Marco Linda in Marcella Paulon,Dario Stepcich in Federica Marelli, Edi Paoletic in Romina Crosara, Gianluca Venturini in Barbara Linda, Matteo Rorato in Delia Ramet-ta, Andrea Zuliani in Lucia Bonetto, Alessio Schiavone in Myriam Viviani, Andrea Lakovic in Anna Paola Farinacci, Alessandro Bordina in Maria Stropkovi-čova, Costantino Appolonia Buonaiuto in Thais Virginia Castellanos Escandon, Gianluca Capozza in Ester Bradamante. [13 Lekarne Nedelja, 31. maja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). V ponedeljek, 1., ter od srede, 3., do sobote, 6. junija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 - 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3 Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, na vogalu z Ul. Valdirivo (040 639342). Torek, 2. maja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050),Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »San Valentino di sangue«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.30 »Uomi- ni che odiano le donne«. CINECITY - 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.15, 22.00 »Uomini che odiano le donne«; 10.45, 12.40, 14.45, 16.40, 18.30 »Battaglia per la terra«; 10.45, 12.45, 15.20, 17.40, 20.00, 21.30, 22.15 »Una notte al museo 2: La fuga«; 11.00, 14.55, 17.25, 19.50 »Vincere«; 10.45, 11.15, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 20.15, 22.20 »San Valentino di sangue«. FELLINI - 16.00 »Il topino Despereaux«; 17.30, 19.15, 21.00 »Soffocare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.15, 22.20 »Vincere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Cadillac Records«. KOPER - KOLOSEJ - 13.00, 16.00, 19.00, 22.00 »Angeli in demoni«; 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 »Noč v muzeju 2«; 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 »Državniške igre«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coco Avant Chanel«; Dvorana 2: 16.30 »Battaglia per la terra«; Dvorana 3: 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte al museo 2«; 18.00, 20.05, 22.15 »Star Trek«. SUPER - 16.30, 18.15 »17 again, Ritor-no al liceo«; 20.00, 21.45 »X-Men, Le origini«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.30 »Uomini che odiano le donne«; Dvorana 2: 15.10, 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 15.00, 17.20, 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Uomini che odiano le donne«; Dvorana 4: 15.40, 17.30, 20.00, 22.00 »Coco Avant Chanel«; Dvorana 5: 22.10 »Angeli e demoni«; 15.15, 17.30, 19.50 »Vincere«. M Izleti SPDT vabi danes, 31. maja, na goro Cuar (1476 m) in na ogled jezera Cor-nino z osebnimi avtomobili. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Udeleženci se bodo podali do sedla Quel di Forchia (884 m) in od tod povzpeli na vrh gore Cuar. Predviden je 4. urni pohod. Odhod s trga v Sesljanu ob 7. uri. Za rezervacijo v kombiju pokličite na tel. 040-220155 (Livio) ali na tel. 040-2176855 (Vojka). ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v torek, 2. junija, na romanje na Zasavsko Sveto Goro in v Vače, kjer imajo božji grob iz stekla. Avtobus bo odpotoval: s trga Oberdan ob 6.35, iz Sesljana ob 6.50, iz Sv. Križa ob 6.55, s Proseka ob 7. uri in z Opčin ob 7.10. Za vpis in dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 3479322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. IZLET V LJUBLJANO IN V PARK ARBORETUM Socialno skrbstvo občin Devin/Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira za osebe nad 65. letom starosti bivajoče na teritoriju treh občin, v sredo 10. junija, dnevni izlet v Ljubljano in v Park Arboretum. Cena izleta je 30,00 evrov (kosilo v restavraciji, v ceno ni vključena pijača). Za informacije oglasite se na tel. št.: 040-2907151 ali 345-6552673. 38. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV - v nedeljo, 14. junija 2009 bo v Šentjanžu v Rožu na Koroškem, v organizaciji SPD Celovec, 38. srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda: krajši, dvourni po Šentjanških Rutah in šti-riurni pohod na Sinski vrh. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet in vabi člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). Avtobus bo odpotoval iz Trsta, s trga Oberdan ob 5.45 in izpred hotela Danev na Opči-nah ob 6.00 uri. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 16. junija, izlet na Kostanjevico pri Novi Gorici z ogledom samostana, njegove bogate knjižnice ter grobnice Burbonov. Od tu se bomo preko Vipavske doline podali v Štanjel. Po kosilu si bomo ogledali grad in obnovljene zanimivosti naselja. Prijavite se lahko do 10. junija na tel. št. 040225468 (Vera) in 040-369949 (Mira). Toplo vabljeni! S Mali oglasi ČOLN elan, 4 m dolg, z vso opremo, v dobrem stanju, prodam za 500,00 evrov. Tel. št.: 340-8640721. AKVAREL ROBERTA HLAVATYJA iz leta 1978, edinstven pogled na Trst s Kontovela, mere 40x28 cm (z okvirjem 60x46), prodam za 2.000 evrov. Tel. št.: 339-4181709. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. centralno ogrevanje. Najemnina znaša 450,00 evrov mesečno. Informacije na tel. št.: 348-5289452. DAJEM V NAJEM prostor 85 kv.m, Al-pinska ulica 87 - Opčine, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali na 340-3338082. GOSPA z izkušnjami išče delo: likanje, pospravljanje, pomoč v kuhinji. Tel. št.: 040-213011. KUHARICA s 25-letno izkušnjo išče delo v gostinstvu, gospodinjstvu ali negi ostarelih oseb. Tel. št.: 320-3557811. MLADIČ ZLATEGA PRINAŠALCA z rodovnikom nujno išče gospodarja. Tel. št.: 349-5252201. PODARIM DVE TIGRASTI IN ENO BELO MUCKO ljubitelji živali. Tel. 040228311. PRODAM motokultivator ('freza') nibi diesel lombardini, 12 k.s. Poklicati od 13. do 17. ure na tel. št.: 040-231984. PRODAM KOZLIČKE - klicati v jutranjih urah, od 9.00 do 11.00, na tel. št. 040 - 2330630. PRODAM PAŠNIK v Boljuncu (stenice), 1.300 kv.m. Poklicati na tel. št.: 040-280910. PROSTORE male trgovine v centru Op-čin dajemo v najem tudi za urad. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah. ZADNJI ODBIJAČ za vw golf 4, črne barve, skupno s stranskimi spodnjimi krili (»sottogomme«) prodam za 50,00 evrov. Tel. št.: 040-208989. UH Osmice DARJO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vljudno vabljeni. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! MEDJAVAS 1 - pri Zupanovih je osmi-ca. Tel. št. 040-208367. NA KONTOVELU, Kamence, je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu št.19. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KOLU-DROVCI. OSMICO so odprli Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. STANKO je na Opčinah odprl osmico. V PREBENEGU smo Kocijančičevi odprli osmico. Čaka vas pristna kapljica in slasten prigrizek. Vabljeni. S Poslovni oglasi PRODAM večjo količino drv. Peter - tel. 00386-51369807 NATAKARICO/JA ALI KUHARI-CO/JA iščemo. Tel. 040-327120 PISARNA V KOPRU IŠČE osebje od 25 do 50 let za telemarketing. Popoldanski urnik in možnost redne zaposlitve. Pogoj: komunikativnost in resnost. Ponuja se fiksno plus uspešnost. Tel. 00386-5-6641074 (od 14. do 18. ure) PONUJAM POMOČ v gospodinjstvu, čiščenje ali kaj drugega, z lastnim prevozom. Tel. 00386-57341724 SLORI RAZPISUJE delovno mesto za tajniško delo za določen čas. Začetek junija 2009. Pogoji in dodatne informacije na www.slori.org (med novicami). PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Brezplačni specialistični pregledi v ŠTANDREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218 aamzi © WkT¡T¡T[ ZA OTROKE ROJENE OD 1. JANUARJA 1997 DO 31. JANUARJA 2002 od 11.06.2009 do 20.06.2009 S. ZA INFORMACIJE: Nadia Luxa mob. 3389344927 VPISOVANJE: ŠD VESNA nogometno igrišče Križ - tel. 040220871 B Nedelja, 31. maja 2009 TRST / Zlati sonček Matteo je osrečil Ingrid in Davida. Vso srečo v življenju jim želimo vsi, ki jih imamo radi Na znameniti School od Advanced International Studies Univerze Johns Hopkins v Washingtonu je po dvoletnem študiju z odliko magistrirala iz Mednarodnih odnosov in Mednarodne Ekonomije in Finance Veronika v Spacapan Ob tako prestižnem dosežku ji iz srca čestitamo vsi njeni in ji obenem želimo polno vsestranskih zadoščenj in uspehov Čestitke Zgodaj zjutraj smo vstali, da bi DOMNA praznovali. Danes polnoleten je, ptice žvrgolijo vse, da razlega se naokrog: »Živijo bodoči ornitolog!« Vsi v družini. Čas zelo hitro beži, naša DOMEN 18 let slavi. Naj bo z zdravjem in srečo posut tvoj vsakdan, naj ti prijazen nasmeh ne zgine stran. Kralj in kraljica od Domja z dvorskima norcema. TOSO spet odpira po krajšem in zasluženem počitku. Gre za tržaško drogerijo, ki ni bila okužena z vselej standardiziranim in globaliziranim komercialnim konformizmom. V sredo, 3.junija, bomo na Trgu San Giovanni spet našli dišave, magične zmesi, gobe, bombone, mila. Predvsem pa bo za tistim obrabljenim lesenim pultom stal MAURO. Walter Cusmich in Veit Heinichen. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bodo uradi zaprti v ponedeljek, 1. junija 2009. SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN, ob 40. obletnici izhajanja šolskega glasila Jadro, vabi na zaključno prireditev, ki bo v petek, 5. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MIL-ČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.ra-zreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Krasoslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: franmil-cinski@gmail.com. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA vabi na razstavo narodnih noš Kmalu bo ohcet v prostorih OŠ 1. maj 1945 v Zgoniku. Razstava bo odprta do torka, 2. junija, vsak dan od 18. do 21. ure. Razstavljajo tečajnice šivanja noš, učenci OŠ 1. maj 1945 in Lojze Koko-ravec Gorazd ter otroci iz vrtca v Ga-brovcu. 45.RAZSTAVA VIN V ZGONIKU Danes, 31. maja: ob 15.uri pohod prijateljstva po poti »Mlekaric« - odhod iz Plisko-vice; ob 16.30 odprtje kioskov; od 17.30 nastop godbenega društva Breg in otrok iz Pliskovice ter nagrajevanje vinogradnikov; od 19.30 dalje ples z ansamblom Venera. Od 16. do 19.ure brezplačni ogledi botaničnega vrta Car-siana v sodelovanju s Pokrajino Trst (vstopnice na razpolago na Županstvu) ter od 18. do 21.ure ogledi Sušilnika, sprehodi s konji ter možen ogled razstav na šoli, vinoteki in županstvu, kjer je na ogled fotografska razstava »Bosna-Hercegoviva - Pogled na bodočnost«. Na dvorišču šole »1.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik v Repnu. Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja. Na ogled bo razstava del Društva likovnikov Logatec v galeriji kraške hiše s sledečim urnikom: danes, 31. maja, 11.00-12.30 in 15.00-17.00. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 47. »Praznik češenj« do torka, 2. junija, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: danes, 31. maja, od 17.ure dalje zabavna glasba godbe Mužika Sv.Lazar, od 20.ure dalje ples s skupino Happy Day; v ponedeljek, 1. junija, od 20.ure dalje ples s skupino Alter Ego; v torek, 2. junija, ob 17.uri prireditev »Melodije zelenih dni«, od Loterija 30. maja 2009 Bari B1 62 2B B 1 Cagliari B2 71 74 B1 B0 Firence 62 72 24 2B 7 Genova 24 57 75 B2 22 Milan 1 67 41 4B 11 Neapelj 17 B6 57 27 14 Palermo 1B 5 15 7 B5 Rim 5B 66 B5 25 41 Turin 11 B5 62 B5 B6 Benetke 74 BB 4B B6 57 Nazionale 2 6B B9 5 50 Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 21.797,00 € 396 dobitnikov s 3 točkami 1.B66,00 € 5.457 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.158 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 71.585 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na odprtje dokumentarne razstave IVAN RUDOLF IN PADALCI Sodelujejo: načelnik Vojaškega muzeja SV Tomaž Kladnik, avtorja razstave Gorazd Baje in kustos BlažTorkar ter padalec Ciril Kobal. Saša Rudolf bo prikazal film o življenju očeta Ivana, na ogled bo dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem Vzhodu. Začetek ob 20.30 20.ure dalje ples s skupino Kraški kvintet. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.uri, danes in torek ob 16.uri. Prisrčno vabljeni! SOMPD VESELA POMLAD vabi danes, 31.maja, ob 18.uri v Finžgarjev dom na Opčine na predstavitev DVD-ja »Srečanje s pesmijo«. Video posnetek je nastal na koncertu ob tridesetletnici delovanja Vesele pomladi. Sledi družabnost. Vabljeni! KROŽEK 1. MAJ vabi v Ljudski dom v Podlonjer v ponedeljek, 1. in v torek, 2. junija, na Rdeči praznik. Odprtje kioskov ob 18. uri. v ponedeljek ples s skupinama Black mamba in I The Betolers in v torek z Maurom. SKD VIGRED vabi v sredo, 10. junija, ob 20. uri na šolsko dvorišče v Šempolaju na zaključno prireditev Živijo počitnice. Sodelujejo otroška pevska in plesna skupina Vigred, mladinska glasbena skupina Vigred in glasbeniki gojenci Zorana Lupinca in Aljoše Sakside ter ansambel Mladi kraški muzikanti. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVIŠKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. □ Obvestila Super Enalotto Št. 65 1 13 17 31 58 62 jolly 74 Nagradni sklad 4.709.752,88 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 65.712.593,61 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 941.950,58€ 33 dobitnikov s 5 točkami 21.407,97€ 3.241 dobitnikov s 4 točkami 217,97€ 103.382 dobitnikov s 3 točkami 13,66 € abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniri njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA IZREDNA PONOVITEV TOREK, 9. JUNIJA ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču z italijanskimi nadnapisi Info in predprodaja: blagajna SSG. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), brezplačna telefonska Številka: 800214302 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 3356434129 (Vojko). KRUT obvešča, da z junijem bodo društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN VZPI-ANPI-SEKCIJA PRO-SEK-KONTOVEL priredita danes, 31. maja, ob 11. uri na proseški postaji tradicionalno proslavo v spomin na na talce nacifašizma. Nastopila bodo vaška društva. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo danes, 31. maja, celodnevni izlet po kraških poteh. Zbirališče ob 9.30 v Gročani, konec akcije ob 16. uri prav tako v Gročani. Taborniški srečno! VZPI-ANPI prireja danes, 31. maja, ob 11. uri spominsko svečanost ob obletnici usmrtitve talcev na gmajni pri Proseški postaji. Nastopila bodo domača društva in govornica Stanka Hrovatin. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČER-NETA vabita v ponedeljek, 1. junija, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na odprtje dokumentarne razstave «Ivan Rudolf in padalci«. Spregovorili bodo načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske polkovnik doc. dr. Tomaž Kladnik, avtorja razstave doc. dr. Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem in kustos dipl. zgod. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja ter član »Rudolfove skupine« primorskih padalcev Ciril Kobal iz Kopra. Časnikar Saša Rudolf bo predstavil video prikaz o življenju očeta Ivana, na ogled pa bo še dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem Vzhodu. Začetek ob 20.30. KRUT obvešča, da 1. junija bodo društveni prostori zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od 1. junija dalje zaprta za nedoločen čas. Vabimo »vse« bralce naj vrnejo izposojene knjige v naslednjih dneh: ponedeljek, 1.junija, 15.0019.00; ponedeljek, 15.junija, 15.0019.00; sreda, 17.junija, 9.00-12.00 in 15.00-19.00; ponedeljek, 29.juni-ja,15.00-19.00. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. V PONEDELJEK, 1. JUNIJA bodo uradi Kmečke Zveze in Patronata INAC zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v ponedeljek, 1. junija, uradi zaprti. DEVINSKI GRAD bo v torek, 2. junija, odprt. Za informacije pokličite tel. št.: 040-208120. FOTOVIDEO TRST 80 prireja sejo za člane in prijatelje v sredo, 3. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul, Sv. Frančiška 20. Vsak član naj prinese nekaj fotografij. Vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v sredo, 3. junija, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predstavitev kleti Montemoro iz slovenske Istre z degustacijo olja in vina. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center potekala v Uradu za Šolstvo občine Dolina od 3. do 8.junija, od 8.30 do 12.30. V sredo in v ponedeljek bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 17.30. Poletni center bo deloval v dveh info@teaterssg.it - www.teaterssg.it SOMPD VESELA POMLAD vabi na predstavitev in predvajanje dvd-ja SREČANJE S PESMIJO, kije nastal ob 30-ietnici društva Danes (nedelja, 31. maja) ob 18.uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah izmenah: od 22.junija do 3.julija, kot poletni nogometni, odbojkarski in košarkarski kamp za otroke med 6. in 14. letom starosti v sodelovanju z A.Š.D. Breg; od 6. do 31.julija, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Urad za Šolstvo tel.št.: 040-8329282-213 email: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it , www.sandorligo-dolina.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo v sredo, 3., v ponedeljek, 8. in v sredo, 10.junija zaprta zaradi občinskih volitev. V ponedeljek, 22. in sredo, 24.junija pa bo zaprta za referendum. OBČINSKI KROŽEK DEMOKRATSKE STRANKE DOLINA vas vljudno vabi na volilni shod in družabnost ob izteku volilne kampanje za upravne in evropske volitve v sredo, 3. junija, od 19. do 22. ure, pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. Prisotni bodo kandidati Demokratske stranke za občinske volitve Fulvia Premolin, županski kandidat za levosredinsko koalicijo senatorka Tamara Blažina, poslanec Ettore Rosato, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini. Na koncu bomo nazdravili s kozarcem vina in prigrizkom. Ob ponovnem odprtju lekarne v Boljuncu št. 74 vabim vse občane, prijatelje in znance, da skupaj nazdravimo V SOBOTO, 6. JUNIJA, OB 18. URI dr. (Rusija - ©ta / TRST Nedelja, 31. maja 2009 9 » ,2 Slovensko prosvetno društvo MačkoUe prireja 47. fmmm öesdij Nedelja, 31. maja: ob 16.00 odprtje kioskov od 17.30 dalje zabavna glasba Mužike Sv. Lazar od 20.00 dalje ples s skupino Happy Day Ponedeljek, ob 18.00 odprtje kioskov 1. junija: od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego Torek, 2. junija: ob 16.00 odprtje kioskov ob 17.00 prireditev Melodije zelenih dni od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet Prisrčno vabljeni v Mačkolje! REGISNE AUTONOMA F1ÎIULI VINEZIA GIUL'A ES PROVINCIA ■"TRIESTE 4é. S.AZS3&VÄ VJÎN V ZáOÑJtelJ danes ,31. maja 2009 OB 15.00 Pohod prijateljstva - Odhod iz Pliskovice OB 16.30 Odprtje kioskov OB 17.30 Nastop godbenega društva „Breg" in otrok iz Pliskovice ter nagrajevanje vinogradnikov OB 19.30 ples z ansamblom Venera OD 18.00 DO 21.00 VODENO JAHANJE, OGLED SUŠILNIKA in RAZSTAV OD 16.00 D019.00 BREZPLAČNI OGLED BOTANIČNEGA VRTA CARSIANA Na dvorišču šole "1. maj 1945" razstava kmetijske opreme in orodja. DOBRODOŠLI V ZGQNIKU! H3 Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 3. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Obenem obveščamo člane in prijatelje, da bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na ogled v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) razstava znamk in fotografij stare Gorice. Pričakujemo vas. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija »Planinsko šolo« na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). Vabljeni! AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor. Vljudno vabljeni vsi člani. SKD SLOVENEC vabi na »39. Praznik vina«, ki bo od 5. do 8. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu s sledečim sporedom: petek, 5. junija ples z an- samblom Hram; sobota, 6. junija ples z ansamblom 3Prašički; nedelja, 7. junija ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Sv. Anton iz slovenske Istre, sledi ples z ansamblom 3Prašički. V ponedeljek, 8. junija od 20.30 dalje bo pod pokroviteljstvom pokrajine Trst nastop glasbene skupine Kraški ovčarji. Vse štiri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialite-tami na žaru. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejajo dneve slovenske tržaške knjige. Do 6. junija bodo v Galeriji Tržaške knjigarne z ugodnimi popusti v prodaji knjige obeh omenjenih založb. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na tel. št.: 347-2576505 ali www.festivalkras.com. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na prvo društveno regato v nedeljo, 7. junija, s pričetkom ob 12. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu v soboto, 6. junija, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 7. junija, od 9. do 11. ure. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št.: 334-1384216, vsak delavnik od 15. do 17. ure. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 15. junija do srede, 24. junija. Informacije in prijave do 9. junija na telefonski številki: 040-635627 (ZSŠDI) ali na mai-lu: sloga.info@gmail.com. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo naslednja redna pevska vaja v torek, 9. junija, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom občine Repentabor »Nogometni kamp« (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu, od 15. do 20. junija. Vsak udeleženec prejme ob vpisu dres (majčka in hlačke). Prijave in informacije sprejemamo do 10. junija na tel. št.: 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 3280350533 (Srečko). ORATORIJ 2009 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH pod vodstvom g. Beden-čiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Program: dva tedna za različni starostni skupini, od 9. do 16. ure. Po dogovoru lahko pripeljete otroke pred urnikom. Prvi teden: od 29. do 3.julija za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, tri dni v Marijaniš-ču, dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe. Drugi teden: od 20. do 24.julija, za dijake nižjih srednjih šol, dvodnevni izlet v slovenske planine. Za vsako skupino sprejemamo največ 30 udeležencev. Cena znaša 70,00 evrov. Info in vpis: do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 3358186940. TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN-Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor). 13. in 14. junija bomo v Gabrjah skupaj spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre. Za vse informacije: 335-5316286 (Veronika). ORATORIJ 2009 V SLOMŠKOVEM DOMU V KRIŽU - Slomškovo društvo in župnija v Križu prirejata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v tednu od 6. do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Dodatne informacije in vpis: do 14. junija na tel. št.: 040220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). AŠD POLET IN ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 3385889958 (tudi sms) ali na naslovu: ma-rinaandrej@alice.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858, email info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libe-ro.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Slovenska prosveta in Študijski center Melanie Klein obveščata, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki se bo odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom med 2. in 10. letom starosti. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8. Informacije na www.melanie-klein.org ali tel. 328-4559414 (vsak dan od 10. do 13. ure in ob sobotah med 16. in 18. uro). OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča družinam z bivališčem v občini Devin Nabrežina, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.ma-ja v na občinski spletni strani www.co-mune.duino-aurisina.it/natečaji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 26. junija, ob 12.uri. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Devin Nabrežina, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.maja na občinski spletni strani www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it/natečaji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 26.junija, ob 12.uri. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. ZAHVALA Vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih ob nenadni izgubi našega dra- Darkota Starca se iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala nečaku dr. Marjanu Nabergoju in dr. Petru Starcu za dolgoletno oskrbo, pevskemu zboru Vasilij Mirk, sosedu dr. Dragu Štoki in svaku Ivanu Cibicu za ganljive poslovilne besede, g. Ivanki za nesebično nego, sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in na katerikoli način, s cvetjem in prispevki, počastili njegov spomin. Žena Anica ter hčerki Mira in Zdenka z družinama Kontovel, 31. maja 2009 ZAHVALA Devana Pizziga por. Cernich Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili blizu v teh težkih mesecih in ki ste na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskim zborom in govornikom za občutene besede. Družina Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec ZAHVALA Po pogrebu naše mame in none Krasulje Simoniti vd. Suhadolc se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba, zanjo molili, nam izrazili sožalje in bili ob strani. Posebna zahvala dr. Petru Starcu za dolgoletno nego, g. Dušanu Jakominu za blagoslov, g. župniku Francu Pohajaču za žalni obred, pevskemu zboru Sv. Jernej z Opčin za ubrano petje in nosilkam sveč in cvetja. Svojci ZAHVALA Nini Fabris Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku in ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Družina Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec 31.5.2007 31.5.2009 Dušan Žerjal V spomin žena Maria in brat Branko z družino 1 0 Nedelja, 31. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Poziv k dosledni uporabi slovenskega jezika v javnosti Pravice bojevito zahtevamo, ■ v I v • mlačno pa se jih poslužujemo Semolič opozoril prefekturo na izključno italijanske volilne plakate v mestu Slovenci v Italiji se odločno premalo poslužujejo pravic, ki jim pripadajo na podlagi kar treh zakonov, dveh državnih in enega deželnega. Ko zahtevajo, so bojeviti, ko bi pridobljeno morali tudi izvajati, pa so mlačni. K doslednemu koriščenju že pridobljenih pravic, predvsem seveda rabe slovenskega jezika v odnosih z javnimi upravami, poziva Livio Semolič, goriški predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki opozarja: »Zakonodaja nam dejansko omogoča široko uporabo slovenščine. V tem času so seveda aktualni predvsem slovenski obrazci za davčno prijavo in dvojezične volilne izkaznice, na razpolago pa imamo tudi slovenska okenca, dvojezične osebne izkaznice, možnost ponovne pridobitve izvirnih priimkov in imen ter možnost uporabe slovenščine v izvoljenih telesih itd. Puščati pridobljene pravice v predalu pomeni zanikati potrebo po njih«. Semolič se zaveda, da je koriščenje pravic postopen proces, saj ne bomo čez noč spremenili ustaljenih navad iz vsega povojnega časa, ko teh pravic nismo imeli: »Pa vendar, spodbujajmo se in ne zanemarjajmo teh možnosti. Graditi moramo novo zavest in vztrajati na tej poti. Naloga krovnih organizacij in političnih predstavnikov pa je, da so zgled.« Semolič dodaja: »Neizpodbitno je tudi dejstvo, da smo bolj nagnjeni k zahteva-nju pravic in nato k protestom, če nam jih ne zagotovijo, kot pa k upoštevanju že pridobljenega. To so seveda psihološke zavore, ki izhajajo iz preteklosti, ko nismo imeli teh možnosti. Pohvalo zato zasluži predsednik deželnega sveta FJK Edouard Ballaman, ki spodbuja svetnike k uporabi manjšinskih jezikov. To spodbudo bi morali sprejeti na vseh ravneh, od rajonskih svetov - v nekaterih goriških rajonih je slovenska prisotnost večinska - preko občin do dežele. Primerno bi tudi bilo, da rajonski sveti, ki so vključeni v deželni odlok o vidni dvojezičnosti, sprožijo pobudo za njegovo izvajanje. Preseneča me, da je bila zelo bojevito posta- vljena zahteva po vključitvi četrtega rajona v deželni seznam, v treh vključenih rajonih pa o vidni dvojezičnosti ni ne duha ne sluha. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da obstajajo še neizkoriščena državna sredstva.« Semolič pravi, da je splošno ozračje pozitivno, kar bi omogočilo sproščeno in neobremenjeno koriščenje pravic. Zato pred- laga široko akcijo, ki bo zaobjela slovenske šole, društva, ustanove in organizacije ter seveda medije, ki naj spodbujajo dosledno uporabo slovenščine v javnosti. Opozarja pa še na dvoje. Prefekturo je obvestil, da so v goriškem mestnem središču razobešeni izključno italijanski volilni plakati, kar je v nasprotju z zakonodajo in z dejstvom, da so bili plakati za sklic volitev po vsem mestu dvojezični. »Preseneča pa me tudi, da so plakati goriške pokrajine ob 2. juniju tokrat v glavnem samo italijanski, ponekod italijanski in furlanski, redke slovenske pa najdemo v zakotnih krajih Gorice. Upam, da gre samo za nerodnost pri nameščanju plakatov,« zaključuje Livio Semolič. SABOTIN - Včeraj zjutraj so si gasilci ogledali pogorišče S skupno radijsko zvezo bi bilo sodelovanje še boljše »S poenotenim sistemom radijskih zvez bi bilo sodelovanje med goriškimi in novogoriškimi gasilci še boljše.« Tako poudarja član novogoriške gasilske enote Sebastijan Kozar, ki je v petek vodil gašenje požara pod vrhom Sabotina. Po njegovih besedah je sodelovanje med gasilci iz Nove Gorice in kolegi na italijanski strani zelo dobro, saj se že dolga leta poznajo, ob tem pa je v Gorici zaposlenih več zamejskih Slovencev. Kozar vsekakor opozarja, da bi lahko še veliko bolje sodelovali, če bi imeli vzpostavljen skupen sistem radijskih zvez; zaradi uporabe dveh različnih frekvenc namreč trenutno radijska zveza ne funkcionira, odločitev o skupnem sistemu pa bi vsekakor morala biti sprejeta na državni oz. meddržavni ravni. Požar na Sabotinu je v petek ob 21. uri povzročil udar strele, ki so ga novogoriški gasilci videli iz gasilskega doma. Takoj zatem, ko je začelo goreti, so obvestili kolege v Gorici, saj je zagorelo na italijanski strani. Na pomoč so poklicali tudi gasilce iz prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo. Skupaj so se iz Štmavra po cesti, ki vodi do italijanske karavle, zapeljali do zadnjega ovinka in tam začeli z gašenjem. V akciji so sodelovali trije gasilci iz Gorice, deset članov goriške civilne zaščite, dva no-vogoriška gasilca in dvanajst prostovoljcev z Dobrovega. Pri gašenju so si pomagali z osmimi vozili za gašenje, proti vrhu požara so zaradi slabe dostopnosti gasili tudi ročno, z vodo in metlami. Ogenj je zajel tri hektarje in pol veliko območje, zgorelo pa je grmičevje in podrastje. Opolnoči so pogasili še zadnja pogorišča, zatem pa so požarno stražo organizirali predstavniki civilne zaščite iz Gorice, ki so Sabotin zapustili okrog 4. ure zjutraj. Ob 7.30 so bili gasilci in pripadniki civilne zaščite spet na hribu in ugotovili, da je bil požar popolnoma pogašen. (nn) Plameni na vrhu Sabotina foto n. costanzo NA HRVAŠKEM Trampuž, kronični ubežnik Matjaž Trampuž Najbolj znani slovenski ubežnik iz zaporov Matjaž Trampuž je spet skušal zbeža-ti. Tretji podvig pa je »Arsenu Lupinu« iz Kostanjevice na Krasu preprečila hrvaška policija, ki ga drži pod nadzorom od sredine aprila. Trampuža so namreč na podlagi mednarodne tiralice aretirali pred dvema mesecema v Zagrebu, kjer še vedno čaka, da ga izročijo Sloveniji. Konec aprila 2008 je že pobegnil iz solkanskega zapora, leta 2005 pa mu je uspelo pobegniti tudi iz zapora v ulici Barzellini v Gorici. Spletni medij www.indirekt.si poroča, da so aprila hrvaški policisti prijeli 33-letnika nekoliko bolj »trdo«. V prerivanju s policisti je namreč udaril z glavo v vzvratno ogledalo policijskega vozila in si zlomil nos. Zato so ga odpeljali v zagrebški klinični center. Med zdravljenjem je po navedbah slovenske spletne strani Trampuž mislil samo na pobeg, ki pa mu tokrat ni uspel, saj so ga ujeli že pred bolnišnico. 33-letnik je lani pobegnil iz solkanskega zapora, kjer je bil zaprt zaradi vpletenosti v vlom v poslovni objekt v središču Šempetra. Pred štirimi leti pa je bil Trampuž v goriškem zaporu zaradi tihotapljenja ljudi čez državno mejo. Septembra 2005 je pomagal prekoračiti mejo dvema bosanskima državljanoma, ki sta ga plačala s 1.600 evri. Za pomoč pri nezakonitem prečkanju meje je Slovenca goriško sodišče maja lani obsodilo na dve leti in osem mesecev zapora, kazni pa ni prestal, saj je oktobra 2005 pobegnil iz goriške kaznilnice. Takrat si je z žlico in s pomočjo še dveh so-obsojencev izdolbel rov za omaro v celici. GORICA - Predstavili master Ujme zahtevajo pravočasne posege Župan pozval univerzi k sodelovanju »Novinarji in krajevni upravitelji me pogosto kličejo, potem ko se zgodi kaka naravna katastrofa. Vsakič jim odgovorim, da je zvonjenje po toči prepozno, zato pa bi se morali prej pozanimati, ali je mogoče preprečiti posledice naravnih ujm s posegi v naravno okolje.« Tako je včeraj povedal Paolo Paronuzzi, direktor podiplomskega masterja Videmske univerze za raziskovanje hidrogeološke ogroženosti teritorija, ki so ga včeraj predstavili javnosti v predavalnici bivšega trgovskega tehničnega zavoda Fermi v Gorici . Master se je pričel februarja, predvidenih 600 ur lekcij in dela na terenu pa bo dvajset tečajnikov opravilo do decembra. Paronuzzi je pojasnil, da se zaradi ma-sterja v Gorici mudijo največji italijanski izvedenci iz hi-drogeologije, ki so navdušeni nad mestom in njegovo okolico. Po njegovih besedah s pomočjo visoko kvalificiranih predavateljev tečajniki osvojijo kompetence, ki so potrebne za posege v naravno okolje in s katerimi je mogoče ublažiti posledice potresov, nalivov in drugih naravnih katastrof. Na predstavitvi masterja sta bila prisotna tudi predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Enrico Agostinis in goriški župan Et-tore Romoli, ki je povedal, da ima master velik pomen, ker zagotavlja strokovno znanje v zelo pomembnem sektorju. Župan je po drugi strani priznal, da je pogosto zelo težko udejanjati protipotresne norme. »Župansko palačo so zgradili v 18. stoletju, zato pa jo je skoraj nemogoče prilagoditi novim predpisom,« je povedal Ro-moli in izrazil zadovoljstvo, da Tržaška univerza v Gorici daje študentom na razpolago dva masterja, Videm-ska pa enega. »V zadnjih časih sta univerzi stopili na pot sodelovanja in racionalizacije svoje učne ponudbe v Gorici, kar bo gotovo prispevalo k njenemu dodatnemu razvoju,« je dejal Romoli. NOVA GORICA OBI center bo »govoril« dvojezično V novem OBI trgovskem centru za gradnjo in dom na Prvomajski ulici v Novi Gorici je že vse pripravljeno na odprtje, ki bo v sredo, 3. junija. Prodajno blago že dostavljajo, tako da so prodajne police iz dneva v dan bolj polne. V trgovskem centru te dni postavljajo tudi dvojezične, slo-vensko-italijanske reklamne napise, potekajo pa tudi vse ostale zaključne aktivnosti, povezane s samo otvoritvijo, na kateri bodo kupci deležni cenovnih popustov in drugih presenečenj. Ker resno računajo tudi na potrošnike z druge strani meje, so v ponedeljek, 25. maja, v italijanskih medijih začeli z reklamno kampanjo. Ta se odvija na zunanjih medijih, kot so veliki reklamni panoji, in v tiskanih medijih, v času otvoritvenih dni pa bodo na novost v mestu potrošnike še dodatno opozarjali z mobilnim oglaševanjem. Najbližji OBI center v Italiji je v Vidmu, najbližjo konkurenco novemu trgovskemu centru v Novi Gorici, v katerem bo kupcem na 6.800 kvadratnih metrov neto prodajnih površin na voljo 40 tisoč različnih artiklov za urejanje hiše, stanovanja in vrta, pa predstavlja Casto-rama v Miljah pri Trstu. (nn) GORICA - Nekdanja šolska stavba v ulici Margotti Le še ruševine Območje je namenjeno Videmski univerzi - Ukinitvi je zapisana tudi jezuitska skupnost Ruševine namesto šole bumbaca V ulici Margotti so le še ruševine. Kot je bilo napovedano, so v nekaj dneh do tal porušili poslopje, kjer je v preteklosti imela sedež nižja srednja šola Locchi. Stavba je bila sprva last goriških jezuitov, ki so kasneje, v soseščini, zgradili center Stella Matutina, poslopje v ulici Margotti pa namenili nižji srednji šoli. S časom se je tudi šola izselila, stavba pa je bila zapisana dolgoletnemu propadanju; z njo je razpadala tudi okolica. Pred nekaj meseci so zaprli prometu en vozni pas ulice Margotti, saj je majava struktura ogrožala pešce in vozila. S ponedeljkom so se začela dela za prekvalifikacijo območja. Poseg so zaupali podjetju ISVA iz Cigliana, naročnik del pa je Videmska univerza, ki namerava tam urediti prostore za svoje delovanje. Univerza bo s časom prevzela celotno območje, ki je bilo nekoč jezuitsko, s Stello Matutino vred. Ukinitvi je torej zapisana tudi jezuitska prisotnost v Gorici. NESREČA V TRZICU Skuterist na tleh V Tržiču se je v petek okrog 19. ure pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval skuterist. Pred prehodom za pešce v ulici Duca dAosta sta se avtomobila ustavila, ker je nekdo prečkal cesto, skuterist pa ni opazil, da sta voznika pred njim pritisnila na zavore. S skuterjem je zato trčil v avtomobil pred sabo in zatem padel na tla. K sreči je utrpel le lažje poškodbe, čelada pa ga je obvarovala, tako da ni utrpel poškodb glave. Na kraju je posredovalo osebje službe 118 in ponesrečenca prepeljalo v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Po nesreči je bila ulica Duca d'Aosta dalj časa zaprta, saj so morali gasilci počistiti iz-lito motorno olje, zaradi katerega je bilo cestišče spolzko in nevarno. Ravno da bi zagotovili večjo varnost pešcem, so pred dnevi v ulici Duca d'Aosta nekoliko spremenili prometni režim. Med drugim so na križišču z ulicama IX Giugno in Rosselli odpravili parkirno mesto, tako da avtomobili lažje zavijejo v ulico Duca d'Aosta; poleg tega so obnovili talno signalizacijo, zato pa so zdaj bele črte na cestišču bolje vidne. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 31. maja 2009 1 1 NOVA GORICA - Shod podmladka Socialnih demokratov in Demokratske stranke Spremembe Evropi lahko prinesejo le mladi Danes v goriškem Kulturnem domu okrogla miza s Fassinom in Vlačičem SERRACCHIANI Obmejni kraji »Evropa potrebuje spremembe in te spremembe lahko prinesejo le mladi evropski socialisti,« je ob odprtju včerajšnje dvodnevne mednarodne konference z naslovom Ideje v Evropi - razmišljajmo skupaj v veliki dvorani novogoriške mestne občine povedal predsednik Mladega foruma socialnih demokratov Marko Baruca. Poudaril je, da je namen srečanja, ki so ga pripravili skupaj z Mladimi demokrati iz FJK, pogovor o temah, pomembnih za evropsko prihodnost, in podpora obema mladima kandidatkama na volitvah za evropski parlament, Mojci IKeva, ki kandidira na listi SD, in Debori Serracchia-ni na listi Demokratske stranke. Poudaril je še, da mlade zelo zanima vprašanje reševanja socialne problematike, saj so mnogi pred prvo zaposlitvijo oziroma se ukvarjajo z reševanjem stanovanjske problematike. »Pomembno je, da se srečujemo tudi z drugačnimi realnostmi, se pravi, da se skupaj s sovrstniki v Italiji pogovarjamo, iščemo skupne rešitve, prenašamo dobre prakse in na ta način dosegamo skupen napredek,« je še pojasnil Baruca. Andrea Gos, deželni tajnik Mladih demokratov FJK je v nagovoru kritiziral Berlusconijeve poglede na vlogo Evrope, ki jih je ocenil kot populistične in rasistične, ter poudaril, da bi moralo biti vodilo Evropi vsestransko zaupanje. Povedal je še, da je bogastvo Evrope prav v njeni raznolikosti ter izrazil potrebo po skupni evropski ustavi. Zbrane, med njimi so bili tudi predstavniki Foruma mladih SDP Hrvaške z Reke in mladinske sekcije Slovenske skupnosti, je pozdravil novogoriški župan Mirko Brulc, ki je izpostavil pomen združevanja mladih z obeh strani meje. Ob tej priložnosti je ponovno kritiziral poostreni nadzor meje, ki se obeta V prvi vrsti kandidatinji Debora Serracchiani in Mojca Kleva foton.n. ob vrhu G8 v Trstu in LAquili ter zbrane pozval, naj se udeležijo volitev. »Potrudimo se, da dobijo glas naši, predvsem mladi. Javno povem, da bo moj glas dobila Mojca Kleva,« je zaključil Brulc. Prav Mojca Kleva, najmlajša na listi SD, se je v nadaljevanju predstavila udeležencem konference. Poudarila je, da kandidira s programom Ljudje smo prvi in izrazila prepričanje, da so nosilci sprememb prav mladi iz Mladega foruma. Njena kolegica Debora Ser-racchiani, kandidatka Demokratske stranke, je uvodoma povedala, da že dejstvo, da je Mojca Kleva mlajša od nje, kaže na to, da je v Italiji več težav z vstopom mladih v politiko. Kritična je bila tudi do dejstva, da se v Italiji o evropskih temah sploh ne govori. »Evropske teme je treba razvijati in gojiti in prav je, da se tega lotijo prihodnje generacije,« je povedala Serracchianijeva in nadaljevala: »V desnih in desnosredinskih strankah vlada prepričanje, da je evropski parlament nepotreben, da Evropa ne potrebuje Italije in obratno. To mentali-teto je treba spremeniti«. Konferenca se je nadaljevala z delavnico Okoljski in energetski izzivi Evrope, ki sta jo vodila Breda Pečan, poslanka SD v državnem zboru, zadolžena za okoljsko problematiko, in Francesco Ma-rangon, profesor Videmske univerze. Mojca Kleva in deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech pa sta vodila delavnico Socialni izzivi Evrope. Danes se dvodnevna konferenca nadaljuje v Gorici, kjer bo v Kulturnem domu ob 15.30 uri zaključna okrogla miza z naslovom Ideje o Evropi - razmišljajmo skupaj, na kateri bosta med gosti tudi Piero Fassino iz Demokratske stranke in Patrick Vlačič, podpredsednik SD in slovenski minister za promet. (nn) SELA NA KRASU V ognju se je rodila svoboda V Selah na Krasu bo danes ob 16. uri proslava z naslovom V ognju se je rodila svoboda, ki jo ob 65-letnici požiga vasi in v spomin na žrtve takratnih dogodkov organizira novogoriško območno združenje borcev za vrednote NOB v sodelovanju s krajevnimi borčevskimi odbori, krajevno skupnostjo Sela na Krasu in občino Miren-Kosta-njevica. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske zveze združenja borcev NOB Janez Stanovnik, v kulturnem programu pa bodo nastopali Pihalni orkester Komen, pevska zbora Kras Opa-tje selo in Kostanjevica-Sela, učenci osnovne šole Miren in podružnične šole Kostanjevica in ansambel Erazem. (nn) Kuzminovi pogledi V Hiši Ascoli v ulici Ascoli v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo arhitekta Diega Kuzmina »Punti di vista - 100 piccoli scritti (2004-2006)«; ob udeležbi avtorja bo govoril Roberto Covaz. Knjigo je založila družba Transmedia. Jutri zaprta okenca Jutri bodo zaprta okenca podjetij IRIS, Irisacqua in Isogas; za informacije bodo delovale zelene številke vseh treh podjetij. RUBIJE - Prva obletnica postavitve Trubarjevega kipa Plodno povezovanje Igorju Komelu izročili več sto podpisov v podporo njegovi kandidaturi za evropski parlament Pred enim letom je bil postavljen doprsni kip Primoža Trubarja pred Rubijskim gradom. Na prvo obletnico tega kulturnega podviga je spomnil neodvisni kandidat za evropski parlament na listi Levice in svobode Igor Komel, ki je bil med organizatorji lanske pobude in se je ob Trubarjevem kipu v Rubijah včeraj srečal še z ostalimi protagonisti dogodka, predvsem s podjetnikom Venkom Černicem, ki je zasnoval in financiral projekt, in z Igorjem Petejanom, županom občine Sovodnje, ki je bila pokrovitelj prireditve ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Pridružili so se jim doberdobski župan Paolo Vizintin in krajevni referent Združene levice Mario Lavrenčič, iz Števerjana pa še županska kandidatinja Ingrid Komjanc in Maja Humar. Tako so bile zaobjete vse slovenske občine, ki so skupaj s kulturnimi sredinami in z zasebnimi partnerji sodelovale pri postavitvi kipa, je poudaril Komel. Spomnili so se tudi na čas izpred treh let, ko je goriška občinska konzulta za Slovence, ki ji je tedaj predsedoval ravno Komel, bila pobudnik postavitve obeležja Simonu Gregorčiču v ljudskem vrtu v Gorici. Ob koncu rubijskega srečanja so Ko-melu izročili seznam z več sto podpisi, ki so jih v podporo njegovi kandidaturi zbrali na Peči, v Sovodnjah, Dolu, Doberdobu, Štan-drežu in drugje. Z županom Petejanom je Komel včeraj obiskal tudi spomenik v Pe-tovljah, na kraju, kjer so 31. maja 1972 v atentatu umrli trije karabinjerji. Igor Komel med včerajšnjim srečanjem pred Trubarjevim kipom v Rubijah bumbaca V olitve 2009 pozornost EU »Rešitev ni v ponovnem uvajanju režimov olajšav. Treba je organizirati omizje med sosednjimi državami, ki morajo skupaj določiti najboljše ukrepe. O zadevah, kot je cena bencina in cigaret, se je treba pogovarjati na višji ravni.« Tako je o ukinitvi proste cone povedala kandidatka Demokratske stranke na evropskih volitvah Debora Serracchiani, ki je včeraj predstavila svoje ideje za razvoj goriškega območja. »Srečala sem župana Romolija, s katerim sva se pogovorila o problematikah Gorice. Med temi je omenil težave gospodarstva zaradi slovenske konkurence, ki se ravna po drugačni davčni zakonodaji. Italijanska vlada je na tem področju odsotna, saj se ne trudi, da bi uskladila pravila obmejnih teritorijev. Prepričana sem, da mora Evropa odgovarjati na specifične zahteve obmejnih krajev,« je povedala Seracc-hianijeva in poudarila: »Že veliko let trdimo, da je Gorica srce Evrope. Mestu pa moramo dati tudi instrumente, da lahko opravlja to vlogo.« Med temi »instrumenti« je naštela logistiko in infrastrukture, pa tudi vrsto ustanov, ki bi lahko izkoristile goriško »mednarodno« poslanstvo in vtisnile mestu pomembnejšo vlogo. Iz sodelovanja med univerzami bi lahko nastal mednarodni center za raziskovanje alternativnih virov energije, rodila pa bi se lahko tudi Univerza miru. Gorica bi dalje bila odličen sedež za šolo, kjer bi se izobraževali javni upravitelji in funkcionarji, podpore pa je vreden tudi projekt mednarodnega centra za raziskovanje na področju terapije bolečine. Serijo predlogov ima Serracchianijeva na področju zdravstva, kjer bi moralo priti do integracije med novogoriški-mi in goriškimi storitvami, posebno pozornost pa bo v primeru izvolitve posvetila vprašanju dela. O vzrokih, zaradi katerih bi morali Go-ričani glasovati zanjo in ne za kandidata Levice in svobode Igorja Komela, je kandidatka DS povedala: »Volivcem nočem govoriti o vzrokih, zaradi katerih bi ne smeli glasovati za druge, pač pa le o predlogih, zaradi katerih bi morali podpreti mene.« Alenka Florenin v »svoji« Vasi Prebivalci spodnjega dela Sovodenj so se v četrtek zbrali na družabnem volilnem srečanju Občinske enotnosti, za katero tokrat kandidira prava "Veserajka'. Alenka Florenin je z zadovoljstvom in kančkom emocije spregovorila "svojim" sosedom in prijateljem iz otroških let, ki se zdaj veselijo njene kandidature in so ji ob strani kljub različnim pogledom na aktualna pereča vprašanja. Srečanje je nudilo dobro priložnost za izmenjavo mnenj, ki bo dobrodošla tudi kasneje in vedno, ko bo treba sprejeti zahtevnejše odločitve. Floreninova je kot vsakič prej izpostavila »težo« kandidatov za občinski svet in podčrtala vrednote, v katerih se prepoznavajo in ki jih bodo vodile tudi v upraviteljskem delu. Od avtoceste in obnove razsvetljave v Vasi, preko športnih struktur, šol, cest in elek-trovoda do Malnišča, županska kandidatka OE je podala prerez volilnega programa in nazadnje prisluhnila sugestijam prisotnih, ki so zadevale različne točke, nenazadnje problem Vipave, ki ponekod vidno spodjeda bregove. Flo-reninova je zaključila z zagotovilom, da bodo njena vrata vedno odprta za vse, srečanje pa se je nadaljevalo s pečenimi sardelami in čevapčiči ter seveda s Fabiovim domačim kruhom. Občani razumejo »Kandidati na listi stranke Slovenske skupnosti iz Doberdoba smo pred dnevi opozorili na napake in površnosti v programu Občinske enotnosti, ki so po našem mnenju nedopustne, saj zadevajo ključno temo pridobivanja sredstev iz evropskih skladov,« piše v sporočilu do-berdobske SSk, ki se tako nadaljuje: »OE v svojem odgovoru priznava očitke in opravičuje napake s sledečo izjavo: "... namensko smo uporabili izraz Interreg, ker javnost takoj poveže ta pojem s programi notranjega evropskega sodelovanja". Občanom je torej treba pojme poenostavljati. Ali OE meni, da volivci niso sposobni sprejemati in razumeti kompleksnejših misli? Kandidati SSk smo prepričani, da je naloga upravitelja drugačna, in sicer, da si vzame čas, da se z občani pogovarja in jim stvari razloži. Prva točka našega programa zadeva odnos uprave do občanov. Verjamemo, da morajo biti občani vedno soudeleženi pri odločitvah, ki zadevajo interese javne razsežnosti. Garancija za tak pristop smo kandidati SSk sami, ki delujemo v okviru vseh društev in organizacij v občini, kjer smo se naučili, da je dialog temelj vsakega nadaljnjega dela.« Še tri srečanja Devetaka V tednu pred upravnimi volitvami prirejata SSk in Skupaj za Sovodnje, ki podpirata županskega kandidata Walterja Devetaka še tri volilna srečanja. V sredo, 3. junija vabi Devetak na pogovor v centru Danica na Vrhu. Naslednjega dne je napovedano srečanje v Vasi, v petek 5. junija, ob zaključku volilne kampanje pa bo praznik pri Francetu v Sovodnjah. Vsa srečanja se bodo pričela ob 20.30. Komel danes v Pevmi Igor Komel, neodvisni kandidat Levice in svobode za evropski parlament, se bo danes ob 10.30 srečal z volivci na glavnem trgu v Pevmi. Jutri ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu volilni shod oz. prijateljsko srečanje Levice in svobode. »Dobrodošli bodo vsi somišljeniki in prijatelji gibanja, ki si prizadeva za povezavo tako levice kot tudi slovenske narodnostne skunosti v Italiji,« poudarjajo prireditelji srečanja. Kocijančič jutri v Doberdobu SKP iz Doberdoba prireja jutri ob 19. uri v sprejemnem centru Gradina srečanje z volilci in kandidatom za evropski parlament Igorjem Kocjančičem. Občinska enotnost v Dolu Kandidati Občinske enotnosti iz občine Doberdob se bodo jutri ob 20. uri srečali z volivci na sedežu društva Kras Dol-Poljane na Palkišču. 1 2 Nedelja, 31. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / PODGORA - Praznik slovenske, furlanske in italijanske kulture Kdor je zvest svoji identiteti, ni zaprt, temveč bogat Na domačiji Pri županovih je množično publiko nagovoril pisatelj Boris Pahor »Le zvestoba lastnim koreninam nam omogoča, da razumemo vrednost tuje identitete. Biti zvest lastni identiteti ne pomeni biti zaprt, pač pa bogat.« Na potrebo, da se to prepričanje posreduje mladim generacijam, je opozoril slovenski pisatelj Boris Pahor, ki je včeraj v Podgori nagovoril množično publiko. V prelepem okviru domačije Pri županovih je namreč potekal kulturni praznik, ki so ga prireditelji - rajonski svet za Podgoro, furlansko filološko združenje in SSO - posvetili večnarodnosti in večjezičnosti na Goriškem. Pobudniki so odločili, da s praznikom slovenske, furlanske in italijanske kulture primerno ovrednotijo eno izmed najlepših kmetij na Goriškem, v kateri je prejšnjem stoletju stanovala družina Antona Klančiča, zavednega Slovenca, ki je bil skoraj pol stoletja podgorski župan. Osrednji gost kulturnega dogodka, ki so se ga ob mnogih domačinih in Goriča-nih udeležili tudi Klančičevi potomci, je bil Desno Boris Pahor in Walter Bandelj, levo množično občinstvo, ki se je udeležilo praznika treh kultur v Podgori bumbaca slavni tržaški pisatelj, na sugestivnem dvorišču domačije nasproti »pašerele« pa so ob njem spregovorili še direktor furlanskega fi-lološkega društva Feliciano Medeot, slovenski kulturni delavec Janez Povše in goriški zgodovinar Sergio Tavano. Za še prijetnejše vzdušje so poskrbeli oktet Vrtnica ter člani komorne skupina slovenskega glasbenega centra Emil Komel, v imenu prirediteljev pa sta pozdravila predsednik in podpredsednica rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj in Caterina Ambrosi. O furlanski prisotnosti na Goriškem je spregovoril Feliciano Medeot, ki je poudaril, da »furlanska identiteta« ne pomeni istovetenja z eno ali drugo stranjo. »Perspektiva naše skupnosti na Goriškem je biti del pluralnega mozaika, v katerem vsi, čeprav smo si med sabo različni, veslamo v isto smer,« je povedal direktor furlanskega filo-loškega društva. Slovenski kulturi in kulturi nasploh pa je svoj poseg posvetil Janez Po-vše. »Današnji dogodek je toliko dragoce- nejši, ker se na njem oglaša troje temeljnih kultur tukajšnjega prostora, ki vsaka po svoje nepogrešljivo sestavljajo naše ozemlje,« je povedal Povše in nadaljeval: »Vsaka resnična kultura ima globlji namen, ki je pogosto več od kulturnih dogodkov samih. Vsaka resnična kultura želi obogatiti sebe in druge, ima željo razširiti obzorja naše misli in spodbuditi plemenitejša dejanja. Upam si trditi, da je ta želja v kulturi naše narodne skupnosti močno navzoča, in je v enaki meri vrojena v osrčju italijanske in furlanske kulture.« Da je Gorica »najboljša projekcija naj- boljše evropske civilizacije« je prepričan Ta-vano, ki so mu organizatorji zaupali predstavitev osebnosti in življenja Borisa Pahorja. Le-ta je spregovoril o pomenu poznavanja zgodovinskih dogodkov, o delitvah znotraj slovenskega naroda ter o manjšinskih jezikih in njihovi zaščiti. »Vprašanje manjšinskih jezikov ima univerzalno razsežnost. Zato nismo provincialni, če tu razpravljamo o sobivanju slovenske, furlanske in italijanske skupnosti, pač pa smo na evropski ravni. Smo zavest in zgled tega, kar Evropa še ni,« je poudaril Boris Pahor. Aleksija Ambrosi »Prihodnost je tu!« Občinska enotnost v Števerjanu se v svoji volilni kampanji osredotoča na zahteve krajanov, ki so bistvenega pomena za razvoj občinskega teritorija. Veliko pozornost posveča kmetijstvu, promociji turizma, aktivnejšemu sodelovanju z občinami širšega briškega ozemlja, uresničitvi javnih del in uveljavitvi vseh pravic slovenske narodne skupnosti, predvsem pa spodbuja mlade k aktivnemu sodelovanju pri upravljanju občine. OE z župansko kandidatinjo Ingrid Kom-janc noče pripovedovati pravljic ljudem, pač pa zagotavlja, da bo z doslednostjo in odgovornostjo uresničevala svoj program in tako dala občini novega zagona, ki je prepo-treben za boljšo prihodnost. Kritike namesto programa Župan Sovodenj Igor Petejan zavrača izjave liste Združeni, ki je občinski upravi med drugim očitala, da bo pločnik samo »pofli-kan«. »Lažejo. Pločnik skozi vas bo obnovljen, poškodovani kamniti robovi bodo nadomeščeni. Namesto da bi vseskozi kritizirali, zakaj ne raje predstavijo česa novega in izvirnega iz svojega programa? O tem niti vrstice. Obljubljajo samo, da bodo dokončali dela, ki so že začeta in skoraj zaključena, za kar pa gotovo nimajo nobene zasluge,« pravi Petejan. Mladi Doberdobci ogorčeni Na predstavitvi doberdobske liste Severne lige in Ljudstva svobode so omenili, da v primeru volilne zmage nameravajo ustanoviti združenje Pro Loco; zamisel so vključili tudi v volilni program, ki ga delijo po vasi. Nad tovrstnim početjem so ogorčeni predstavniki doberdobske mladine, ki že nekaj mesecev navezujejo stike z vsemi vaškimi društvi, da bi ustanovili Pro Loco. Mladi pobudniki novega združenja, ki bi skrbelo za ohranjanje vaških običajev, želijo, da bi bili v odboru predstavniki vseh vaških društev. Eden izmed temeljnih členov še nedokončanega statuta poudarja namreč popolno apolitičnost združenja. Zato pozivajo Severno ligo in Ljudstvo svobode, naj si ne prilaščata truda in zamisli vaških kulturnih društev. ŠTEVERJAN - Na letošnjem Likofu o vzgoji k pitju vina Odgovorno uživanje Ponujali vrhunska vina osemnajstih vinarjev - Zanimanje vzbujali tudi domači obrtniki Vse bolj je potrebna vzgoja k odgovornemu pitju vina; zaradi ostrejših prometnih predpisov in zaradi zdravilnih učinkov zmernega uživanja žlahtne kapljice. Tako so poudarili med včerajšnjo okroglo mizo, ki je dopoldne potekala v okviru števerjanskega praznika Likof. Srečanje je vodil agronom in novinar Claudio Fabbro, med njegovim potekom pa so osvetlili razne vidike uživanja vina, njegove proizvodnje in prodaje, na katero so v zadnjih časih negativno vplivali zaostreni prometni predpisi. Številni vozniki se namreč raje odpovejo pitju, kot da bi tvegali odvzem vozniškega dovoljenja. Med posvetom so razložili, da se zaradi kozarca vina stopnja alkohola v krvi ne dvigne preko dovoljene vrednosti, zato pa so pozvali k odgovornemu uživanju žlahtne kapljice in še predvsem briških vrhunskih vin. Le-ta so bila absolutni protagonisti popoldanskega dogajanja na trgu pred števerjansko cerkvijo. Kakor v prejšnjih letih so kmetije, vinarska podjetja, gostilne in agriturizmi pod šo- Degustacija vin (levo); pletenje košar (desno) bumbaca tori razstavili svoje pridelke in dobrote. Obiskovalcem so bile seveda na voljo briške češnje, medtem ko so lahko okusili vrhunska vina kar osemnajstih šte-verjanskih vinarjev. Za poživitev dogajanja na trgu so poskrbeli domači obrtniki, ki so pokazali, kako so nekoč pletli košare in izdelovali druge kmečke potrebščine. Četrta izvedba prireditve, s katero želijo promovirati tipične pridelke Brd, njihove naravne lepote in zgodovinske znamenitosti, je sicer v Števerjan priklicala obiskovalce iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev dežele Furlanije-Julij-ske krajine in Slovenije, več pa je bilo tudi turistov, ki so se v Brda pripeljali iz raznih italijanskih mest in Avstrije. Li-kof je bil namreč vključen tudi v pobudo Odprte kleti, ki je že več letu uspešna, medtem ko so bili njegovi prireditelji Vinoteka Števerjanski Griči, kulturno društvo Briški Grič, prosvetno društvo F.B. Sedej ter lovski družini Šte-verjan in Jazbine. Pokroviteljstvu so Li-kofu zagotovili konzorcij Collio, šte-verjanska občina in gorska skupnost za Brda, Terske in Nediške doline. ŠTMAVER - Moški pevski zbor 50-letna predanost slovenski pesmi Jubilejni koncert foto vip Pevci moškega pevskega zbora Štmaver so proslavili 50. obletnico delovanja. Za kraj prisrčnega praznovanja so izbrali kletne prostore domačije Barnaba, ki ji krajani pravijo tudi štmavrski grad. Prostore so okrasili in pripravili lepo scensko postavitev, ljudje pa so do zadnjega sedeža napolnili veliki koncertni prostor. Program večera so poleg »Abrahamovcev« oblikovali še štmavrski otroški pevski zbor, mladinski odsek društva Sabotin in Vokalno-instrumentalna skupina Zali rovt iz Tržiča na Gorenjskem. Najprej so na prizorišče stopili pevci zbora-jubilanta, ki so pod vodstvom dirigentke Nadje Kovic odpeli nekaj pesmi iz bogate slovenske zakladnice. Sledil je nastop otroškega zbora, ki z društvom Sabotin praznuje letos 21 let delovanja. Tudi ta zbor, ki ga sestavljajo otroci iz Štmavra in drugih okoliških vasi, vodi neutrudna dirigentka Nadja Kovic. Pred zaključnim nastopom slavljencev so se publiki predstavili pevci iz Tržiča, ki z društvom z obronkov Sabotina sodelujejo že nekaj let. Pevski večer so dopolnili še člani mladinskega odseka društva Sa-botin, ki so z recitacijami, dovtipi in šaljivimi prizorčki popestrili že kulturni večer. Praznovanja rojstnega dne zbora Štmaver so se udeležili številni gostje. Med temi gre omeniti predsednika pobratene krajevne skupnosti Solkan Miho Ravnika, predsednico ZSKP Franko Padovan, občinskega svetnika Silvana Primosiga, predsednika turističnega društva iz Solkana Branka Belingarja, podžupana občine Šte-verja Dominika Humarja, predsednika domačega krajevnega sveta Lovrenca Per-soglio in predstavnike različnih društev in organizacij. Vsi so čestitali Štmavercem za visok jubilej in za pomemben delež, ki ga s petjem prispevajo pri ohranitvi in razvijanju ljubiteljske kulture v zamejstvu. Vodstvo društva se je vsem zahvalilo za pozornost, posebno zahvalo pa je izreklo lastnikom domačije, družini Mauri. Na koncu večera, so na prizorišče prinesli še veliko torto s petimi velikimi svečami, ki so ponazarjale pet desetletij prizadevanj, truda in ljubezni do slovenske pesmi. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. maja 2009 1 1 gorica - Zaključna prireditev Dijaškega doma Simon Gregorčič Pomladni dan v devetih točkah Mlajši gojenci z izštevanko in s pesmijo o živalcah, starejši pa z disko plesom in rokerskim nastopom Gojenci in gojenke Dijaškega doma iz Gorice so v sredo, 20. maja, praznovali v goriškem Kulturnem domu svoj Pomladni dan. Vsakoletna zaključna prireditev je bila tudi tokrat raznolika in pisana, saj so se otroci in vzgojitelji potrudili ter kreativno uprizorili devet po vsebini drugačnih točk. Najprej so nastopili prvošolčki in korajžno zapeli polžku, žabici, mravljici in ježku. Sledila je izštevanka Kaj sem prislužil, ki so jo otroci ob mentorstvu vzgojiteljice Sabrine in pomočjo risb glasno in suvereno recitirali. Drugi razred se je preselil na divji vzhod in z vzgojiteljico Natašo zaplesal Country ples. Tretji, ki mu letos sledi ravnateljica Kristina Knez, je iz učnih potepanj po mestu pripravil zanimivo reportažo o zgodovini in lepotah Gorice. Tudi Andrejevi gojenci so se izkazali s muzikalom Veselica, v katerem so plesali, igrali, peli in nas popeljali v preteklost, na veselico, na kateri je potekala tragikomična ljubezenska zgodba! Dekleta petih razredov so zapela nekaj zahtevnih pesmi. Oba zbora sta dobro pripravili že dolgoletni sodelavki Dijaškega doma Dina Slama in Irena Pahor, ki sta poskrbeli tudi za glasbeno točko s flavtisti iz Glasbene šole Nova Gorica. Nižješolci, ki so med tem za kulisami nestrpno čakali, so se z vso skladiščeno energijo izkazali najprej v plesu, kasneje pa še v rokerskem nastopu. Tretješolke Ilarija, Gaja, Mateja, Valentina in Giulia so na spodbudo vzgojiteljice Majde zaplesale ob zvokih narodno-zabavne in disko glasbe. Jan, Denis, Tristan, Martin, Jan G., Peter, Andrea C., Alberto, Vanja, Veronika P., Martina, Cecilia in Federica so uprizorili Blues Brotherse in znano Siddhartovo Od višine se zvrti, tako da se je v dvorani ob teh zaključnih točkah vzdušje povzpelo na višek z glasnim ploskanjem in žvižganjem kot na pravem koncertu. Glasbenike je pripravil vzgojitelj Robi, ki je kot običajno skrbel tudi za snemanje. Ravnateljica Kristina Knez se je vsem nastopajočim in sodelujočim prisrčno zahvalila, poklonila cvetje vzgojiteljem in pohvalila sodelovanje s Kulturnim domom. Tehnična plat je bila zaupana Kristjanu, medtem ko so za okusno in bogato zaku-sko poskrbele kuharica Marina in njuni pomočnici Daniela in Majda. Gojenke plešejo foto b.princic društvo upokojencev - Podoživljali preteklost Po Cankarjevih poteh Ob rojstni Vrhniki so si ogledali tudi deroče izvire Ljubljanice in Predjamski grad Med obiskom Predjamskega gradu foto epd Skupina članov in prijateljev se je 9. maja odzvala na vabilo Društva goriških upokojencev, ki je sklenilo ob rojstnem dnevu Ivana Cankarja obiskati njegovo Vrhniko. Namen pobude je bil opozoriti na zgodovinsko preteklost Vrhnike in na pisateljevo veličino, s čimer so bili udeleženci seznanjeni že med vožnjo. Na programu sta bila po zaslugi izkušenih vodnic daljši in krajši pohod po mestu za natančno spoznanje vseh dogajanj zelo številne Cankarjeve družine. Najprej je bil seveda obisk spominske hiše, ki je bila zgrajena na temeljih revne Cankarjeve rojstne hiše, ki je v požaru do tal zgorela, ko je imel Ivan le tri leta. Vrstili so se postanki ob spomeniku pri glavni cesti, nato ob Klancu in ob vseh stavbah ter ulicah, ki so povezane z utrinki iz Cankarjeve mladosti. Udeležence so navdušile pripovedi o »enajsti šoli pod mostom«, ob Ljubljanici, o doživljajih iz šolskega in poznejšega življenja, ki se zrcalijo v pisateljevih delih, zlasti v črticah, ki sta jih vodnici recitirali na pamet. Večina izletnikov se je na triurnem daljšem sprehodu ustavila tudi pred osmimi stavbami, kjer so člani Cankarjeve družine živeli po požaru; na vsaki od teh stoji tablica z družinskimi podatki. Pohod so sklenili pri Močilniku, kjer so si ogledali deroče izvire Ljubljanice, ki nas spominjajo na legendo o Argonavtih. Po kosilu so se odpeljali še do Predjamskega gradu, kjer so zvedeli vse v zvezi z dogodivščinami klativiteza Erazma. (epd) CENTER EMIL KOMEL Glasbeni kampus Šolska vrata se niso še zaprla, na centru Emil Komel pa že napovedujejo dejavnosti za poletne mesece. Med temi bo letos prvič stekel v Štandrežu glasbeni kampus ali druženje šolskih otrok ob glasbi. Za te oblike druženja se navdušujejo predvsem starši, ki bodo tako lahko za nekaj dni zaupali svoje otroke varnim rokam učiteljev oz. animatorjem različnih glasbenih aktivnosti. V sproščenem vzdušju bodo otroci odkrivali osnove glasbene govorice in postajali aktivni proizvajalci zvokov in glasov. Skupinske delavnice z možnostjo tudi individualnega pouka bodo vodili učitelji in profesorji, ki imajo že dobre izkušnje z delom z mladino. Kampus je namenjen otrokom med 6 in 12 leti in bo trajal od 11. do 19. junija od 9. do 13. ure. Vpisovanje je že v teku in se bo zaključilo 3. junija, ob vpisu bodo organizatorji sprejemali tudi članarino (80 evrov); podrobnejše informacije so na voljo la sedežu centra Komel (na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici) ali na tel. 0481-532163. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 18.00 - 21.00 »Uomini che odiano le donne«. Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 »Una notte al museo 2: La Fuga«; 19.50 - 22.05 »Vin-cere«. V GORICI JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 »Una notte al museo 2: La Fuga«; 19.50 - 22.05 »Vincere«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 - 20.30 »Uomini che odiano le donne«. Dvorana 2: 15.10 - 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 15.00 - 17.20 - 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 4: 15.40 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 19.50 »Vincere«; 22.10 »Angeli e demoni«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.20 - 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Uomini che odiano le donne«. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Trikrat zdravo za Roberta Makuca Uspešno je opravil trenerski izpit in zdaj bo vodil Val do novih zmag in uspehov. Vsi Valovci Koncerti Dvorana 4:17.30 - 20.00 - 22.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Vincere«; 22.10 »Angeli e demoni«. fl Razstave KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Gabrij prireja Srečanje zborov in vokalnih skupin na sedežu društva v soboto, 6. junija, ob 20.30. H Šolske vesti MLADINSKI DOM obvešča, da se še do 31. maja tretješolci lahko vpišejo k pripravi na malo maturo, ki bo potekala v Mladinskem domu v Gorici od 8. do 12. junija. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja odprtje razstave starih znamk in razglednic Primorske, Gorice in Solkana ter publikacij in dokumentov goriškega pisatelja Damirja Fei-gla v četrtek, 4. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. □ Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja od 8. do 13. junija ženski in moški turnir v malem nogometu na plošči doma Andreja Budala v Štandrežu. V soboto, 13. junija, bo med finalnimi tekmami nastop plesne skupine Oton Župančič, ob zaključku pa koncert skupine Best Company. POLETNI SREDIŠČI SREČANJA IN IZZIVI 2009 za otroke in mlade od 4. do 14. leta bosta potekali vsako dopoldne v Gorici v ul. Don Bosco 60 - 66 od 15. junija do 17. oz 3. julija v režiji Skupnosti družin Sončnica in Mladinskega doma iz Gorice. Vpisi in informacije na tel. 3283155040 ali 0481-546549 in 0481536455. VOLILNI URAD GORIŠKE OBČINE bo 1., 2. in 3. junija odprt od 8.45 do 19. ure, 6. junija od 8. do 22. ure in 7. junija od 7. do 22. ure; informacije na tel. 0481383227, e-pošta elettorale@comune.go-rizia.it. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: danes, 31. maja, ob 19. uri nagrajevanje ex-tem-pore, zborovski nastop in komedija »Duško se joče« v izvedbi dramske skupine PD Štandrež, ples z ansamblom Hram. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici v ponedeljek, 1. junija, zaprt. AŠZ OLYMPIA prireja prikaz dela skupin gymplay, orodne telovadbe, ritmike, minivolleyja in športnega plesa z naslovom Vsi na počitnice! v četrtek, 4. junija, ob 19.30 v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. SUMMER CAMP 2009: AŠD Juventina prireja poletni nogometni kamp na nogometnem igrišču v Štandrežu od 22. do 27. junija od 8.30 do 17.30; informacije in prijave do 13. junija na tel. 0481521314, tel. 333-3693689 (Luciano Col-lenz) in tel. 329-0913340 (Maja Peterin). Prireditve V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja v torek, 2. junija, ob 20. uri predstavitev zbornika Krila migracij - po meri življenjskih zgodb. Pripovedi aleksandrink, gospodinjskih pomočnic, prebežnic, izseljenk... S Poslovni oglasi SPREJEMAMO RAZNOVRSTNA GRADBENA DELA. Tel. 0038641625393 Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Prispevki V spomin na Ivanko Vižintin poklanjajo sestri Ana in Karla ter brat Ivan z družinami 150 evrov za MoPZ Jezero. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 10.30, Gervasio Fiore v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. JUTRI V MARIANU: 14.00, Ida Zotti vd. Zoff (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 29.5.2008 29.5.2009 Ob prvi obletnici smrti naše Vide Cotič se je z žalostjo v srcu spominjamo hčeri Lilijana in Claudia ter vnuki Vanja, Tanja in Nikita Ronke, 31. maja 2009 Aries Internacionalizacija: program poslanstev2009 PRISPEVKI ZA UDELEŽBO Zo vse zgoroj omenjene pobude [e predvideno itpločilo prispejo [voveher] Tržaške Trgovinske Zbornice zo podporo internacionalizocije tržaških molih in srednje velikih podjeM| (PMl). Voucherji, v višini 1.400,00 evrov, krijejo le delno pri slap ni delež, prevajalsko, prevozne ter poto volne in prenočitvene broške {no j ni ¿ji skupni siroiek 2,000,00 evrov). * Države izkljifiene iz voiichc KJE KDAJ SEKTDftJI E'PÜH 2Á PftEÜ HÍ)L)N L P I? I JAVO INDIJA MEHIKA IN PERU M14 Mun;L(]| h Pult ali Ddhi ali Bar^alane Mbxíío C¡ly ■n lima 25. septembra 10.-17. oktobra i Jft^ji ¡n IndurhljiLa p^m^irocyg ^J j (J H i ' OtHH*l|M «wrff h oU¡< ■ qnni] piife ,r, ii^ilriKll 1 GtodbpHhQ h igiüdbá, .■■.¿.jlili-t kamponqfilt zo mkjltra^b 1 Wfpmi lhio|i * fbjk.lTtHl.lij * Avlomob lizal*. iuiliiú I VÉbd.iiü indu3lii|u * Küj—dIiiu » ÜIhíVd-- mkr ' Tibtik • h'íni uitox * Gradtmihro HRVAŠKA IN ČRNA GORA' nm 13.-\6. 26. Hi in Kotor oktobra * HUlitM I'WVi I 1 mum TURČIJA O ZAE IN KATAR Istanbul ■n AnkgrQ Duba j ■rt D:: I n 18.-22. iiklobfa 15.-1?. novembra ■ icr 1 GfaabtriUho ' H.[y* !■ !.-jrr„ ,n zc^otf z1 l>j»'(i i MnScinin: ' O4ol|e [obnovil «»H«. «H* «HlIMst 1 iLn1 LH]t4fli3id folaliüa *pomoí IvoliFitiíiofiígo Owb¡Q m«) poiktntNom. Na iKOfiVe lohV& nudLífto Hxl" pra*n . OBLIKA iflinl»rfltiim «cbru» utri fiomracijo. 1 a image praiboroljce je Ms koristna, Id so vstopit t e*et iTjvbAr7! Ekilv k odvija v kulturnih, ¡Milnih m d-ug'1» neprofilnfli organiidc j:iH Prartcvcrijci lahko urnike piilas-a tLudiJu Za Srttfe delo pmerTUTG nKKOtD pjčilz pc miiKll^H U L-diu unu kno, V okviiu ifuEb« r mafro pridobiti fbnretiYni za itjdo f« uwni in v poJtlkncm ,, ;r<"r.ihi!;iri|n, pg Kiktjirfku [M policij ki bo nhngalfe pgklirni lirliifiVvHi. Irfi: rvii/ HVTI ".'JL■ Ul Im-tram 1B in ui » MIvni Livlihi IluIu 1E I EPMIJIfl crvil F .,1 D^-^!.»------d-- n L" "3J i " C "i" i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 31. 5. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Čar knjižnega branja Težko je verjeti napovedi, da bodo današnja in prihodnja multimedijska, digitalna sredstva čez nekaj let nadomestila knjigo. Prav tako si je težko predstavljati, da bomo nekoč brali romane, povesti in črtice na bolj ali manj velikih ekranih oz. prenosnih ekranč-kih. Nekaj takega se sicer že pojavlja in bo morda odščip-nilo knjigi nekaj bralcev. Pa vendar se mi ne zdi mogoče, da bi kljub vsej tehnologiji, knjiga popolnoma izginila iz polic naših domov, knjižnic in knjigarn. Ko se vzame v roke knjigo, je preveč mikavno si jo ogledati kako je opremljena s prednjo in zadnjo platnico ter jo nato odpreti z občutkom odhoda na dolgo in nadvse želeno potovanje. Vsaka obrnjena stran in prebrano poglavje so kakor etape, nove pokrajine. Prebrana stran ali poglavje ostane kot spomin na obiskane kraje, iz katerega se vijejo vonjave in prizori, ki se spojijo z občutki in mislimi. Človeka zajame strast, da strani kar požira in prebrana knjiga postane kot dobra hrana za dušo, kot okus, ki traja vse življenje. Ta okus človeka privede, da se h knjigi spet vrača, jo spet okusi, ter odkrije besede, stavke in poglavja, ki jih je prej prezrl ali površno prebral. Vse to kar preberemo vstopa v naš življenjski vsakdan. Spaja se z našim vsakdanjim delom in oplaja naša dejanja, besede, misli. Ohranja nam stik z našo bližnjo in daljno preteklostjo, pove nam kdo smo in od kod prihajamo. Knjiga nam odpira nova obzorja in riše obrise prihodnosti, vse bolj se nam kaže kot svetilnik znotraj človekovega duševnega in duhovnega sveta. Brez knjige bi prav gotovo bili ob važnega življenjskega sopotnika. Še posebno je to pomembno za narodno skupnost kakršna je naša. V knjigi naša skupnost živi, vstopa v bogato tradicijo slovenske, evropske in svetovne kulture. Skupaj z njo stopamo tudi mi, od našega otroštva do odraslosti. Ob njej se oblikujemo kot osebe in narod. Preko knjige si pridobivamo naš spomin in istovetnost. S knjigami in pisano besedo nakazujemo pot v prihodnost. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it Evelina Umek: biti pisatelj V tem času se v Tržaški knjigarni odvijajo Dnevi slovenske tržaške knjige. Vi boste tudi aktivno sodelovala. Od kdaj pišete? Pisati sem začela v nižji gimnaziji. Sprva so to bili prosti spisi, ki nam jih je dajal prof. Fajs in najboljše objavljal v Literarnih vajah. To me je spodbudilo, da sem začela načrtno pisati za Literarne vaje, za objavo. Navdih sem črpala iz svojega okolja, iz pripovedi, ki sicer niso bile namenjene mojim ušesom, a so v meni vzbujale različna občutja, asociacije, iz katerih so vznik-nili moji prvi junaki, moje prve zgodbe. Kaj skušate posredovati preko vašega pisateljevanje? Pisateljevanje mi pomeni pričevanje, o času, o ljudeh, prostoru, sporočanje drugim, kar doživljam, občutim, vidim, čeprav se moja pripoved ne odvija v prvi osebi in to niso dnevniki, vendar pišem skozi sebe. Obenem pa skušam vsako dogajanje pokazati čim bolj objektivno, z določeno di-stanco in prepuščam bralcu, da sam razbere »svoje« sporočilo. Skoraj štiri desetletja sem preživela v Ljubljani, posvetila sem se pisanju za otroke in šele, ko sem se vrnila v Trst, sem začutila, da moram pisati za odrasle. Zgodbe so se prav tako kot v najstniških letih začele porajati iz okolja. Prepričana sem, da le tisti, ki živimo tukaj, lahko pričujemo o našem življenju, težavah, odrinjenosti pa tudi sožitju z večinskim narodom. Vsak prostor ima svojo zgodbo, ki je lahko specifična in obenem univerzalna. Kakše so težave biti pisateljica? Pisateljevanje mi je predvsem v veselje. Ko pišem, vse okoli mene izgine, na zaslonu se porajajo besede, ki sledijo neki notranji nuji. Ko razmišljam in ustvarjam junake svojih romanov, rastejo počasi. Najprej jih postavim v čas in prostor in potem nizam njihove lastnosti, odnose... Gibljem se v izmišljenem svetu, kjer je vse mogoče. Ko pišem za otroke, je veselje drugačno, najti moram v sebi igrivost in jo preliti v besede, da bodo lažje našle pot do mladih bralcev. Ko je knjiga napisana, se začne njegova pot do založbe, do tiskarne in tista najtežja - med ljudi. Za vse nas, ki ustvarjamo na obrobju slovenskega prostora, je pot do središče Slovenije naporna, včasih skoraj nemogoča. S temi težavami se srečujemo vsi, pisatelji in pisateljice, razen redkih izjem. Kakšna je danes vloga knjige? Živimo v dobi medijev, ki nenehno zahtevajo našo pozornost, pitajo nas s takimi in drugačnimi novicami in čenčami, svetovni splet nas privlačuje z množico podatkov in s svojimi neštetimi možnostmi, toda knjiga je obdržala svojo vlogo. Branje knjige je intimno dejanje, ko je človek sam s seboj, z avtorjem in njegovim delom. Pisana beseda posreduje znanje, sprošča domišljijo, spodbudi bralca k razmišljanju. Bralec je veliko bolj svoboden kot gledalec televizije ali deskar na internetu. Bo v prihodnosti še vedno aktualna? Že pred nekaj desetletji so se mnogi spraševali o aktualnosti knjige, ali jo bodo izpodrinile digitalne izdaje. Tudi danes najdemo veliko tekstov na internetu, za zbrano branje jih moramo natisniti na papir. Prepričana sem, da bo tudi v prihodnosti knjiga aktualna. Vedno pa bo bolj pomemben kot nosilec besedila njegova vsebina. Doživljate, da je zanimanje mladih za knjigo primerno? Če se ozrem okrog sebe, srečujem mlade, ki veliko berejo in tiste, ki se jim zdi knjiga odveč. Ti iščejo samo tiste informacije, ki jih zanimajo, in odklanjajo predvsem literaturo. Zdi se mi, da se z odraščanjem izgublja zanimanje za knjigo, zato je zelo pomembno, da se knjiga zasidra v otrokove navade že v otroštvu. Bralna značka je lepa popotnica bodočemu bralcu. Kakšno oceno dajete kakovosti zamejske in vseslovenske knjižne produkcije? Ocenjevati slovensko in zamejsko knjižno produkcijo bi bilo herkulsko dejanje. V Sloveniji izide toliko novih knjig slovenskih avtorjev, da je nemogoče prelistati vsakoletne novosti, kaj šele jih prebrati. Mislim, da je slovenska knjižna bera dovolj raznolika in tudi na zadovoljivi ravni. Nekateri avtorji seveda izstopajo. V zamejstvu pa smo lahko ponosni na svoje knjižne izdaje, na tako majhnem prostoru najdemo pesnike in pisatelje, pisce različnih zvrsti, ki ne zaostajajo za tistimi iz matične domovine. Predvsem je razveseljivo, da se pojavljajo nova imena, nove avtorice. Pogrešam pa mlajše pisce, tako pesnike kot pisatelje. Morda pa je vse večja okuženost z italijanskim medijskim prostorom tista ovira, ki jim jemlje pogum, da bi spregovorili v slovenskem jeziku. Ameriški zbor University of Utah Singers navdušil Mladostniško navdušenje, ki je naravnost izbruhnilo ob zaključku nastopa ameriškega koncertnega zbora »University ob Utah Singers«, samo po sebi priča, da je bil sobotni goriški kon-certv v KC Lojze Bratuž prava poslastica tako za mlade kot za manj mlade navdušence zborovskega petja. V svojem nastopu so mladi američani predstavili popoln niz ameriške zborovske tradicije, ki je zaobjel ameriške duhovne, med temi tudi nekaj gospel, ljudske in tipične kavbojske pesmi. Nekaj pesmi je bilo tudi uspešnic iz ameriških musiklov, še posebno zaključna Oklahoma! Zbor vodi dr. Brady R. Allred, profesor glasbe in ravnatelj »Choral Studies« na univerzi v Salt Lake City, glavnem mestu zvezne ameriške države Utah. Priznanje s strani publike je bilo še posebno podčrtano, ko je zbor zapel tri slovenske narodne pesmi Pa se sliš, Dajte dajte in Dekle je na pragu stalo. Goriški koncert zbora University of Utah Singer spada v mednarodno koncertno turnejo 2009. Turneja predvideva gostovanja na Češkem, v Madžarski, v Hrvaški, trikrat v Sloveniji (Brežice, Koper in Ljubljana), v Avstriji in Nemčiji. V Čenijeboli otvorili obnovljene prostore društva »Monte Joanac« V nedeljo, 24. maja je v Čenijeboli potekala otvoritev prenovljenega sedeža Kulturnega krožka »Monte Joanac«, ki skrbi za razvoj slovenske kulture in je zbirna točka domačinov. Pred otvoritvijo je bila darovana dvojezična sv. maša, pri kateri je maševal p. Ciril Čarga, ki je podčrtal pomembnost premoščanja predsodkov, če želimo zgraditi mirno sožitje v večjezični in multikulturni družbi. To je bilo še posebno izrazito med sv. mašo in pri otvoritvi, ko je zapel zbor Pod lipo iz Barnasa. Pod vodstvom Nina Specogne, so zadonele pesmi iz bogate zbirke duhovnih in ljudskih pesmi slovenskega, italijanskega ter furlanskega izročila. Uradni otvoritvi so prisostvovali Franco Beccari župan občine Fojda, odbornik Gabriele Verona za Gorsko skupnost, predsednik kulturnega krožka »Monte Joanaz« Celso Topatigh, deželni predsednik SSO Drago Štoka in pokrajinski predsednik SSO za Benečijo Giorgio Banchig. Slovesnosti je prisostvoval tudi pokrajinski svetnik in občinski odbornik v občini Fojda Cristiano Shaurli. Rino Petrigh je podal zgodovino društvenega sedeža, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni. Kulturni krožek »Monte Joanac« pa izhaja iz čenijebolške zadruge. Po potresu je sedež bil obnovljen s sredstvi, ki so jih priskrbeli slovenski emigranti iz Švice. Pomembno je bilo posredovanje kulturnega delavca, pokojnega Ada Conta. Sedanja obnova sedeža je sad posredovanj in pomoči članov krožka, raznih ustanov, organizacij in Sveta slovenskih organizacij. Župan Franco Beccari je bil ponosen, da ob koncu tretjega mandata, prisostvuje odprtju prenovljenega sedeža. Omenil je občinski prispevek, čeprav je večji del obnove sad prizadevanj članov krožka. Posebno je poudaril kako je bila Čenijebola diskrimini-rana zaradi prisotnosti Slovencev. Vse kar je naredila svoja uprava, naj bo kot delna odškodnina za težke čase, ki so jih morali vaščani pretrpeti. Posegel je tudi predsednik SSO Drago Štoka, ki je omenil kako je Čenijebolo prvič obiskal pred štiridesetimi leti. Takrat je Štoka opravljal funkcijo deželnega. Vrnil se je leta 1976, ko se je v komisiji za potresno območje trdno zoperstavil nameri, da bi prebivalce Čenijebole izselili. Vaščanom je voščil, da bi naprej vztrajali v svojih kulturnih in družbenih koreninah ter za mirno sožitje. Pokrajinski predsednik SSO Giorgio Banchig je spomnil na stoletne vezi Čenije-bole z Nediškimi dolinami in na dolgoletno sodelovanje s krožkom »Monte Joanac«. Vse to je SSO od začetka podpiral, še posebno, ko je šlo za hribovita naselja, kjer pogosto ni zbirnih kulturnih in društvenih središč. Zaključil je z upanjem, da bo obnovljeni sedež tudi stičiščna točka za čenijebolske emigrante, ki bodo tako lahko gojili lastne korenine, zgodovino, identiteto, slovensko narečje, kar predstavlja upanje za prihodnost. trst gorica DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 1. junija, v Peterlinovo dvorano v Trstu, na odprtje dokumentarne razstave IVAN RUDOLF IN PADALCI. Spregovorili bodo načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske polkovnik doc. dr. Tomaž Kladnik, avtorja razstave doc. dr. Go-razd Bajc z Univerze na Primorskem in kustos dipl. zgod. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja ter član »Rudolfove skupine« primorskih padalcev Ciril Kobal iz Kopra. Časnikar Saša Rudolf bo predstavil video prikaz o življenju očeta Ivana, na ogled pa bo še dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem Vzhodu. Začetek ob 20.30. MoPS Akord iz Podgore bo nastopil 7. junija v Gorjanskem na Krasu v sklopu treh koncertov posvečenih dr. Karlu Štreklju, domačinu in zbiratelju slovenskih ljudskih pesmi, katerega letos teče 150. obletnica rojstva. V istem sklopu bo 6. junija nastopila dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, 8. junija pa MPZ Štandrež. Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice prireja v nedeljo, 7. junija 2009 ob 18. uri v cerkvi sv. Andreja v Štan-drežu, tradicionalni koncert cerkvenih pesmi. Nastopali bodo Mešani pevski zbor Štandrež, Moški pevski zbor Štmaver, Mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana, Pevski zbor Pod Lipo iz Benečije in Mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo. Vsak zbor bo zapel tri cerkvene pesmi. Napovedana sta še dva zbora iz Slovenije. V Štandrežu se zaključuje tradicionalni PRAZNIK ŠPARGLJEV. V nedeljo, 31. maja 2009 bo ob 19. uri na sporedu nagrajevanje ex-tempore, sledita nastopa župnijskega mešanega pevskega zbora iz Šempetra in mladinskega cerkvenega pevskega zbora iz Štandreža. SCGV Emil Komel sporoča, da 3. in 4. junija od 16. do 18. ure bosta potekala dneva odprtih vrat, s predstavitvijo harfe, violina, violončela, flavte in kitare. Obenem so se že začeli vpisi v novo šolsko leto 2009/2010. SCGV Emil Komel in društvo ArsAtelier vabita na Glasbeni mozaik ob 200 letnici smrti J. Haydna, ki spada v sklop sezone »Snovanja 2009«. Koncert bo potekal 6. junija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, s pričetkom ob 20.30. Nastopili bodo solisti, komorne skupine, zbor in orkester SCGV Emil Komel pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča. videm V soboto 30. maja ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja nad Gorenjo vasjo (Podbonesec) bo potekal zborovski koncert Kal v poeziji. Peli bosta mopz Nediški puobi iz Ščigel in mepz Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše. Poleg zborov bo nastopil še Gary guitar quartet. V nedeljo, 31. maja ob 10.00 uri bo potekala prireditev "Muzika an folklor med judmi"; ob 11.00 sv. maša v cerkvi Sv. Andreja; ob 13.30 laboratorji muzike za otroke od 5. do 10. leta in ob 15.30 nagrajevanje natečaja Kal v poeziji na temo »Musica e... / Glasba je...«. 24 Nedelja, 31. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI SKUPINA G8 - V Rimu se je končal vrh notranjih in pravosodnih ministrov Boj proti terorizmu, vendar ob spoštovanju človekovih pravic Protestni pohod protiglobalistov po rimskih ulicah brez večjih neredov RIM - Ministri za notranje zadeve in pravosodje skupine najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8) so v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja v Rimu včeraj pozvali k bolj agresivnim ukrepom v boju proti »ostudnemu zločinu« spolnega zlorabljanja otrok. Ministri so v izjavi obsodili vse oblike izkoriščanja. »Spolno izkoriščanje otrok je, poleg tega, da je ostuden zločin, tudi velika kršitev temeljnih človekovih pravic,« so v izjavi zapisali ministri. Pozdravili so pobude in sodelovanje na tem področju v okviru G8, ob tem pa so opozorili na potreben razmislek o drugih »agresivnih ukrepih«, kot je vzpostavitev črne liste spletnih strani, ki vsebujejo otroško pornografijo, in blokiranje možnosti iskanja pedofilskih spletnih strani. »Črno listo bi lahko vodile nekatere mednarodne organizacije,« so v izjavi predlagali ministri, ki so na zasedanju sprejeli tudi posebno deklaracijo o tveganju, ki ga za otroke predstavlja otroška pornografija. Poudarili so tudi, da omogoča tehnološki napredek boljše mednarodno sodelovanje na tem področju. Italija je zaradi julijskega vrha G8 v LAquili iz varnostnih razlogov zaprosila za začasno prekinitev schengenske-ga režima, ki bi veljala med 18. junijem in 15. julijem, so včeraj sporočili predstavniki oblasti. »Ne pričakujem nikakršnega nasprotovanja,« je na srečanju v Rimu dejal notranji minister Roberto Maroni, ki je pismo s prošnjo naslovil na vse podpisnice Schengenskega sporazuma. Dodal je še, da morajo biti ukrepi za boj proti terorizmu v skladu s spoštovanjem človekovih pravic, pravice do azila in z evropsko zakonodajo. Srečanje ministrov G8 se je končalo dopoldne, popoldne pa se je okrog štiri tisoč protiglobalistov (po oceni rimske kvesture) zbralo na protestnem shodu proti julijskemu vrhu G8 v LAquili in tudi proti vladnemu paketu za varnost. V bojazni pred neredi so varnostne sile dobro zastražile ulice, na katerih je bilo okrog tri tisoč agentov, po katerih so se protestniki premikali proti Trgu Navo-na, tako da je prišlo le do manjših izgredov. Policija je legitimirala pet pro-testnikov in jih takoj nato izpustila, organizatorji protesta pa so tudi sami poskrbeli za svojo redarsko službo. Protestni mimohod se je začel s transparentom, na katerem je bil napis Pravice globalnega državljanstva - proti G8 krize in rasizma, med drugimi gesli pa je bilo tudi Vsi smo ilegalci. Protest proti julijskemu vrhu G8 v L'Aquili je po rimskih ulicah potekel razmeroma mirno ansa ITALIJA - Boj proti gospodarski krizi Napolitano poziva državo k enotnosti RIM - Italija ima vse možnosti, da premosti gospodarsko krizo, za dosego tega cilja pa je bistvenega pomena enotnost. Predsednik republike Giorgio Napolitano kot zgled te enotnosti navaja nedavni potres v Abrucih, ob katerem so se mobilizirale vse zdrave in dinamične sile v državi. Napolitano je pozval vse državne institucije, začenši s pre-fekturami, naj pozorno spremljajo gospodarske težave in tudi napetosti, ki so posledica tega kritičnega ekonomskega trenutka. Zelo pomembno vlogo imajo pri tem prefekti, ki morajo v prvi osebi posredovati, da se težave ne izrodijo v napetosti in v še kaj hujšega. Predsednik republike meni, da bi morala osrednja vlada v teh kočljivih trenutkih nameniti posebno pozornost podjetjem, ki se prevečkrat soočajo s hudimi biro- Giorgio Napolitano ansa kratskimi težavami. Napolitano je dal razumeti, da pretirana birokracija duši italijansko gospodarstvo, zato naj pristojni organi uresničijo zakone in določila, ki poenostavljajo razna birokratska opravila na področju gospodarstva in finančnega poslovanja. Predsednik je pri tem izrecno omenil t.i. okenca za podjetja in podjetnike ter servise, ki pomagajo priseljencem za učinkovito vključevanje v družbeno stvarnost. ITALIJA Berlusconija izdali posnetki deklet v vili Certosa RIM - Silvio Berlusconi poskuša preprečiti objavo fotografij, posnetih na novoletni zabavi v njegovi vili na Sardiniji, na katerih so tudi mlada dekleta zgoraj brez. Tožilstvo je že odredilo zaplembo več sto fotografij, potem ko je Berlusconijev odvetnik Niccolo Ghe-dini vložil prijavo proti fotografu, ki je na zasebnih zabavah na domu italijanskega premiera posnel okrog 700 fotografij. Fotografu Antonellu Zappaduju grozi tudi pregon zaradi poskusa prodaje fotografij, za katere Berlusconi trdi, da kršijo njegovo zasebnost. Berlusconi je pred tremi dnevi od agencije za zaščito podatkov zahteval, naj prepreči objavo fotografij, posnetih v vili Cetosa v Portu Rotondo na Sardiniji. Na teh fotografijah naj bi bila po poročanju spletnega dnevnika Il Corriere della Sera »dekleta v bikinijih ali zgoraj brez«, ki poležavajo na vrtu. Na nekaterih fotografijah pa so posnetki takratnega češkega premiera Mireka To-polaneka, ki je maja lani v vili Certosa preživel nekaj dni oddiha. OPEL - Za nemško kanclerko je sporazum z GM politično razumen Pri odločitvi pomagal Obama Za predsednika Fiata Montezemola ni bilo nobene »politične vojne« med državama, odločitev ima svoje razloge BONN - Dogovor o vstopu kanad-sko-avstrijskega koncerna Magna v nemškega proizvajalca avtomobilov Opel, da bi ga tako obvarovali pred stečajem, v katerega ga utegne povleči njegov lastnik General Motors, je v Nemčiji prinesel olajšanje. Oplu se je ponudila priložnost, ki so si jo delavci zaslužili, je dejala kanclerka Angela Merkel. Merklova je včeraj v Berlinu še poudarila, da se delo za Opel in Magno šele začenja. Zagotovo je namreč treba rešiti še številna težka vprašanja, je dejala in dodala, da država ne bo lastniško stopila v Opel. Zvezna vlada in dežele, kjer ima Opel svoje tovarne, bodo družbo podprle z jamstvi, je napovedala. Nemška vlada se je v noči na soboto z General Motorsom in s kanadsko-avstrijskim dobaviteljem za avtomobilsko industrijo Magna dogovorila o začasnem skrbništvu nad evropskim delom ameriškega koncerna. Zvezna vlada in dežele bodo dale Oplu šestmesečno jamstvo za 1,5 milijarde evrov kredita, Magna pa bo kot takojšnjo pomoč zagotovila 300 milijonov evrov. Dogovor ne vsebuje niti pisnega zagotovila o ohranitvi vseh štirih Oplovih tovarn v Nemčiji niti omejitev pri ukinjanju delovnih mest. V Magni so pred tem napovedali, da bodo ukinili približno 2600 oziroma deset odstotkov delovnih mest v Nemčiji, vendar dodali, da bodo vse štiri Oplove tovarne ohranili. V Oplovih proizvodnih obratih drugod po Evropi naj bi ukinili 7500 do 8500 delovnih mest. Nemška vlada si glede vstopa Magne v Opel ni enotna. Minister za gospodarstvo Karl-Theodor zu Guttenberg je včeraj sporočil, da dvomi v rešitev Opla, sam pa da je predlagal nadzorovani stečaj. Magna po njegovem mnenju ne prevzema nobenega tveganja, to bodo namreč v celoti prevzeli davkoplačevalci. Novi Opel bo v 20-odstotni lasti Magne, po 35 odstotkov bosta imela v lasti General Motors in ruska banka Sberbank, deset odstotkov pa zaposleni. Pred vsemi vpletenimi so sicer še težka pogajanja, saj dogovor Magne in General Motorsa, ki so ga v noči na soboto odobrili nemška in ameriška vlada ter ministrski predsedniki štirih nemških dežel, kjer ima Opel svoje tovarne, formalno ni zavezujoč. Največja ruska finančna družba Sberbank ocenjuje načrtovani prevzem Opla kot veliko priložnost za rusko avtomobilsko industrijo. »To je zelo dobra priložnost za državo: po izjemno nizki ceni bo dobila enega tehnološko najbolj razvitih proizvajalcev v Evropi,« je za moskovsko televizijo Westi dejal direktor banke German Gref. Z Oplovo pomočjo bodo lahko prestrukturirali rusko avtomobilsko industrijo, je dodal. Po podatkih drugega največjega ruskega proizvajalca avtomobilov GAZ bodo v prihodnje v Rusiji izdelali po 180.000 Oplovih modelov letno. V Italiji so Fiatov poraz v tekmi za Opel sprejeli nenavadno športno, kar dokazuje, da niti sami niso verjeli v prednosti svoje ponudbe. Predsednik skupine Fiat Luca Cordero di Montezemolo je zanikal, da bi bilo prišlo do »politične vojne« med državama in dodal: »Mi smo naredili tisto, kar smo morali in če je prišlo do drugačne odločitve, obstajajo razlogi zanjo.« Kanclerka Angela Merkel ansa V pripravi odločen mednarodni odgovor Severni Koreji MOSKVA - Moskva in Tokio se strinjata, da si severnokorejski jedrski poskus zasluži odločen odgovor, saj gre za resno grožnjo mednarodni varnosti, so sporočili iz Kremlja po telefonskem pogovoru med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in japonskim premierom Tarom Asom. Medvedjev in Aso sta se tudi dogovorila, da se bosta državi uskladili pred sprejetjem nove resolucije Varnostnega sveta ZN o Severni Koreji. ZDA, Japonska in Južna Koreja pa so se včeraj dogovorile, da bodo pripravile »skupen odgovor« na severnokorejske jedrske in raketne poskuse. O tem so se na srečanju v Singapur-ju dogovorili obrambni ministri treh držav Robert Gates, Jasukazu Hama-da in Lee Sang Hee. Gates je poudaril, da Washington ne bo pristal na jedrsko oboroženo Severno Korejo, in zagotovil, da bodo ZDA branile svoje zaveznike v primeru severnokorejskega napada. Nov val nasilja v Afganistanu KANDAHAR - V eksploziji ob cesti podstavljene bombe na severu Afganistana je bil včeraj poškodovan guverner province Kunduz, medtem ko je nasilje v državi terjalo skupaj 17 življenj, so sporočili predstavniki afganistanskih oblasti. Guverner Mohamed Omar je bil ranjen v eksploziji bombe na glavni cesti v provinci Kun-duz. Sever Afganistana je nekoč veljal za mirnejši del države, kjer taliba-ni niso imeli veliko moči. Vendar pa so skrajneži tudi na tem območju v minulih dveh letih okrepili napade, uporništvo pa se je razširilo po državi. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je zato napovedal okrepitev ameriških sil v tej nemirni državi. Pakistanska vojska izgnala talibane iz doline Svat ISLAMABAD - Pakistanska vojska je sporočila, da je znova osvojila nadzor nad glavnim mestom doline Svat na severozahodu države. Mesto Mingo-ra so doslej nadzorovali talibani, zavzetje mesta pa bi lahko bila ključna prelomnica v mesec dni dolgi ofenzivi pakistanske vojske. Pakistanska vojska je obljubila, da bo iz Mingore, ki velja za glavno administrativno in trgovsko središče doline Svat, izbrisala talibane. Informacij pakistanske vojske sicer ni mogoče neodvisno preveriti, saj je območje spopadov zaprto. Kitajski protest proti Danski zaradi dalajlame PEKING - Kitajska je včeraj protestirala pri danskih oblasteh zaradi srečanja premiera Larsa Loekkeja Ra-smussena s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo. Danski premier in zunanji minister Per Stig Moeller sta se v petek v Koebenhavnu srečala z dalajlamo. Srečanje je »močno škodovalo« kitajsko-danskim odnosom in »Danska bo morala sprejeti konkretne ukrepe, če želi popraviti napake, ki jih naredila v zvezi s tibetanskim vprašanjem«, so opozorili v Pekingu. V eksploziji v kitajskem rudniku umrlo 25 rudarjev PEKING - V eksploziji plina v premogovniku na jugozahodu Kitajske je včeraj izgubilo življenje 25 rudarjev, 20 pa jih je še ujetih v rudniškem jašku. V rudniku Tonghua v kraju Anwen je bilo v času nesreče 131 rudarjev. Reševalci so našli 25 trupel, ni pa jim še uspelo doseči 20 ujetih rudarjev, ker je v rovu še vedno visoka koncentracija plina. Vzrok za nesrečo še ni znan. Kitajski rudniki so znani po slabi varnosti. Po uradnih podatkih je lani v rudniških nesrečah umrlo več kot 3200 delavcev, neodvisni opazovalci pa ocenjujejo, da je ta številka precej višja, saj mnoge nesreče prikrijejo. w Nedelja, 31. maja 2009 2 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V zadnjem krogu B-lige Za konec še neprepričljiv nastop in poraz proti Modeni Triestina je tako prvenstvo končala na 8. mestu - Modena v Trstu do obstanka Triestina - Modena 0:1 (0:0) STRELEC: Pinardi v 84. min. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 8,5; Cac-ciatore 5,5, Cottafava 5,5, Petras 5,5, Milani (8. Rullo 5, 42.dp Stankovič); Antonelli 6,5, Princivalli 6, Gorgone 6, Testini 6; Granoc-he 5 (38.dp Ardemagni), Della Rocca 5,5. Trener: Maran. MODENA (3-4-1-2): Frezzolini; Goz-zi, Diagouraga, Perna; Ricchi, Bolano (42.dp De Oliveira), Troiano, Giampa; Pinardi; Bruno, Biabany (25.dp Catellani). Trener: Apol-loni. TRST - Ko je govor o zadnjih krogih v italijanskem nogometu, res ni treba biti Nostradamus ali Zoroaster, da napoveš zmagovalca tekme in celo sam potek srečanja. Po izenačenem prvem polčasu, ki je le spominjal na »pravo« tekmo, je v drugem polčasu Modeni le uspelo zmagati in si tako zagotoviti obstanek. Presenečal bi lahko podatek, da je Modena zadela šele v 84. minuti, a za tako »zamudo« je kriv le vratar Triestine Agazzi, ki je z nekaj neverjetnimi posegi do tedaj zaustavil vse napade gostov. Modena rešena in vsi zadovoljni torej, saj nihče ne izključuje, da bodo naslednje leto Emilijci »prisiljeni« Triestini vračati uslugo. Pred tekmo so se z enominutnim molkom spomnili tragično preminulega navijača Vicenze Eugenia Bortolona, ki je izgubil življenje v Parmi potem ko je padel s tribune petnajst metrov v globino. V uvodnih minutah igre ta razlika v motivacijah ni prišla do izraza. Modena je sicer poskušala takoj ogroziti Triestino, a domačih igralcev ni pošteno prestrašila, saj so bile želje nekaj, resnica pa drugo. Morda so bili Apollonijevi varovanci prenapeti in so občutili pomembnost tekme, tako da so bile napake številne in organiziranih napadov le za vzorec. Obratno so bili domači igralci bolj sproščeni in na trenutke tudi nevarni. Prvič že v 7. minuti, ko je Frezzolini za trenutek prehitel Granocheja, ki je bil pripravljen na strel. Modena je edino priložnost ustvarila s Francozom Biabanyjem, ki je startal z nedovoljenega položaja (stranski sodnik tega ni opazil) in se znašel sam pred vratarjem, vendar Agazzi je res vrhun- Urugvajski napadalec Granoche v zadnjem prvenstvenem krogu se ni izkazal kroma sko posegel in rešil Tirestino pred kapitulacijo. Dve minuti kasneje je bila znova na vrsti Triestina; Testini je poskušal s 25 metrov in prisilil Frezzolinija na zahteven poseg in odboj žoge v kot. Okrog 39. minute pa je po radiu prišla (pričakovana) novica, da Grosseto vodi nad Frosinonejem je bilo le potrdilo tega, kar se je že vedelo: da za Triestino s končnico ne bo nič. In prav ob izteku polčasa je le nespretnost Bruna Trie-stini omogočila, da je odšla v slačilnico že pri izenačenem stanju. Rullo je nerodno izgubil žogo na tridesetih metrih, Biabany se je podal proti Agazzijevim vratom in podal proti sredini kazenskega prostora, kjer pa je Bruno slabo streljal in zgrešil prazna vrata. Drugi polčas se je začel tam, kjer se je končal prvi, s priložnostjo za Modeno. Tokrat pa je slabo streljal Troiano, ki je z desetih metrov žogo poslal nad prečko. Bliž- B-liga IZIDI 42. KROGA AlbinoLeffe - Ancona 3:4, Ascoli - Livorno 2:3 Avellino - Empoli 0:1, Bari - Treviso 4:1, Cittadella - Rimini 2:0, Grosseto Frosinone 2:1, Mantova - Salernitana 1:1, Pisa - Brescia 0:1, Sassuolo - Parma 2:2, Triestina - Modena 0:1 , Vicenza - Piacenza 1:2. Bari 42 22 14 6 65:35 80 Parma 42 19 19 4 65:34 76 Livorno 42 16 20 6 64:40 68 Brescia 42 18 13 11 54:40 67 Empoli 42 18 13 11 53:44 67 Grosseto 42 18 10 14 64:66 64 Sassuolo 42 15 15 12 57:50 60 Triestina 42 16 11 15 52:47 59 AlbinoLeffe 42 15 13 14 49:49 59 Piacenza 42 14 13 15 48:48 55 Frosinone 42 13 14 15 48:53 53 Vicenza 42 13 13 16 44:41 52 Mantova 42 12 16 14 41:46 52 Salernitana 42 14 9 19 46:56 51 Modena 42 13 12 17 54:63 51 Ascoli (-2) 42 14 10 18 37:48 51 Cittadella 42 11 17 14 42:43 50 Rimini 42 13 11 18 43:56 50 Ancona 42 14 7 21 54:66 49 Pisa 42 12 12 18 45:55 48 Avellino (-2) 42 9 15 18 41:61 40 Treviso (-1) 42 7 15 20 37:62 35 TAKO ZDAJ Bari in Parma sta napredovala v A-ligo. Play-off (7. in 11.6 .): Grosseto - Livorno in Empoli - Brescia. Play-out: Ancona - Rimini (6.6. in 13.6.). Treviso, Avellino in Pisa izpadli v 1. divizijo. ji golu je bil Antonelli v 53. Opazil je, da je bil Frezzolini daleč od vrat in ga poskušal presenetiti z lobom, vratarju Modene pa je le uspelo dvigniti žogo nad prečko. Never-jeto priložnost pa je Modena zamudila tri minute kasneje. Cacciatore je v kazenskem prostoru zrušil Pinardija in sodnik je takoj pokazal belo točko. Breme pomembnega strela si je prevzel isti kapetan Modene, a Agazzi je z izrednim posegom Pinardijev strel z bele točke odbil. Pritisk Modene na vrata Triestine je bil vse večji. Le nov vrhunski poseg Agazzija je zaustavil Bruna, bo-drenje vsaj 500 navijačev »kanarčkov«, ki so prišli v Trst , pa je le še dodatno motiviralo goste. Agazzi se je še dvakrat izkazal, preden bi ga Pinardi z neubranljivim strelom premagal. Modena se je tako izognila končnici za obstanek in po 94 minutah trpljenja so si navijači in igralci lahko dali duška. APrimorski ~ dnevnik Top: Antonellija so pred tekmo organizirani navijači nagradili za najboljšega igralca sezone, saj je prejel največ glasov na posebnem referendumu. Pravilna izbira, saj je številka osem Triesti-ne letos nedvomno pokazala največ in celo prvenstvo igrala na visoki ravni. Tudi včeraj je bil med boljšimi na igrišču, ob njem pa je treba nujno omeniti daleč najboljšega igralca tekme, vratarja Agaz-zija. Vedno gotov je štirikrat odlično posegel, obramba 11-metrovke pa je bila izredna. Flop: Rullu je skoraj uspelo s hudo napako podariti gol gostom, Granoche pa je znova naletel na črn dan. V celi tekmi mu ni uspela niti ena poteza. Letošnje sezone urugvajski napadalec ne bo ohranil v lepem spominu. Iztok Furlanič TENIS - R. Garros Četrta nosilca sta se spotaknila PARIZ - Za najboljšimi teniškimi igralkami in igralci je tretji krog odprtega prvenstva Francije v Parizu. Tretji krog turnirja na Roland Garro-su je bil tako v moški kot tudi ženski konkurenci usoden za četrta nosilca, poslovila sta se Rusinja Jelena De-mentjeva in Srb Novak Bokovič. Rusinjo Dementjevo, ki je leta 2004 prišla vse do finala, je s 4:6, 6:3 in 6:4 ugnala Avstralka Samantha Stosur, sicer 30. nosilka tekmovanja. Prav tako je v tretjem krogu spodletelo Srbu Novaku Bokoviču, ki je moral s trikrat po 4:6 priznati premoč Nemcu Philippu Kohlschreiberju. KOŠARKA - A1-liga, polfinale (prva tekma): Montepaschi - Benetton 107:79. Danes: Biella - Milano (druga tekma). OLIMPIJA VODI 2:0 - Košarkarji Uniona Olimpije vodijo z 2:0 v finalu lige UPC. V drugi tekmi v Domžalah so premagali Helios z 72:61 (18:9, 32:30, 50:45), tako da za osvojitev petnajstega naslova državnega prvaka potrebujejo le še eno zmago. Naslednja tekma bo v torek v dvorani Tivoli. LAKERS FINALIST - Konferenčni finale, zahod: Denver Nuggets - Los Angeles Lakers 92:119 (Saša Vu-jačič 7 točk za LA Lakers). Ekipa LA Lakers se je s 4:2 v zmagah uvrstila v veliki finale. ODBOJKA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je na svoji tretji tekmi drugega kroga kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v Povoi de Varzimu premagala Dansko s 3:0 (19, 22, 22). PRAŠNIKAR ODHAJA - Slovenski nogometni strokovnjak Bojan Prašnikar bo nemško ekipo Energie Cottbus vodil le še na današnji povratni tekmi kvalifikacij za prvo ligo proti Nurnbergu. CHELSEA - Nogometaši Chel-seaja so zmagovalci angleškega pokalnega tekmovanja. V finalu pokala FA so premagali Everton z 2:1. PORAZ KOPRA - Nogometaši Interblocka so zmagovalci pokala Hervis. V finalni tekmi v Mariboru so z 2:1 (Berič, Rakovič; Viler) premagali Luko Koper. NOGOMET - V zadnjem krogu A-lige Najbolj zanimivo v Firencah Kdo bo še izpadel v B-ligo? RIM - Z zadnjimi odločitvami se bo danes zaključilo prvenstvo A-lige, ki je bilo v znamenju Interja in Mourinha. Trener črnomodrih je nekoliko prevetril italijansko nogometno okolje, čeprav njegova ekipa z igro ni nikoli povsem prepričala. Kljub temu je prvenstvo zmagal tri kroge pred koncem in bo v vsakem primeru imel občutno prednost pred prvim zasledovalcem. To naj bi bil Juventus, ki bi z zmago proti Laziu gotovo prehitel Milan na lestvici. Trener »stare dame« Ciro Ferrara bi želel z novo prepričljivo zmago spraviti v težave vodstvo kluba, ki še išče trenerja za naslednjo sezo- Po osmih sezonah bo 36-letni Čeh Pavel Nedved zapustil Juventus ansa no. Boj naj bi bil po zadnjih novicah omejen na samega Ferraro in na trenerja Barija Antonia Conteja. Juventus se želi Laziu oddolžiti za izločitev v polfinalu italijanskega pokala, po (preveč?) dobrem nastopu izpred sedem dni pa bo postava skoraj nespremenjena in z Del Pierom na igrišču. Ravno tako naj bi igral Nedved, ki bo zanj tudi zadnja tekma v dresu Juventusa. Vsekakor bo najpomembnejša tekma zadnjega kroga Fiorentina - Milan. Na »Franchiju« je v igri tretje mesto in torej tudi (ne)igranje predkroga lige prvakov z daljšimi poletnimi počitnicami in drugače tempiranimi pripravami. Fiorentina od Milana zaostaja tri točke, tako da bi zmago Prandellijevi varovanci nasprotnika dohiteli. A zmagati morajo z dvema goloma razlike, saj odločajo v primeru enakega števila točk medsebojna srečanja in Milan je v prvem delu sezone Fiorentino premagal z 1:0. Še bolj pestro bo na dnu razpredelnice. Reggina in Lecce sta že izpadla, manjka pa še tretja ekipa, ki bo v prihodnji sezoni igrala proti Triestini. V veliki prednosti v boju za obstanek je Bologna, kateri zadostuje, da v zadnjem krogu osvoji isto število točk kot Torino. To se pravi, da moštvo iz Emilije lahko tudi prepusti zmago Catanii, če Torino izgubi v prestolnici proti Romi. Bologna bo gostila že rešeno Zen-govo ekipo, a polemike zadnjih dni naj bi preprečile, da bi se moštvo iz Sicilije podalo le na daljši izlet, čeprav bodo domači veliko bolj motivirani. Sicer tudi Torino bo na papirju igral na težkem gostovanju, a Roma si je zagotovila mesto v Evropi v prejšnjem krogu, tako da se Totti in soigralci ne bi smeli preveč potiti. Udinese bo prvenstvo zaključil na Friuliju proti Cagliariju. Kljub temu, da Ma-rinovim varovancem ni uspel preboj v Evropo so lahko v furlanskem taboru nad sezono zadovoljni in tudi v pokalu Uefa so bili daleč najbolj uspešna italijanska ekipa. (I.F.) MotoGP: Jorge Lorenzo z najboljšega položaja MUGELLO - Španec Jorge Lorenzo je bil v razredu motoGP najhitrejši v kvalifikacijah motociklistične dirke svetovnega prvenstva za VN Italije v Mugellu. Tekmovalec Yamahe je bil za 21 tisočink sekunde hitrejši od voznika Ducatija Avstralca Caseyja Stonerja. Iz druge startne vrste bosta v nedeljo startala Loris Capirossi (Suzuki) in Valentino Rossi (Yamaha). Rossi, branilec naslova svetovnega prvaka, je dirko za VN Italije dobil že sedemkrat zapored. Start današnje dirke bo ob 14. uri (po Italia 1, ob 11.00 razred 125, ob 12.15 razred 250). 26 Nedelja, 31. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI KOLESARSTVO - Predzadnja etapa kolesarske dirke po Italiji Menčov iztrgal Di Luci še dve sekundi Današnji rimski kronometer v pričakovanju ruskega slavja - Valjavec še 9. 31 -letni ruski kolesar Denis Menčov je k profesionalcem pristopil leta 2000 ansa NEAPELJ - Belgijec Philippe Gilbert je zmagovalec 203 kilometre dolge 20. etape kolesarske dirke po Italiji. Kolesar Silence-Lotta si je zmago zagotovil z napadom v zadnjih dveh kilometrih, v katerem je uspešno sodeloval še Francoz Thomas Voeckler. Tretje mesto si je po sprintu večje skupine zagotovil Stefano Garzelli.V skupnem seštevku ni prišlo do bistvenih sprememb, pred zadnjo etapo, kronometrom v Rimu, vodi Rus Denis Menčov pred Danilom Di Luco. Tadej Valjavec (AG2r), ki je tokrat zaostal sedem sekund in v času Garzellija zasedel 19. mesto, je še naprej deveti. Čeprav je bila 20. etapa večinoma ravninska, pa so imeli v mnogih ekipah velike načrte. Dva krajša vzpona v zaključku dirke sta dovoljevala možnost za napad, nekateri najboljši v skupnem seštevku so načrtovali tudi udeležbo v vmesnem in tudi končnem sprintu, saj so si želeli pridobiti bonifikacijske sekunde. Najglasnejši so bili v taboru LPR Brakesa, ki so napovedovali, da bodo storili vse, da bi Di Luca vsaj zmanjšal zaostanek za Menčovom. A to so bili računi brez krčmarja. Italijan je sicer napadel na vmesnem cilju, toda Menčov je znal odgovoriti in Di Luco v sprintu celo premagal. S tem si je zagotovil štiri bonifika-cijske sekunde, Di Luca za drugo mesto le dve. Ker je Di Luca na koncu ostal še brez pomoči moštvenih kolegov, je bil v zaključku nemočen, tako da bo v zadnjo etapo, nedeljski kronometer vstopil z 20 sekundami zaostanka. »Še vedno se ne predajam. Čeprav ima Menčov prednost in je tudi boljši v vožnji na čas, se še lahko zgodi marsikaj. Kronometer je specifičen, zelo tehničen, tako da ne bo odločala le surova moč,« ostaja optimist Di Luca. Na zadnjem vzponu niso napadli najboljši, ampak najmočnejši v etapi, specialisti za enodnevne dirke, ki so lovili etapno zmago. Glavno besedo je imel Gilbert, sledila sta mu Voeckler in Ukrajinec Jaroslav Popovič. Slednji ritma preostalih dveh ni zdržal, Belgijec pa je bil v sprintu močnejši od Francoza. Gilbert je tako zabeležil svojo prvo letošnjo zmago in poskrbel, da je njegovo moštvo dobilo obliž na rane po katastrofalno slabem prvem delu sezone. Izidi 20. etape: 1. Philippe Gilbert (Bel/Silence-Lotto) 4:30:07; 2. Thomas Voeckler (Fra/BBox Bouygues Telecom) +0:02; 3. Stefano Garzelli (Ita/Acqua&Sa-pone) 0:07; 4. Allan Davis (Avs/Quick Step); 5. Sebastien Hinault (Fra/AG2R La Mondiale); 6. Franco Pellizotti (It/Liqui-gas); 7. Edvald Boasson Hagen (Nor/Columbia-High Road); 8. Giovanni Visconti (Ita/ISD); 17. Damiano Cunego (Ita); 18. Levi Leipheimer (Zda); 19. Tadej Valjavec (AG2r La Mondiale); 33. Jani Braj-kovič (Slo/Astana) isti čas; 64. Lance Armstrong (Zda) 1:38; 79. Gorazd Štan-gelj (Slo/Liquigas) 2:00; 143. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 8:44. Skupni vrstni red: 1. Denis Menčov (Rus/Rabobank) 85:44:05; 2. Danilo Di Luca (Ita/LPR Brakes) +0:20; 3. Franco Pellizotti (Ita/Liquigas 1:43; 4. Carlos Sastre (Špa/Cervelo Test Team) 2:44; 5. Ivan Basso (Ita/Liquigas) 3:37; 6. Levi Leipheimer (ZDA/Astana) 4:59; 7. Stefano Garzelli (Ita/) 8:44; 8. Michael Rogers (Avs) 9:36; 9. Tadej Valjavec (Slo) 10:46; 10. Marzio Bruseghin (Ita) 11:36; 12. Lance Armstrong (Zda) 15:04; 19. Janez Brajkovič (Slo) 28:04; 55. Jure Golčer (Slo) 1:49:58; 96. Gorazd Štangelj (Slo) 2:54:07. JADRANJE - DP Čupina jadralca Simon in Jaš trenutno druga Jadralca sesljanske Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti se te dni mudita v Ce-senaticu, kjer je včeraj začelo absolutno državno prvenstvo v olimpijskem razredu 470. Naša jadralca sta prve nastope zaključila zelo solidno, saj sta v skupni razvrstitvi trenutno druga. Vodi posadka bratrancev Dubbini, tretja pa sta Bertola in Alcidi. Organizatorji so včeraj izvedli tri regate, ker napovedujejo za danes slabo vreme. Lebič se je iz ure v ure krepil, tako da so v tretji regati posadke jadrale z vetrom od 12 do 17 vozlov. Simon in Jaš sta pod taktirko trenerja Matjaža Antonaza v prvi in tretji regata zmagala, v drugi pa sta bila peta: »Rezultati so zelo spodbudni. Bratranca Dubbini, lanska evropska mladinska prvaka in tretja na svetovnem mladinskem prvenstvu (letos nastopata zadnje leto med mladinci do 21. leta starosti op. a.), sta tokrat zelo hitra: uporabljata nova jadra in druge najnovejše materiale. Nekoliko sta razočarala edino De-siderato in Saettone, ki sta trenutno osma,« je povedal trener Antonaz. V Cesenaticu pa ni olimpijca Zandonaja, ne dvojice Ze-ni/Pitanti, ki se mudita v Medenblicku na peti izmed sedmih regat za svetovni pokal. JUTRIŠNJI ŠPORTEL V studiu o Boru in Jadranu Koprski športni studio oddaje Špor-tel bo jutri (ob 22.30 na TV Koper) gostil predstavnike KK Bor in Jadrana. Z voditeljem Malalanom se bodo o prvenstvih in morebitnem sodelovanju/združevanju pogovarjali podpredsednik KK Bor Renato Što-kelj, trener članske ekipe Bora Andrea Mura, predsednik Jadrana Adrijano Sosič in trener članske ekipe Jadrana Boban Popovič. Sledili bodo prispevki (nagradne igre Poglej me v oči tokrat ne bo) iz športnih prizorišč. Kamera je obiskala otroško olimpijado Športne šole Trst, odločilno finalno tekmo moške C-lige Sloga Tabor - Natisonia, deželno prvenstvo lokostrelstva v organizaciji Zarje in 4. nogometni turnir Alfa Romeo na Gorjanskem, v katerem nastopa zamejska ekipa Brundula. ODBOJKA - Trije slovenski odbojkarji in dve slovenski odbojkarici letos v B2-ligi Zadovoljni, a še ne vedo, kako naprej Ryan Grauner in Luka Lavrenčič pri videmskem VBU, Ambrož Petlin pri Cordenonsu, Karin Crissani in Manuela Tomšič v Tržiču - Lavrečnič k Valu in Crissanijeva k Slogi? V odbojkarski B2-ligi je letos nastopalo pet slovenskih igralcev, trije odbojkarji in dve odbojkarici. Pri VBU-ju v B2-ligi sta letos nastopala goriška odbojkarja Ryan Grauner in (na sliki spodaj) Luka Lavrenčič. S svojimi nastopi sta povsem zadovoljna, razočarana pa sta z zaključkom sezone. Videmski VBU je namreč izpadel, čeprav je klub sestavil konkurenčno ekipo z igralci, ki so lani z Bibionejem napredovali v B1-ligo. Zaradi številnih porazov v začetku sezone so v povratnem delu zamenjali trenerja, ki je nato vzpostavil boljše ravnotežje v ekipi. Oba slovenska odbojkarja sta v prvem delu igrala manj, v drugem pa v prvi postavi. 31-letni Grauner iz Števerja-na je igral v prvem delu v vlogi korektorja, v drugem pa vseskozi na centru: »Od vedno sem igral v obeh vlogah, po letošnji sezoni pa bi rekel, da je center zame primernejša vloga. Nasploh pa sem zadovoljen s svojimi nastopi,« je pojasnil Grauner, ki je svojo odbojkarsko pot začel v mladinskih ekipah Vala, že osem let pa je igralec VBU-ja. Lavrenčič iz Ločnika pa je letos zaključil prvo sezono pri VBU-ju: »Z igralci in klubom sem se odlično ujel. S svojimi nastopi sem zadovoljen, obenem pa me veseli, da sem se veliko naučil,« je pojasnil 23-letni Lavrenčič, ki je v prejšnjih sezonah igral pri Valu in v La Spezii. Kje bosta Goričana igrala v naslednji sezoni, pa je še vprašljivo. Pri m VBU-ju še upajo v repasaž, o tem pa bo zveza sporočila šele julija. Lavrenčič je letos z videmskim klubom podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja, igralec iz Ločnika pa ne izključuje, da bi videmski klub kljub temu zapustil in se pridružil valovcem. Ryan pa bo o naslednji sezoni odločil šele po pogovoru s klubom. Najbrž pa bo ostal v Vidmu. V B2-ligi je letos nastopal tudi slo-gaš Ambrož Pe-terlin, kije igral na posodo pri Corde-nonsu. Zaradi študijskih obveznosti je namreč izbral furlansko ekipo, v kateri se je odlično ujel. »Glavni cilj je bil obstanek, ki smo ga dosegli. Škoda, da je bilo več poškodb, kar je vplivalo na prvenstvene nastope. Če bi bili vseskozi kompletni, bi najbrž obstanek dosegli veliko prej,« je ocenil sezono Ambrož, ki se je letos preizkusil v vlogi libera, čeprav je pri Slogi vedno igral na podajalskem mestu, lani pa na krilu: »Na začetku sem mislil, da bo vse težje, naposled pa sem se znašel. Rekel bi lahko, da sedaj lahko igram kar v treh vlogah, in sicer kot podajalec, krilo ali libero. Zahvaliti se moram svojemu klubu in očetu, ki mi je posredoval različna znanja. Nikoli nisem treniral samo podajalca,« je pojasnil 24-letnik, ki pa še ne ve, kje bo nastopal naslednje leto: »Prvo besedo ima domače društvo, saj sem še vedno igralec Sloge. Pri Cordenonsu so mi sicer že sporočili, da bi me radi potrdili še za naslednjo sezono. Odvisno bo od tega, kje bom živel. Nameravam namreč nadaljevati specialistični študij v Guminu,« je povedal Ambrož. Bivša igralka Vala Manuela Tomšič in bivša slogašica (na sliki) Karin Crissani pa sta letos v Tržiču dosegli obstanek. Antonveneta v B2-ligi je zaključila prvenstvo na sedmem mestu in tako dosegla zastavljeni cilj. »Mislim, da je to mesto tisto, kamor sodimo. Višje uvrščene ekipe so bile res boljše od nas,« je potrdila Tomšičeva, po mnenju Crissanijeve pa bi lahko dosegle kaj več. Slovenski igralki sta si vseskozi delili mesto po-dajalke, v končnici prvenstva pa je zaradi odsotnosti Crissanijeve (meseca marca je bila odsotna zaradi noric) igrala Goričan-ka. Po vrnitvi je Crissanijeva počasi pridobivala formo in odigrala zadnji dve tekmi. Tomšičeva je svoje letošnje nastope ocenila za povprečne: »To ni bila ena izmed mojih najboljših sezon. Lahko bi igrala boljše,« je priznala tridesetletnica, ki še ne ve, ali bo v naslednji sezoni igrala. »Po sezoni si vsakič izčrpan, tako da sedaj dvomim, da bi sprejela kako ponudbo. Lahko pa bom čez mesec dni že razmišljala drugače in se odločila, da nadaljujem,« je pojasnila Tomšičeva iz Sovodenj, ki sedaj živi v Tržiču. Crissanijeva pa je s svojimi nastopi zadovoljna, čeprav meni, da je bila to ena najtežjih sezon: »Zaradi službenih obveznosti je bila to zelo naporna sezona. Po službi v Trstu sem se vozila do Tržiča na trening,« je pojasnila Crissanijeva, ki si je po sezoni vzela nekaj časa za razmislek: »Ne vem še, kaj bo v naslednji sezoni. Pred odločitvijo bom najprej dobro premislila. Ne izključujem, da bi se vrnila k Slogi,« je pojasnila odbojkarica iz Trebč, ki bi obveznosti v višji ligi sprejela le v primeru, da bi bili cilji visoki in dobro začrtani. (V.S.) ŠOLSKI ŠPORT - Odbojkarsko prvenstvo Dijaki Kosovela prvi, sedaj v finale Trst bo prihodnje leto gostil eno od skupin svetovnega prvenstva v moški odbojki in pri odbojkarski zvezi FIPAV si prizadevajo, da bi to panogo čim bolje spoznali predvsem dijaki nižjih srednjih šol. Na pobudo pokrajinskega predsednika Giorgia Tirela in deželnih odbornikov Alessandra Michellija in Ivana Peterlina je tržaški pokrajinski odbor FIPAV v sodelovanju z Uradom za telesno vzgojo pri tržaškem šolskem skrbništvu in pod pokroviteljstvom sklada Fondazione Trieste letos razpisal tekmovanje v moški odbojki za dijake tržaških nižjih srednjih šol. K projektu »Verso il mondiale« (svetovnemu prvenstvu naproti), kot so tekmovanje poimenovali, so letos pristopile štiri šole, kar je za uvod kar spodbudno, za naslednje leto pa so načrti še veliko ambicioznejši. Že v teh dneh so vse šole prejele okrožnico Urada za telesno kulturo z navodili za prihodnje šolsko leto: medšolsko odbojkarsko prvenstvo naj bi se začelo že v jesenskih mesecih, v načrtih pa je celo izvedba uradnega pokrajinskega prvenstva Under 14 za šolske ekipe. Kot rečeno, so se letošnje iz- vedbe udeležile štiri tržaške šole in sicer I.C. San Giovanni, I.C. Divi-sione Julia, I.C. Iqbal Masih ter openski Srečko Kosovel. Ekipe so se pomerile vsaka proti vsaki, tekme so odigrali v treh različnih šolskih telovadnicah, prihodnji teden pa bo na sporedu še finalno srečanje. Naši dijaki so se odlično odrezali, saj niso izgubili niti enega seta in so se tako uvrstili na prvo mesto te faze. Izidi: Kosovel - Divisione Julia 3:0, S. Giovanni - I. Masih 2:1, Kosovel - I.Masih 3:0, S. Giovanni - Divisione Julia 1:2, Kosovel - S. Giovanni 3:0, I. Masih - Di-visione Julia 1:2. Vrstni red: 1. Kosovel 9, 2. Divisione Julia 4, 3. San Giovanni 3, 4. I. Masih 2. Kosovel: Danjel Antoni, Aljoša Berdon, Mirko Juretič, Samuel Kralj, Ilja Krečič, Saša Lu-pinc, Matija Milkovič, Andrej Pelikan, Andrea Riosa, Peter Sosič, Jordan Trento. Profesor: Ivan Pe-terlin. Finalni del (in nagrajevanje nastopajočih ekip) bo v četrtek, 4. junija zjutraj v tržaški športni palači, kar bo za dijake prav gotovo predstavljalo pomembno doživetje. / ŠPORT Nedelja, 31. maja 2009 27 odbojka - Končnica moške C-lige Sloga Tabor v B2-ligi Na povratni finalni tekmi play-off a so še drugič premagali PAV Natisonio Na začetku precej izenačeno srečanje - Prepolna repenska telovadnica Sloga Tabor Televita - PAV Natisonia 3:1 (30:28, 20:25, 25:20, 25:18) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 16, Riolino 14, Slavec 6, Sorgo 12, Vatovac 23, Vanja Veljak 2, Peterlin (L), Privileggi 0, Strain, Igor Veljak 1. Trener: Edi Bosich. Sloga Tabor Televita je v B2-ligi! Včeraj zvečer so slogaši v Repnu, v drugi finalni tekmi, premagali PAV Natisonio in si tako povsem zasluženo priigrali napredovanje v državno ligo, na katerega pred samim prvenstvom pri društvu niso računali. Napredovanje pa je vsekakor krona izredno uspešne sezone, v kateri je bila Sloga Tabor Televita ves čas na vrhu lestvice, v odločilnih tekmah play-offa pa je tudi dokazala, da je ob dobri fizični in tehnični pripravi tudi psihološko dovolj trdna. Včerajšnja tekma je bila vse prej kot lahka, šlo je za pravo igro živcev in tekmo, v kateri ni bilo prostora za nobeno taktiziranje: Sloga Tabor Televita si je po zmagi, ki jo je dosegla v sredo v gosteh, seveda srčno želela zaključiti prvenstvo pred domačimi sijajnimi navijači (repenska telovadnica je bila včeraj res pretesna za veliko število ljubitelje odbojke), za goste pa je bila to zadnja priložnost, da ostanejo v boju za napredovanje. PAV Natisonia je zaigrala veliko bolje kot v prvi tekmi: očitno je bilo, da so pri društvu do potankosti »preštudirali« Slogi-no igro, saj je bila tokrat postavitev na igrišču drugačna, dobro je bil postavljen blok, bivši Valovec Loiacono je bil veliko bolj učinkovit, predvsem pa gostje niso odpovedali v sprejemu. Velika živčnost je botrovala sicer nekaterim napakam (to je prišlo zlasti do izraza na servisu, saj so jih naši odbojkarji zgrešili kar 19), vendar so znali slogaši z veliko srčnostjo in željo po zmagi premostiti vse ovire. Da bo srečanje izenačeno, se je pokazalo takoj v prvem setu, ko sta se ekipi najprej izmenjavali v vodstvu, nato je Slogi Tabor Televita uspelo nadoknaditi zaostanek 8:13, povesti s 23:21, a se nasprotniki niso predali, izničili so kar štiri set žoge in celo povedli s 27:26, a je bila v končnici Sloga Tabor le boljša. V drugem so stalno vodili gostje, preostala dva pa sta bila vedno v rokah Slogaši so se tako veselili napredovanja v B2-ligo ... kroma Sloge Tabor, ki je ob bučnem navijanju prišla do upravičenega zmagoslavja. Ob zadnjem sodnikovem žvižgu je bilo navdušenje v Sloginem taboru nepopisno, presrečen je bil v prvi vrsti seveda trener Edi Bosich: »Zadnjič smo napredovali v B-ligo pred desetimi leti in moj soigralec je bil takrat tudi Marko Mikolj. Zdaj, ko skakamo od veselja ob napredovanju, sem se spomnil tudi nanj. Ob tem odličnem uspehu iskreno čestitam vsem svojim fantom, ki so dali vse od sebe skozi vso sezono in so si napredovanje res zaslužili!« Slogin trener Peter de Walderstein prav tako ni mogel skrivati veselja: »Začeli smo nekoliko negotovo, igralci so bili preveč napeti, ko so se sprostili, pa so zaigrali res na višku. Lepa tekma, vredna finala, izredna publika, naši odbojkarji pa so prav gotovo pokazali večjo voljo do zmage, ki je bila na koncu tudi poplačana!« ŽENSKA C-LIGA - Krminski Wolf Haus je s 3:0 premagal Libertas Martignac-co in tako napredoval v žensko B2-ligo. ... tudi Slogin trener Edi Bosich ni mogel skrivati veselja kroma namizni tenis - Končnica za napredovanje v B1-ligo Častni poraz Krasa Nasprotnikom iz Piemonta so iztrgali štiri točke - Končali nadvse uspešno sezono Kras - T.T. Faito Cirie' 4:5 Bojan Simoneta - Franco 3:1 (11:8, 4:11, 11:4, 12:10), Michele Rotella - Rolle 1:3 (17:15, 6:11, 3:11, 4:11), Stefano Rotella -Corgiat 2:3 (11:9, 5:11, 3:11, 11:7, 6:11), M. Rotella - Franco 1:3 (9:11, 13:11, 9:11, 6:11), Simoneta - Scolari 3:1 (11:3, 13:15, 11:3, 11:4), S. Rotella - Rolle 0:3 (8:11, 8:11, 5:11), M. Rotella - Scolari 3:1 (11:9, 11:6, 7:11, 11:5), S. Rotella - Franco 3:2 (12:10, 3:11, 9:11, 11:9, 12:10), Simoneta - Rolle 2:3 (11:9, 11:9, 3:11, 3:11, 8:11). Moški ekipi Krasa ni uspel podvig, da bi premagali nasprotnike iz Turina. Včeraj so igralci Krasa v odločilni tekmi za napredovanje v B1-ligo izgubili po štirih urah igre (igrali so le na eni mizi) s 4:5. Kljub temu pa se od letošnjega prvenstva B2-lige poslavlja z dvignjeno glavo. Krasovci Bojan Simoneta, Michele in Stefano Rotella so letos namreč nastopili v B2-ligi kot novinci. Začetni cilj je bil zato obstanek, prepričljivi nastopi pa so mlado ekipo ponesli vse do igranja finalnih tekem na napredovanje v B1-li-go. Že uvrstitev v play-off je bil torej višek sezone, zato oba poraza v končnici nista potrla igralcev: »Nasprotniki iz Turina so že od začetka sezone ciljali na napredovanje in to naposled tudi dosegli, mi pa smo v bistvu že s samo uvrstitvijo presenetili skorajda sami sebe,« je pojasnil steber ekipe Bojan Simoneta. Gostitelji so tokrat nastopili z vsemi štirimi razpoložljivimi igralci. Tokrat pa so starejšim nasprotnikom krasovci iztržili štiri točke. Dve je prispeval kapetan Bojan Simoneta, po eno pa brata Stefano in Michele Rotella. Simoneta je celo igral odločilno deveto igro za zmago, vendar je po vodstvu v setih z 2:0 proti igralcu gostov Rolleju naposled izgubil z 2:3. »Menim, da je on pravo presenečenje končnice. Nastopal je v vlogi tretjega igralca turinske ekipe, ni pa izgubili niti igre,« je povedal Bojan. Za poraz krasov-cev je bila po mnenju kapetana odločilna predvsem neizkušenost: Michele (letnik 1991) in Stefano (1993) sta prvič igrala na takem nivoju. V posamičnih igrah sta se izkazala predvsem Simoneta in mlajši brat Stefano Rotella, Michele pa je najbrž zaradi odsotnosti zaradi bolezni igral v obeh srečanjih manj prepričljivo. SANDONATESE PRVAK - Tudi povratna finalna tekma ženske namiznoteniške A1-lige med Castel Goffredom in Sandona-tesejem se je končala neodločeno 3:3. Sandonatese pa je imel boljšo razliko v setih (12:11) in je tako novi državni prvak. državno prvenstvo Najprej veterani, nato še ostali Od danes do 13. junija se bo v Conversanu pri Bariju v Apuliji odvijalo državno namiznoteniško prvenstvo. V boj se bodo kot prvi podali veterani (poleg Sonje Milič bo nastopilo še nekaj članov in članic Krasa), ki bodo tekmovali do torka. Nato bodo začeli dvoboji v 4. kategoriji, od ponedeljka 8. junija pa tisti v 3. kategoriji, v katerih se bosta v boj podali tudi člana zgo-niškega Krasa Michele Rotella in Tjaša Doljak. Od srede, 10.6., bo na vrsti 2. kategorija. Od krasovk bosta nastopili Martina Milič in Eva Carli. Miličeva pa bo tekmovala tudi v najzahtevnejši 1. kategoriji. Pri dvojicah bo nastopila skupaj z Evo Carli. Krasov »veteranski« zmagovalni oder na prvenstvu Treh Benečij Veteranke in veterani zgoniškega Krasa so konec prejšnjega tedna nastopili na prvenstvu Treh Benečij. Pri veterankah je 1. mesto osvojila Sonja Milič, 2. je bila Monika Mosetti, tretji pa »ex-aequo« Dragica Bla-žina in Isabella Torrenti. Pri veteranih, v kategoriji šest-desetletnikov, je zmago osvojil krasovec Edi Bole, ki je nastopil tudi v 4. kategoriji in izpadel v osmini finala. V tej kategoriji so nastopili še Guigo Simionato, Sandro Ridolfi in Vinicio Divo, ki pa se niso prebili iz skupine. Pri ženskah pa je v 4. kategoriji Dragica Blažina osvojila 2. mesto. □ Obvestila nogomet Turnir »Il Giulia«: poraza Vesne in Primorca Vesna - Trieste Calcio 2:4 (1:4) VESNINA STRELCA: Di Donato in De Bernardi. VESNA: Sorgi, Cheber, Donato, Ži-berna, De Bernardi, Drassich, Kerpan (Zampino), Salice, Di Donato (Ronci), Giorgi (Carli), Venturini. Trener: Vene-ziano. V osmini finala je kriška Vesna visoko izgubila proti Trieste Calciu, ki ga trenira nekdanji Vesnin trener Fabio Sam-baldi. Že po prvem polčasu je bil izid 4:1 za ekipo iz Trsta, čeprav so prvi povedli »plavi« z Di Donatom. Pri Vesni so igrali številni mladinci in tudi naraščajniki Goran Kerpan. V drugem polčasu je bila tekma bolj izenačena in nasprotnikovo mrežo je zatresel še De Bernardi. Vesna bo v prihodnjem krogu igrala proti Opicini. Muggia - Primorec 5:2 po 11-m (1:1) PRIMORCEV STRELEC: Lanza. PRIMOREC: Loigo, Sincovich, Ojo, Santoro, Palmisano, Di Gregorio, Bocuc-cia (Pergolis), Meola, Moscolin, Lanza (Marinelli), Mercandel. Trener: Sciarrone. Trebenski Primorec je v osmini finala turnirja »Il Giulia« šele po enajstmetrovkah izgubil proti Muggii. Sciarronejevi varovanci so igrali solidno in so vodili do deset minut pred koncem tekme. Primorec bo v četrtek igral še dodatno tekmo za uvrstitev v finalni del, ob 20.30 proti San Giovanniju. KOŠARKA - C2-liga, play-off, polfinale: Ronchi - Servolana 69:94 (stanje 0:2, Servolana v finalu), Alba - Nuovo Basket UD 74:75 (0:2). ZSŠDI obvešča, da bosta jutri, 1. junija urada ZSSDI v Trstu in Gorici zaprta. OOZUS vabi 13. junija 2009 vse člane in prijatelje na srečanje ob zaključku sezone na plastično stezo v Nabrežino. Prijave do jutri na naslov: lrozic@libero.it ali v uradih ZSSDI. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija 2009 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). Vabljeni! PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št. 3341384216 vsak delavnik od 15. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Izmene: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11 .,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečaji bodo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah,, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor . AŠK KRAS s sodelovanjem ZSSDI organizira »Sportni kamp Zgonik 2009« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 22. do vključno petka, 26. junija, od 8.30 do 17.00 ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Sportno-kulturnega centra, tel. št.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 15. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). AŠD POLET in ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 338-5889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 15. do 19. junija pod pokroviteljstvom ZSSDI športni teden za otroke stare od šest do dvanajst let. Za dodatne informacije in vpisovanje lahko pokličete na 3331755684 (Silva) ali 3497923007 (Tjaša), na razpolago pa je tudi e-mail naslov info@od-bor.com TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira na Padričah od 15. junija do 3. julija začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke do 14. leta. Informacije dobite na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZsSdI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com do 9. junija 2009. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom Občine Repentabor nogometni kamp (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu od 15. do 20.junija. Prijave in informacije sprejemamo do 10. junija na tel. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko). ŠD VESNA organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it Domači šport Danes Nedelja, 31. maja 2009 TENIS ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Latini: Tennis Academy 2000 - Gaja (finale končnice) LOKOSTRELSTVO 10.00 v Bazovici, športni center Zarja: meddeželna tekma v poljskem lokostrelstvu (organizira SD Zarja) ODBOJKA UNDER 13 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Judovec: Bor Co.A.La - Azzurra (pokrajinski polfinale) 28 + Nedelja, BI. maja 2009 radio in tv spored za danes / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo -Na počitnice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 LYNX, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.30 9.30 10.00 10.30 10.55 13.30 14.00 16.30 16.35 18.10 20.00 20.40 21.30 23.50 23.55 0.55 Aktualno: Quello che Aktualno: Sabato & Domenica Dok.: Stella del Sud 12.20 Aktualno: Linea verde A sua immagine Sv. Maša Dnevnik Variete: Speciale Lucio Dalla Dnevnik L.I.S. in vremenska napoved Film: La valle delle Rose Selvatic-he - Caduta dal cielo (western, Nem., '08, r. S. Bartmann, i. A. Schalaudek) Film: Il Pirata - Marco Pantani (bio., It., '06, i. R. Ravello) Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) Film: Il veterinario (kom., It., '04, r. J.M.Sanchez, i. G. Proietti, A. Ga-liena) Dnevnik Aktualno: Speciale Tg1 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 13.00, 20.30 Dnevnik 11.00 Variete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade 13.45 Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio... 17.05 Šport: Studio sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero Uno 19.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Numb3rs 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E'domenica papa 7.40 Variete: Mamme in Blog 7.50 Variete: E' domenica papa 8.35 9.00 Risanke 9.40 Film: Toto cerca pace (kom., It., '54, r. M. Mattoli, i. Toto) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Šport: Si gira 13.25 Dok.: Timbuctu 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 15.05 Kolesarstvo: Giro d'Italia del Centenario 18.00 Equitazione 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 0.35 Nočni dnevnik, sledi TeleCamere u Rete 4 6.00 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.40 Aktualno: Superpartes 8.55 Nan.: Vita da strega 9.30 Dok.: Umbria 10.00 11.00 11.30 12.10 14.05 14.40 16.20 18.55 19.35 21.10 Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Film: Sono un fenomeno paranormale (kom., It., '85, r. S. Corbucci, i. A. Sordi, E. Brigliadori) 17.05, 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Vamos a matar companeros (western, It., '70, r. S. Corbucci, i. F. Nero, T. Milian) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Colombo Film: The Sixth Sense - Il sesto sen-so (triler, ZDA, '99, r. M.N.Shya-malan, i. B. Willis, H.J.Osment) Šport: Controcampo, sledi Fuori-campo Nočni dnevnik Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to 9.45 Aktualno: Ciak Junior 10.15 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 13.00 Dnevnik, vremenska napoved, Okusi 13.40 Nan.: Elisa di Rivombrosa 16.00 Film: Scoprendo Forrester (dram., ZDA, '01, r. G.V.Sant, i. S. Conne-ry) 17.00 17.30, 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Piper 23.30 Variete: Zelig Off 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Aktualno: Super Partes 8.00 Risanke 10.45 12.15, 14.00 Motociklizem: Gran Premio d'Italia 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.05 Šport: Guida al Campionato 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 16.00 Film: Un poliziotto a 4 zampe 2 (akc., ZDA, '99, r. C.T.Kanganis, i. J. Belushi) 16.45 20.05, 22.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.10 Film: Junior (kom., ZDA, '94, r. I. Reitman, i. A. Scwarzenneger, D. DeVito) 21.25 Film: Da ladro a poliziotto (kom., ZDA, '99, r. L. Mayfield, i. M. Lawrence, L. Wilson) ^ Tele 4 9.40 Šport: Super Sea 10.20 Trofeo di danza Regione FVG 11.20 Rotocalco ADNKronos 11.40 Variete: Carnia, terra d'emozioni 12.00 Sv. maša 12.30 Aktualno: Trottola 13.10 Qui Tolmezzo 13.15 Música, che passione 13.30 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 14.05 Camper magazine 14.30 Campagna amica 15.05 Film: Il primo cittadino (r. G. Al- bano, i. T. Solenghi, G. Boschi) 16.30 Novecento contro luce 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: ...E domani e lunedi 22.30 Palco, gli eventi in tv 22.55 Film: Erik, un uomo in fuga (akc., '89, r. M. Kennedy, i. S. McHattie, D.V.Valkenburg) 0.35 Koncert: Voci dal Ghetto 1.25 Dok.: Borgo Italia La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus Week end, sledi Omnibus Life 10.10 Aktualno: La settimana 10.30 Film: Noi siamo due evasi (kom., It./Šp., '59, i. U. Tognazzi) 12.30 Dnevnik in športne informacije 13.00 Film: Matrimonio per colpa (kom., ZDA, '96, r. D. Aykroyd) 14.50 Film: Come uccidere vostra moglie (kom., ZDA, '64, i. J. Lemmon) 17.20 Film: A qualcuno piace caldo (kom., ZDA, '59, i. M. Monroe) 14.55 Evropsko prvenstvo v kajakih in kanujih na divjih vodah 16.30 Zgodba z zahodne strani 19.00 Oddaja Tv Maribor: Circom Open Air 20.00 Dok. odd.: Neva 20.45 Lit. nad.: Dr. Živago 21.40 Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.) 22.30 Na utrip srca 0.00 Film: Sedem veličastnih (pon.) Koper 13.45 14.00 14.10 14.20 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.10 23.00 23.30 0.20 9.00 16.00 17.00 18.00 18.15 18.30 19.30 19.50 20.00 20.30 21.30 23.10 Dnevni program 22.30 Čezmejna TV - TG R FJK - deželni svet Euronews Nogomet: Interblock - Luka Koper Srečanja v skupnostih italijanov Dok. oddaja: Majhen otok, veliko nebo Potopisi Ljudje in zemlja 22.00, 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin Koncert - resna glasba Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.25 Videostrani Hrana in vino Kasaške dirke (pon.) Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mladinska oddaja (pon.) Med Sočo in Nadižo (pon.) Glasbeni premor Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Predavanje prof. Jožeta Pirjevca Monitor 20.00 23.30 Motociklizem: G.P. degli Stati Uniti 21.00 Dnevnik 21.25 Film: Benito Mussolini, anatomia di un dittatore (dok., It., '52, r. M. Loy) 0.40 Šport: Sport 7 1.35 Film: Romanzo di un giovane po-vero (dram., It., '95, i. A. Sordi) (T Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu-larija 10.15 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 10.50 Oddaja Tv Koper: Na obisku 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP 15.00 15.20 Glasbeni troboj 15.15 Športne novice 16.30 Kuharska oddaja 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Naglas! 17.20 Fokus 18.20 Risanke 18.30 Žrebanje Lota in Super Lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Spet doma 21.45 Dok. portret: Žarko Petan 22.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 1.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 31.05.1991 Jr Slovenija 2 6.30 2.10 Zabavni infokanal 9.05 Skozi čas 9.15 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 31.05.1991 9.40 Globus (pon.) 10.10 10. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2009 11.10 Tranzistor (pon.) 11.45 Oddaja Tv Koper: Pomagajmo si (pon.) 12.15 Rad igram nogomet (pon.) 12.45 Slovenski magazin (pon.) 13.10 Turbulenca (pon.) 14.30 Kolesarska dirka - Velika nagrada Kranja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Praznik slovenskih tržaških avtorjev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba in kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Oddaja posvečena J. Haydnu; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00, 19.30, 20.30 Posebni dan Evro-radia; 17.25 Nokturno; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.35 Sedmi dan; 22.05 Literarni portret; 22.30 Me-digra; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zvezde vam bodo v prihodnjem tednu pošiljale več vitalnosti in energije. Domače stene vas bodo utesnjevale, zato se čim več potepajte naokoli: uživajte v naravi! irn^* BIK 21.4.-20.5.: Še naprej se boste odlično počutili. Morda boste le nekoliko bolj občutljivi in muhasti, vaši bližnji pa so tega že vajeni. Kadar vas popade trma, se poskušajte vživeti v občutja drugih ljudi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Uživali boste v trenutkih tišine in miru. Čeprav vam zvezde pošiljajo več vitalnosti in energije, se boste najbolje počutili v samoti. Napetosti sprostite z rekreacijo. RAK 22.6.-22.7.: Za vaše živ«« ce bo krajše zatišje na delovnem mestu pravi blagoslov. Naredili ste že nekaj odločilnih korakov, drugo se bo začelo odvijati samo od sebe. Ljubezen: nekdo vas močno pogreša. LEV 23.7.-23.8.: Kdor čaka, (^^r dočaka. Tudi k vam bodo posvetili pozitivni zvezdni vplivi in vas na novo prebudili. Polni boste energije in veselja. Odlično se boste znašli v vseh preizkušnjah, ki vas čakajo v tednu. DEVICA 24.8.-22.9.: Kadar vas ^^ kdo prizadene, se zaprete kot školjka in skrbno pazite, da ne bi izvedel za vašo rano. Kaj ko bi namesto tega raje poskrbeli za zdravilo, pa naj bo to pogovor ali kaj drugega. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Polni ^ ^ boste energije, kar boste poskušali čim bolje izkoristiti. Mikala vas bodo dolga potovanja, posedanje s prijatelji itd. Znali boste združiti prijetno s koristnim. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čustveno boste precej nestabilni. Preden se razjezite, premislite, ali bi se vam enaka situacija v nekem drugem trenutku zdela tudi tako nevarna in pomembna. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav boste do ljudi nezaupljivi, boste pogrešali družbo. Nikar ne samevajte, obiščite stare prijatelje, ob njih se boste sprostili in pridobili samozavest. Ljubezen: bodite iskreni. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zadnje čase ste zelo občutljivi in nepredvidljivi. Hitro se utrudite, zato potrebujete več spanja kot ponavadi. Koristili vam bi večerni sprehodi po naravi, na katere se odpravite sami. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Poskrbite v prihodnjem tednu tudi zase. Nikar se ne razdajajte le drugim, tudi vi potrebujete pozornost in čas zase. Čaka vas nekaj prekrasnih trenutkov v krogu svoje družine. RIBI 20.2.-20.3.: Če bi postali le nekoliko bolj zadovoljni s svojim življenjem in vsem, kar vam prinaša, bi kar nekaj težav izginilo. Nekaj več časa si vzemite za partnerja, ki potrebuje več vaše pozornosti. / radio in tv spored za jutri Nedelja, 31. maja 2009 29 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Le spi, punčka moja - ansambel Tonija Sotoška Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 2 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.20 Film: The Contract (triler, Nem./ZDA, '06, r. B. Beresford, i. J. Cusack, M. Freeman) 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Glasb. odd.: Il gran concerto 15.45 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Aktualno: Geo Magazine 2009, sledi dnevnik in vremenska napoved 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Elezioni Europee 2009 22.35 Dnevnik 22.40 Nan.: Medium 23.25 Šport: Replay Rete 4 7.10 Nan.: T. J. Hooker 8.10 Nan.: Magnum P. I. 9.00 Nan.: Miami Vice 10.05 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan: Ultime dal cielo 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Doc 12.25 Nan.: Distretto di polizia 3 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum 15.10 Nan.: Il fuggitivo 16.10 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Angelica e il gran sultano (pust., Fr., '67, r. B. Borderie) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Nikita 23.30 Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.50 22.50 Aktualno: Elezioni Europee 2009 11.05 Variete: Insieme sul Due 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent Show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: 7 vite 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.05 Aktualno: Ricominciare 23.30 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.45 Variete: Scorie ^ Rai Tre 21.10 Nan.: Segreti 23.20 Film: Il partigiano Johnny (dram., It., '06, i. S. Dionisi) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Film: La corsa di Virginia (dram., ZDA, '02, r. P. Markle, i. G. Byrne) 10.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento Vetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher, l'amore ritrovato (dram., Nem., '06, r. D. Kehler, i. B. Wussow, B. Herzsprung) 15.45 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.10 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: I giorni dell'abbandono (dram., It., '05, r. R. Faenza, i. M. Buy, L. Zingaretti) 23.30 Aktualno: Matrix 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Elezioni Europee 2009 Film: Baciami, Kate! (glasb., ZDA, '53, i. K. Grayson) 11.05 12.25, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra C/ Italia 1 7.30 8.00 9.00 9.15 6.20 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 6.35 13.40 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto in Studio sport 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Film: Un agente segreto al liceo (kom., ZDA, '91, r. W. Dear, i. R. Grieco, G. James) 17.00 Film: Le 1001 favole di Bugs Bunny (risanka, ZDA, '82) 18.00 20.30, 22.05, 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik, športne vesti 19.30 Film: Scuola di polizia 2, prima missione (kom., ZDA, '85, r. J. Paris, i. S. Guttenberg, B. Smith) 21.10 Film: Palle al balzo (kom., ZDA, '04, r. R.M.Thurber, i. B. Stiller, V. Vaughn) 23.05 Film: Bowfinger (kom., ZDA, '99, r. F. Oz, i. S. Martin, E, Murphy) ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 8.50 10.30 11.25 12.00 12.05 12.40 13.15 13.50 14.30 15.35 17.00 18.35 19.00 20.00 20.30 21.00 23.40 La 7 8.00 Otroški infokanal 9.20 Sobotno popoldne (pon.) 13.45 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 01.06.1991 14.10 Osmi dan (pon.) 14.40 Ars 360 (pon.) 14.55 Glasbeni večer (pon.) 16.35 Slovenski magazin (pon.) 17.00 Prvi in drugi (pon.) 17.25 Izobraž. serija: To bo moj poklic 18.00 Nan.: Frasier (pon.) 18.25 Koeln: Rokomet, Gummersbach - Gorenje (prenos) 20.00 0.15 Dok. serija: Pogled z neba 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga 22.20 City Folk Koper 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik Retroscena, i segreti del teatro Storie tra le righe Film: Il primo cittadino (r.G. Alba- no, i. T. Solenghi, G. Boschi, T. So- lenghi) Novecento contro luce Camper Magazine Dnevnik - kratke vesti A.com Automobilissima Šport: Tractor Pulling Itinerari di Culto Aktualno: ...Animali amici miei Ritmo in tour: La tv dei viaggi Retroscena, i segreti del teatro Risanke Super calcio - Udinese Super calcio - Triestina Diamoci del tu Deželni dnevnik Nogomet: Triestina - Modena Film: Milionari a Beverly Hills (kom., '90, r. P. Schneider, i. J. Rivers, A. Rocco) LAs 6.00 Dnevnik, horoskop, prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Cuore e batticuore 11.30 Nan.: Mike Hammer 12.30 1.15 Dnevnik in šport 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Il giovedi (kom., It., '63, r. D. Risi, i. W. Chiari, M. Mercier) 16.05 Nan.: Relic Hunter 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: I picari (kom., It./Šp., '87, r. M. Monicelli, i. G. Giannini, E. Mon-tesano) Jr Slovenija 1 6.30 6.40 7.00 7.05 9.10 10.05 10.30 10.55 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 14.20 22.15 Vzhod-Zahod 14.35 Vsedanes, vzgoja in izobraževanje 14.55 Alter Eco 15.25 Linx Magazin 15.55 Zoom - mladi in film 16.25 Vesolje je... 16.55 Tednik 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik 19.25 Športne vesti, sledi Evropske volitve 2009 19.30 Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.30 Športel Tv Primorka 8.00 10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Videostrani 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Glasbena oddaja (pon.) 19.45 Premor 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Futsal: finale DP 22.00 Rally Utrip (pon.) Zrcalo tedna (pon.) 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Ris. nan.: Animalija (pon.) Iz popotne torbe (pon.) Nan.: Linus in prijatelji Dok. oddaja: Santonino v Savinski pokrajini (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 13.15 Po poteh Ushuaie 13.40 Koncert: Poletna noč (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.10 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.25 Lutkovno igrana nan.: An ban pet podgan 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Volitve v evropski parlament 2009 21.00 Nad.: Strah, stres in jeza 21.25 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.05 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved {p Slovenija 2 6.30 9.00, 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Praznik slovenskih tržaških avtorjev; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 He-vreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, Utrinek s Primorske poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Stu- dio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.30 Novice; 12.45 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 31. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI PREVAJANJE - Pogovor s prevajalcem Martinom Vidalijem Literatura mi je vedno pomenila profesionalni izziv Za založbo Beit je prevedel roman Ferija Lainščka Muriša - Pomen subvencij Pred kratkim je tržaška založba Beit izdala italijanski prevod romana Muriša, ki je nastal izpod peresa prekmurskega pisatelja Ferija Lainščka. Roman, v katerem avtor z veliko mero literarnega talenta in občutljivosti upodablja prekmurskega človeka in pokrajino, njuno dušo ter zgodovinsko in socialno pogojenost, je prevedel mladi tržaški prevajalec Martin Vidali, ki je italijanski prevod poimenoval La ragazza della Mura. Ob tej priložnosti smo po-kramljali z uspešnim in izredno dejavnim prevajalcem, ki poleg leposlovja prevaja tudi besedila tehnične narave. Zgolj z leposlovjem se seveda ne da živeti, meni Martin Vidali, ki je diplomiral na Visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu. Prevod romana Muriša mu je predstavljal poklicni izziv, veseli pa ga tudi to, da bodo italijanski bralci lahko prebrali delo, v katerem bodo izvedeli, da je Slovenija zelo heterogena dežela in da ima tudi Slovenija, tako kotIta-lija, svojo vzhodno mejo, ki se je globoko zarezala v tkivo tamkajšnjih prebivalcev. Za naš dnevnik je prevajalec spregovoril tudi o prevajanju na sploh in mladih nadebudnih prevajalcih, ki ne vedo, koliko truda in časa je treba vložiti v prevajalski projekt. Učinkovit prevajalec mora biti predvsem razgledana oseba, ki razpolaga s široko paleto splošnega znanja, meni Vida-li, ki ob tem še dodaja, da je pot do prevajanja leposlovnih del dolga in naporna. Ste predstavnik mlajše generacije prevajalcev. Je prevod Lainščkovega romana vaš prvi večji prevajalski projekt? Ne, ne bi rekel. Še kot študent sem svojemu mentorju prof. Robertu Dapitu predlagal prevod romana Zvenenje v glavi, ki ga je napisal Drago Jančar. Ta projekt sva nato s skupnimi prevajalskimi močmi izpeljala do konca. Še pred tem pa sem na predlog in pod mentorstvom prof. Dapi-ta uredil in prevedel Antologijo slovenske proze (La prosa breve slovena. Antologia di autori contemporanei). Pri tem delu sta sodelovali še dve prevajalki, in sicer Laura Sgubin in Irena Jelerčič. Delo je nato izšlo pri založbi Levante iz Barija. Kako ste se lotili prevajanja romana Muriša? Nekateri prevajalci namreč pravijo, da knjigo najprej preberejo na dušek, potem začnejo izpisovati znane probleme, nato vidijo, kako sede v besedilo kak tekstni prevod. Potem pa se začne. Se tudi vi držite kakšne posebne prevajalske metode? Glede na to, da sem šolani prevajalec, vem, da enotna prevajalska teorija ne obstaja. To velja še zlasti za leposlovje. Ne- Martin Vidali je diplomiral na tržaški Visoki šoli za tolmače in prevajalce kroma kateri sicer pravijo, da se dela moraš lotiti bolj analitično in ostati zvest izvirniku, drugi pa so mnenja, da se mora prevajalec vživeti v duh dela in stremeti k temu, da ohrani predvsem ekspresivno plat publikacije. Jaz sem Lainščkovo delo najprej v celoti prebral, založnik Piero Budinich me je na začetku tudi zaprosil, naj knjigo najprej preberem in mu nato posredujem argumentirano mnenje o knjigi, še posebej oceno o tem, ali bi bilo to delo zanimivo za italijansko bralno občinstvo. Odgovoril sem mu, da je roman zelo zanimiv in da se med drugim odlično uokvirja v poslanstvo založbe Beit, ki izdaja publikacije, katerih tematika se navezuje na srednjeevropski prostor. Potem pa se je začelo prevajanje knjige. Romanu Muriša daje veliko mero avtentičnosti uporaba narečnih izrazov, ki dajejo knjigi pravo mero prekmurskega kolorita. Kako ste vi prevedli te izraze? Bo italijanski bralec z branjem vašega prevoda dobil natančen vpogled v Prekmurje in življenje ob Muri? Nekaj samosvojih in za tiste kraje edinstvenih elementov sem ohranil. Določena osebna in krajevna imena so ostala nespremenjena, druge besede pa je bilo skorajda treba prevesti. Poudaril bi, da italijanski bralci vedo bore malo o slovenskem prostoru, še manj pa o Prekmurju, ki leži na slovenskem obrobju, zato je bilo treba vse izraze prevesti v italijanščino, tudi tiste, ki so izrazito značilni za tam- kajšnje kraje. Eno prekmursko besedo pa sem ohranil. In sicer izraza bujraš nisem prevedel. Ker se v izvirniku ta beseda pojavlja večkrat, sem sklenil, da bi bilo dobro, če bi jo ohranil tudi v italijanski enačici tega romana, pa čeprav se omenja samo na enem mestu. Bujraši so namreč v Prek-murju bili delavci na reki in tudi osrednji junak zgodbe, inženir vodnih gradenj Julian Spranski, je v sili razmer postal bujraš. Roman Muriša je drugi del Lainšč-kove prekmurske sage. Kolikor vem, italijanski bralci nimajo na razpolago prvega dela trilogije, ki se imenuje Ločil bom peno od valov, ki se dogaja med prvo svetovno vojno. Če bi se pokazala priložnost, bi vas zanimalo v italijanski jezik prevesti tudi to delo? Seveda bi me zanimalo. Sicer bi na tem mestu rad poudaril, da se roman Mu-riša, čeprav je to drugi del Lainščkove sage, bere kot samostojno delo, ki se ne navezuje nujno na prvi del. Založnik mi je sicer omenil, da bi ga v primeru dobrega odziva s strani bralcev na roman Muriša, eventuelno zanimal tudi prevod prvega dela, a kaj več o tem ne morem povedati, saj je to stvar založnikove odločitve. Je prevajanje romana Muriša predstavljalo vaš prvi stik z založbo Beit? Da, prvič sem sodeloval s to tržaško založbo. Na tem mestu pa bi tudi povedal, da v zadnjem času prihaja do večjega šte- vila prevodov književnih del slovenskih avtorjev zaradi ugodnih subvencij s strani slovenskega ministrstva za kulturo, ki subvencionira prevode, tiskanje pa subvencionira Društvo slovenskih pisateljev (Trubarjev sklad). S to strategijo se namreč pro-movira slovenska kulture in slovenski jezik. Ob koncu pa morda še nekaj oseb-nejših vprašanj. Kaj vas je potegnilo v literaturo? Literatura mi je vedno predstavljala profesionalni izziv. Ob koncu študija sem se spraševal, ali bi bil sposoben prevesti kak roman ali kako večje leposlovno delo, kar nedvomno predstavlja vrhunec prevajalskega dela. Pri prevajanju leposlovja moraš namreč pokazati veliko mero razgledanosti, saj se je tovrstnega prevajalskega dela treba lotiti z določeno mero predhodnega znanja. Ne morem pa trditi, da mi je ljubo le leposlovje. Na splošno mi je pisanje zelo všeč, prevajam pa tudi druge žanre, večkrat tudi besedila tehnične in izrazito specifične narave. Imate kdaj občutek, da smo bralci premalo hvaležni svojim prevajalcem oz. da ste včasih podcenjevani? Naj kot primer navedem dejstvo, da pogosto v knjižnih ocenah prevajalec sploh ni naveden, kaj šele, da bi bil prevajalski delež v besedilu ustrezno ocenjen. Absolutno. Večkrat bralci zares ne vedo, koliko časa in truda je treba vložiti v prevajanje določenega teksta. Katere slovenske avtorje 20. stoletja bi bilo po vaše nujno posredovati v Italijo? Mislim na pesnike in pisatelje. V slovenski literaturi je kar nekaj pisateljev, ki bi si zaslužili prevod v italijanski jezik. Založniki pa vse prevečkrat izbirajo besedila, ki so blizu njihovim bralcem. Teme sodobnih slovenskih avtorjev so italijanskemu bralnemu občinstvu znane in blizu, zaradi česar so njihove knjige tudi berljive, drugače pa je s starejšimi slovenskimi pisatelji in pesniki, za katere je značilna zelo specifična tematika, ki pa je za založnike manj zanimiva. Povedal pa bi tudi, da je slovenska književnost enega od svojih vrhuncev dosegla v poeziji, ki pa nikakor ne pomeni enostavnega prevajalskega dela. Veselilo bi me, če bi italijansko bralno občinstvo nekoč lahko bralo prevod zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, ki ga je napisal Fran Saleški Finžgar. Med sodobniki pa mi je všeč Evald Flisar in njegov roman Čarovnikov vajenec, ki bi si vsekakor zaslužil prevod v italijanski jezik. Sanela Čoralič LITERATURA Jelinčičevo Budovo oko zdaj tudi v |«l V V« • italijanščini Pred kratkim se je na knjižnih policah tržaških in mnogih deželnih knjigarn pojavil italijanski prevod fantastično-mističnega romana tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča Budovo oko, ki je prvič izšel leta 1998 pri koprski založbi Lipa, z naslovom L'Occhio di Buddha. Roman je prevedla Darja Betocchi, spremno besedo napisala Rita Siligato, izdala pa tržaška založba Antoni, ki objavlja knjige v slovenskem in italijanskem jeziku. Knjigo so prvič predstavili v okviru pobude Insieme a Trieste -Skupaj v Trstu v nekdanji tržaški ribarnici, nato pa na turinskem knjižnem sejmu, od koder je našla pot v večje italijanske knjigarne. Naj obnovimo vsebino Jelinčičeve uspešnice izpred dobrega desetletja. Ameriška alpinista priplezata na vrh Everesta, nato skrivnostno izgineta. Plezalec, ki ju gre iskat, doživi na pobočju gore neverjetne pustolovščine in srečanja, ob katerih se prepletajo mistika, alpinizem in zgodovina. Zgodba se razpleta med Nepalom, Himalajo in Tibetom, njeno izhodišče in konec pa je v templjih v Katmanduju, kjer skrivnostni menih izroči protagonistu obesek, imenovan Budovo oko. Roman grebe po skrivnostih Everesta in po ustaljenih resnicah, ki morda niso tako trdne. Sta res Hillary in Tensing prva stopila na vrh Everesta leta 1953, ali sta to storila že leta 1924 legendarna Mallory in Irvine, ali pa, kot trdi Reinhold Messner, morda že pred stoletji tibetanski menihi, kot naj bi bilo zapisano v samostanu Rongbuk, ki pa so ga ob okupaciji uničili Kitajci? Vse te sodobne, polpretekle in pretekle zgodbe se prepletajo v vrtoglavi pustolovščini, kjer so večplastno prisotni globoki duševni prepad med Zahodom in Vzhodom, iskanje izgubljenih iluzij pred uničenjem duhovne zapuščine Strehe sveta. Roman L'Occhio di Buddha je kot poletno branje izdala slovenska založba Antony v novi leposlovni zbirki Ruj, ki je s to knjigo - po Jelinčičevem visokogorskem trilerju As-sassinio sul K2 in pustolovskem romanu tržaškega pisatelja in novinarja Giuliana Sadarja Latitudine presunta - prišla do številke tri. Namen zbirke v italijanskem jeziku je namreč objavljati lokalne avtorje, tako slovenske v prevodu, kot italijanske. FOTOGRAFIJA - V Galeriji Banke Koper in v organizaciji Obalnih galerij Umetniške fotografije Jake Jeraše kot poduhovljen poklon Sečoveljskim solinam KOPER - Obalne galerije Piran vsako leto organizirajo v Galeriji Banke Koper ( Pristaniška ul. 14 v Kopru) tri razstave. Letošnja sezona se začenja z razstavo fotografij Jake Jeraše. Avtorja, ki živi in dela v Kopru, lahko uvrstimo v srednjo generacijo slovenskih ustvarjalcev na področju umetniške fotografije. Razstavo sestavlja dvanajst fotografij večjega formata, kjer je glavni motiv krajina. Dela sodijo v ciklus, ki je nastal na območju Sečoveljskih solin, ko je bil Jeraša konec poletja leta 2007 povabljen na četrto izvedbo multimedijske-ga projekta Genius Loci. Na prostem, v naravnem laboratorju krajinskega parka Se-čoveljskih solin Lera, je iskal navdih pri večplastnem in darežljivem okolju solin. Razstavljena dela se oddaljujejo od zgolj dokumentarnega pristopa in torej od tradicionalnega beleženja resničnosti v nekem trenutku. Fotograf se je odločil za kadre, ki prikazujejo soline iz ptičje perspektive. Zasnova posnetkov je nedvomno upoštevala vabljivost, skladnost in harmoničnost prostorske ureditve v interakciji narave in človekovega posega. Nastali so tako krajinski izseki z geometrično začrtanimi območji solin v siju trenutnih svetlobnih učinkov. Avtorju treba pripisati zaslugo, da mu je uspelo poudariti likovne vrednote območja in vnesti novo sporočilnost, ki se giblje na meji simbolike. Je-raša je prek ekspresivne moči fotografskega medija nedvomno ustvaril skrajno intimne likovne sinteze in sublimne izpovedi. V eksponatih izstopajo prvine, ki ustvarijo vtis minimalistično abstraktnih kompozicij. Gledalec ima skoraj vtis, da ima pred seboj grafike ali risbe. Iz fizične resničnosti smo popeljani v stiliziran svet, kjer je včasih odsotna vsaka možnost prepoznavnosti. V tem ozračju, kjer se prepletata zavestna in podzavestna interpretacija avtorja, se pred nami odpre nadčasovna in nadprostorksa dimenzija, v kateri začutimo lepoto stvarstva in pripadnost celoti. Razstavo, ki spremlja dvojezični katalog z reprodukcijami razstavljenih del in z zapisom Intimna konotacija Jerašavih fotografij avtorice Nives Marvin, kustosinje razstave, si je mogoče ogledati do junija. Štefan Turk PRIREDITVE Nedelja, 31. maja 2009 31 / GLEDALIŠČE radio slovenija Natečaj za kratko zgodbo LJUBLJANA - Uredništvo za kulturo tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS razpisuje natečaj za kratko zgodbo. Za tri najboljše zgodbe so predvidene nagrade v vrednosti 600, 400 in 200 evrov, odkupili pa bodo še nekaj drugih, najbolj kakovostnih zgodb. Rok za prijavo literarnih besedil, dolgih med 6000 in 8000 znakov s presledki, je torek, 30. junij. Poslana in izbrana besedila pred objavo na programu Radia Slovenija ne smejo biti objavljena v tisku in elektronskih medijih. Kratke zgodbe označene s šifro naj avtorji v štirih natisnjenih izvodih pošljejo na Uredništvo za kulturo tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana, s pripisom Literarni natečaj. O najboljših bo odločala tričlanska komisija, ki bo svojo odločitev objavila v soboto, 1. avgusta, v oddaji Kulturna panorama na tretjem programu Radia Slovenija, na teletekstu TV Slovenija in na spletnih straneh programa ARS. Nagrajene in odkupljene zgodbe bodo tudi letos predvajali v Literarnem nokturnu, so sporočili z RTV Slovenija. Avtorji nagrajenih in izbranih zgodb bodo lahko do 31. avgusta avtorstvo dokazali s petim izvodom zgodbe. televizija - V torek ob 21. uri na sporedu SLO1 Premiera dokumentarno-igranega TV filma Šola pod fašizmom LJUBLJANA - Na 1. programu Televizije Slovenija bo v torek, 2. junija ob 21. uri premierno prikazan dokumentarno - igrani televizijski film z naslovom Šola pod fašizmom. 50-minutni dokumentarno-igrani film je nastal v izobraževalnem uredništvu Televizije Slovenija in podrobno razkriva avtentično zgodbo o šolanju slovenskih otrok v času italijanskega fašizma na slovenskih ozemljih. Scenarij zanj je napisal Jadran Sterle, film je režiral Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec je bil Milorad Čadež. Montažo filma je opravil Aleš Dolinar. Film obravnava obdobje italijanske okupacije zahodnega slovenskega etničnega ozemlja, ki so ga antantne sile (Francija, Velika Britanija, Rusija in ZDA) podarile Italiji za njeno sodelovanje v prvi svetovni vojni. Šolstvo pod fašističnim režimom je malo raziskana plat fašističnega raznarodovalnega procesa, ki ga je Italija izvajala tudi na slovenskih območjih. Tako je v šolstvu zelo kmalu začela izvajati močan asimilacijski pritisk, ki se je postopoma spremenil v popolno italija- Božo Grlj nizacijo s šolsko reformo po letu 1923. Kako je potekal raznarodoval-ni proces nam danes v dokumentarno - igranem filmu pripovedujejo nekdanji učenci na območju zahodnega etničnega ozemlja, ki je bilo tedaj znotraj Rapalske meje. Njihovo pričevanje tako postane tudi pomemben vir zgodovinskih raziskav. V filmu nastopi s svojo pripovedjo in spomini več deset Ijudi, ki so bili v 20. letih prejšnjega stoletja učenci osnovnih šol. Njihova pričevanja razkrijejo težak položaj in skromne možnosti za ohranitev govorjene in pisane slovenske besede. Vendar se je ta kljub agresivnemu in neprizanesljivemu fašističnemu režimu, ki je za dosego cilja uporabljal tudi groba prisilna sredstva, ohranila in gojila znotraj varnih domov. In kot je rekel scenarist in pripovedovalec filma Jadran Sterle: »Danes sem končal mojo pot po Krasu, Benečiji, Tolminskem ...povsod tam, kjer je fašizem skušal zlomiti moje prednike ... Sedaj na postaji v Sežani čakam, da me vlak odpelje v sedanjost. Sedaj smo tu doma.« Ustvarjalci so film snemali v spomladanskih mesecih na širnem območju od Obale do Tolmina in od Pivke do Beneške Slovenije. Igrani del filma, ki ponazarja šolski pouk tistega časa, je bil posnet v kraški vasici Povir. Povirska osnovna šola je bila resnični kraj italijanizacije kraških otrok, učilnico pa so rekonstruirali v Slovenskem šolskem muzeju. Amaterski igralec Renzo Gorjup iz Topolovega v Beneški Sloveniji je skupaj s povirskimi osnovnošolci pod taktirko režiserja rekonstruiral atmosfero tistega časa in obogatil dokumentarno filmsko pripoved. FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Režija Paolo Valerio, nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Urnik: danes, 31. maja ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtka, 4. do sobote, 6. junija ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 1., v torek, 2. in v sredo, 3. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 6. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Jutri, 1. in v torek, 2. junija ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V sredo, 3. in v četrtek, 4. junija ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 5. junija ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 1. junija ob 13.00 / Branko Zavr-šan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V torek, 2. junija ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V sredo, 3. junija ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena Jutri, 1. junija ob 20.00 / Branko Zavr-šan in solisti: »Solistika«. V torek, 2. junija ob 19.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«; ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 5. junija ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gioachino Rossini: »L'Italiana in Al-geri« / Nastopa orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Dana Et-tingerja. Urnik: danes, 31. maja ob 16.00, v sredo, 3. ob 20.30, v soboto, 6. ob 16.00, v torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.30. GABRJE Sedež društva V soboto, 6. junija ob 20.30 / Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja Srečanje zborov in vokalnih skupin. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala iz Gabrij, ženski pevski zbor To-nja iz Borovnice, moška pevska skupina Napev iz Batuj in mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe- la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. GORJANSKO ■ »... in pesem je zazvenela na Štreklje-vem borjaču...« Koncerti bodo potekali pred Štrekljevo rojstno hiši v Gorjanskem, ob slabem vremenu pa v dvorani Kulturnega doma v Gorjanskem. V soboto 6. junija ob 20.30 / Nastop dekliškega zbora »Kraški slavček» iz Na-brežine (dirigent Mirko Ferlan), in dekliške vokalne skupine »Bodeča Neža« iz Vrha sv. Mihaela (dirigent Mateja Černic). V nedeljo, 7. junija ob 19.00 / Nastop moškega okteta »Odmevi« iz Saleža (umetniški vodja Rado Milič) in moške vokalne skupine »Akord« iz Podgore (umetniški vodja Dario Bertinazzi). V soboto, 13. junija ob 20.30 / Nastop mešanega pevskega zbora »Gorjansko« iz Gorjanskega (dirigent Goran Ruz-zier) in mešanega pevskega zbora »Štandrež« iz Štandreža (dirigent David Bandelj). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Galerija Kraške hiše: še danes je na ogled razstava, ki je odprta od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: še danes, 31. maja med 9. in 19. uro je na ogled razstava Tine Piazze. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Osrednja knjižnjica Srečko Vilhar (Avla knjižnjice, trg Brolo 1): v sredo, 3. junija (otvoritev ob18.00) do 24. junija, bo na ogled razstava fotografij pod naslovom »Pravična delitv dobrin bo rešila svet«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Gostišče Ambasador: do 19. junija je v salonu likovne umetnosti razstava fotografij Bogdana Macarola in Borisa Prinčiča na temo »Scengenska meja, december 2007«, ko je bila ukinjena mejna kontrola med Slovenijo in Italijo. Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava gra- fik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Storževa galerija: do 30. junija bo na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«. Stolp na vratih: do 22. julija bo na ogled slikarska razstava slikarke Meti Gosar Peternel pod naslovom »Kofetek za petek«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): v petek, 5. junija, ob 20.00 bo odprtje razstave slik Jerneja Skrta. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc; na ogled bo do 29. junija od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 24. junija, pregledna razstava likovnih del Nandeta Rupnika in Stanislava Šavlja. CERKNO Cerkljanski muzej: še danes, 31. maja je na ogled fotografska razstava Marka Čadeža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. Galerija Photon (Poljanska 1): do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. Galerija Škuc (Stari trg 21): do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (30. 5. 2009) Vodoravno: skrivnost, plast, Aristotel, radar, Nika, literatura, D. S., Batsanyi, tat, otrebek, jazz, H. A., Kohl, Denver, Kafol, dir, Eboli, Mon, navedek, drget, prepas, Te, A. M., samba, P. A., reporter, Slovenka, kol, akontacija, Kant, Tati, S. T., tin, natura, Aleksij, korenjak, analitik, ica, arena, S. O., not, Raas, Jan; na sliki: Martina Kafol. GLASBA 32 Nedelja, 31. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika Deževno in hladno vreme, ki je k nam prispelo s severa Evrope, bo danes pri nas povzročalo spremenljivo vreme, jutri pa naj bi zajelo srednjo Italijo. Razvoj vremena je zelo negotov. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.46 Dolžina dneva 15.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 1.27 Nad vzhodno Evropo, Balkanom in deloma našimi kraji se še zadržuje višinsko jedro hladnega zraka. Od zahoda doteka nad naše kraje nekoliko toplejši in še vedno precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.57 najnižje 0 cm, ob 10.50 najvišje 30 cm, ob 18.14 najnižje 44 cm. Jutri: ob 1.21 najvišje -26 cm, ob 6.38 najnižje 4 cm, ob 11.51 najvišje -26 cm, ob 18.49 najnižje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............12 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m . 1500 m............5 2864 m . . .2 . -1 . -3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Od 2 do 31 maja 2009 TURNIRJI IN PREIZKUŠNJE ZA OBISKOVALCE: • Turnir A-lige v biljardu z najboljšimi igralci v deželi • Pokertumir Texas Hold'em • Mednarodni turnir v šahu • Turnir v RIZIKU • PLAYSTATION in Wll FIT turnir DRŽAVNO C0SPLAY TEKMOVANJE IGRE DOMIŠLJIJSKIH VLOG • Dungeons & Dragons •Vampire Requiem • Vampiri live • Pathfinder •Murder party KLASIČNE IGRE S KARTAMI • Remi • Briškola • Trešet • Poker Texas Hold'em BINGO in AMERIŠKA RULETA NAMIZNE IGRE V organizaciji slovenskih in hrvaških casinojev presenečenja za obiskovalce (darila, vikend počitnice v Sloveniji, potovanje vLasVegasza2osebi) IGRE • Obiskovalci se bodo preizkusili v igranju namiznih iger IGRE S KARTAMI ZA ZBIRANJE • Magic: the Gathering - Mednarodni turnir kvalifikacije za GrandPrixv Pragi • Huntik • W0W • World of Warcraft • Yu-Gi-0h! ^v STRATESKE IGRE S FIGURICAMI • Warhammer Fantasy Battle •Warhammer40k • GW Lord of the Rings • Flames of war • DeBelli Multitudinis IN ŠE... 29. in 30. maja GLASBENI VEČERI s skupino Gliamici del CEGHEDACCI0 (Disco United in W0W Retr6) PROJEKT RICREROCK COVER BENDI Uvodne špice risank Glasba v živo SEJMU www.expogame.it Za vpise na tumiije in podrobni program obiščite spletno stran www.expogame m rahel sneg z sneg Sä mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 8/16 M. SOBOTA O 9/17 ^NAPOVED ZA DANES ^Spremenljivo oblačno bo z razkropljenimi padavinami in kakšno nevihto, pojavile pa se bodo tudi razjasnitve. Zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo še lahko manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj C. J M. SOBOTA O 8/20 DOPIS IZ PARIZA - Scientologija S kot sekta 25. maja se je v Parizu začel sodni proces proti scientologiji zaradi sleparstva, groženj, psihološke manipulacije. Toda kaj je scientologija? Organizacija verskega tipa? Multinacionalka? Sleparija? Scientologija je sistem verskih in filozofskih prepričanj, katere začetnik je L. Ron Hubbard. Njegov cilj je bila »civilizacija brez kriminala, brez vojn, brez norosti, kjer sposobni lahko uspejo, kjer imajo pošteni ljudje pravice in kjer se človek lahko povzpne na višje ravni«. In do tu nič posebnega. Dvomi se pojavijo, ko pogledamo metode rehabilitacije oziroma, kako pripadniki tega gibanja »pomagajo« izgubljenim ovčicam. Nove člane večinoma privabijo z anketo o psihičnem počutju, ki ne glede na realno stanje pokaže, da je kandidat na robu živčnega zloma. Takoj ti ponudijo tečaj in knjigo, seveda za zmerno ceno, in dovolj je, da si le malo pod stresom, šibak, utrujen in že si v začaranem krogu. Sledijo druge ponudbe, ki pa so vedno dražje. In zakaj ljudje nadaljujejo? Ker te vsi prepričujejo, da boš uspel, da gre že bolje in da moraš vztrajati. In ko vztrajaš, se tvoj račun prazni. Ne samo. Mnogi si nakopičijo dolgove, da ne morejo iz njih, kajti tu gre vedno za tisoče evrov. Program rehabilitacije vključuje tečaje, knjige, »auditiranje« oziroma regresijo v preteklost, elektrometer za merjenje energije (prodajajo ga za 5000 evrov, medtem ko je realna cena 750 evrov), visoke odmerke vitaminov in večurne savne, ki te seveda popolnoma ošibijo. Pojasniti je treba, da scientologi zavračajo uradne načine zdravljenja, še posebej pa so proti psihiatrom, ki naj bi bil krivi vsega zla, celo za vzpon Hitlerja in Stalina ter za 11. september 2001! Seveda nekateri prepoznajo sleparijo in hočejo ven iz tega zosa, toda zapustiti sekto ni preprosto ... In prav tako ni lahko dobiti pričevanja bivših članov, saj jih takoj diskreditira-jo na vse mogoče načine in lahko pride tudi do smrtnih groženj. Zaradi slednjih so scientologijo v Nemčiji prepovedali. Neverjetno je, da ob očitni slepariji, kraji in pranju možganov, ostaja scientologija nekaznovana in se tudi mirno širi. Danes je organizacija prisotna v 156 državah, ima 10 milijonov pripadnikov in v ZDA ter Avstraliji je priznana kot religija. Dobra reklama te sekte so znane osebnosti kot Tom Cruise (ki so ga že poimenovali sect-symbol), John Travolta, Kirstie Alley, Isaac Hayes idr. V višje hierarhije sekte so- dijo večinoma le bogataši in politiki, kar daje organizaciji moč in nedotakljivost. V Franciji (kot marsikje drugje) se sodni procesi proti scientologiji vrstijo že več kot dvajset let in skoraj vsakič se ponovi isti scenarij: tožilci se umaknejo, dosjeji izginejo. Sicer pa se je leta 1998 nekaj spremenilo: vodja scientološke-ga centra v Lyonu je bil priznan za krivega smrti Patrica Vica, ki se je leta 1988 zaradi dolgov vrgel iz 12. nadstropja. Obsodba je imela verižno reakcijo in kmalu nato je bil obsojen vodja centra iz Marseilla. Zdi se, da je scientologija vsaj delno izgubila prvotno nedotakljivost. Danes tudi javno mnenje ji ni ravno naklonjeno, predvsem po izidu knjige »Voyage au cour de la Scientologie« (Potovanje v srce scientologije), v kateri Alain Stoffen pripoveduje o svoji izkušnji oziroma o psiholoških manipulacijah, ki jih je moral trpeti celih petnajst let. Pariški proces, ki je trenutno v teku, je še posebno pomemben, saj ko bi bila scientologija priznana za krivo, bi postala v Franciji ilegalna. Jana Radovič petek 14.00 - 24.00 - sobota in nedelja 10.00 - 24.00