Državni zbor, Zadnjipeteksijezbornicaizvolila za predsednika člana nemško-nacionalne zveze, dr. Sylvestra. Podpredsednikom so izvoljeni Slovenec Pogafinik, Ceh Zdarsky, Poljak German, Rusin Romanjčuk, Itaiijan Conci, neinŠki socialnl demokrat Pernerstorler in nemški krščanski socialeo Juckel Med zap.isnikarje je bil izvoljen izmed Slovencev dc Benkovič. Ob koncu petkove seje je bilo bojno glasovanje za dnevni red med socialnimi demokrati in zastopniki kmeSkega stanu. Socialni demokratje so lioteli, naj se v torek, dne 25. t. m. razpravlja najprej o uvo?u tujega mesa in tuje živine. Poslanci kmeSkega probivalstva so bili proti in so glasovali za to, da se naj v torek razpravlja o dovoljenju avstroogrske banke, da še nadalje izdaja bankovoe. Zjnagaii so kmečki za»stopniki. Ko je bil v petek izvoljen predsednik, smeli so se zaceti v^agati predlogi in interpelacije. Evo vsebino važnejših predlogov in interpelacij, ki so jih vlr> žili poslanci Hrvatsko-slovenskega kluba. Solska vprašanja. NaŠi poslanci so obljubili svojim volilcem, da se bodo na Dunaju trudili, da se spremeni sedaj veljavni ljudskošolski zakon, kipe ugaja kmečkemu prebivalstvu.. Obljubo so zaBeli koj izpolnjevati in so stayili Roškar, dr. VerstovŠek in tovariši predlog, o katerem govorimo na uvodnem mestu. Nadalje so stavili Roškar, PiŠek in tovarigi predlog, s katerim se zahtevajo primerni p r i s p e vk i od države k stavbenim in oHranjujoeim stroškom za ljudske §ole. Po sedaj veljavneia Solskem zakonu morajo občine za šolo ne le potrebne nove stavbe, ampak vse potrebžčine za obstanek prispevjati iz svojega. To povzroča obcinam ogromne stroške, visoke občinske doklade, katerih nekatere znašajo vec sto odstotkov doklade,. Iz tega sledi vedno vefije zadolženje obfiin in posestev. JMujna potreba je, da se ljudstvu šolska bremena znižajo. Država ima tudi dolžnost, skrbeti za potrebno šolsko izobrazbo svojih državjjanov, in zato vsaj polovico prispevati k Solskim, stroškom. Zavarovanje zoper nime in ogenj. Poslanec Roškar, dr, Benkovifi in tovariši sa stavili predlog za obvezno zavarovanje protivsenj el©mentarnim nezgodam, Tofia, povodenj in razne druge uime unifiijo leto za letom ogromne množine pridelkov vseh nasadov, na deželi, Mnogo milijonov vrednosti na živilih, vinu in sadju se izgubi vsako leto. Beda in siromaštvo^ da celo stradanje vsakdanjega kruha, je naravni nasledek, Ves trud poljedelca iii vinogradnika je veSkrat tudi skozi y,e5 let brezuspešen. Vsemu temu se da v, velikem obsegu odpomagati z obligatnim zavarovanjem proti nezgodam. DanaSnje podpore so ne le nezadostne, ampak tudi nefiastne za kmetov&lca, kateri nima le sel>e in svoje preživeti, aanpak pridelati potrebna živila t.udi za druge stanove. S primernimi prispevki države in dežele in z doplagilom ne prevelikih pr&mij od zavarovancev, bode možno vpeljati zavarovanje v, prid vsega, z obdelovanjem zemlje se pecajofiega ljudstva; beda na deželi bode s tem vsaj omejena, če že ne odpravljena. Poslanec Zitnik in tovariši so predlagali: Izvoli naj se odsek 26 članov, ki naj v smislu sklepov poslanske zbornice v XI. zasedanju in raznih vladnih izjav izdela načrt zakona, da bodo smeli deželni zbori urediti zavarovanje proti ognjui po načelih prisilnosti, vzajemnosti in monopola. — Poslanska zbornica se je v letih 1891 do 1897 temeljito bavila s teui vprašanjem, ki pa je zopet zaspalo vsled vednih parIamentarnih kriz. Železnice. D r. K o r o š e o, d r, B e p k o v i 6 in tovariŠi so stavili predlog, v katerem pospešujejo zgradbo železnične zveze Polzela-Vransko-kamniška železnica. Poslanec d r, Benkovie in d r. V e r s t o vŠ e k predlagata, naj se sprejme v načrt lokalmn železnic zgradba železnice Rečica-Gornji Grad. R o š kar, Brenčie, dr. Jankovič, dr. Benk o v i 6 so predlagali zgradbo železnice Purkla. šl. Lenart, Ptuj, Rogatec, Brežice. Roškar in B r e n6 i 6 sta predlagala zgradbo železnice Ljutomer-Ormož. Davlu. Poslanec Zitnik in tovariši so predlagali: Vladi se narofia, naj takoj predloži zbornici nafirt zakona, da bodo davka prosta ona stanovanja, ki so potrebna za izkljucno kmeeke družine. — Ta prediog utemeljujejo predlagatelji s tem, da je neopravičen hišno-razredni davek od onih stanovanj, ki jih kmecki posestnik nujno potrebuje za svojo družino, po&le in dninarje. Kmet potrebuje to osobje in tudi elane svoje družine, da mu obdelujejo zemljo, od katere mo ra itak plaSevati zemljiški davek. Hišnorazredni davek je tem vecje brerae, ker lastnik od teh družinskih stanovanj nima nobenega dohodka, paS pa stroške za ;-o pravo. Zato je povsem opravifien predlog, da se MSnorazredni davek od takik stanovanj odpravi. Uime. D r. Bep, koviČ je predlagal podporo \sled toče oškodovanim v občini Dobovaj vi rajhenburški župniji in y, okolici Laškega trga, B r e n fi i č je stavil več nujnih predlogov zaradi podpore po toči v različnih občinah ptujskega in ormoŠkega okraja. D r. F r. J a n k o v i S je vložil nujni prcdiog za po toSi poŠkodovane v Kostrivnici in v fari Sv. Križa pri Slatini, nadalje za one posestnike, ki so vsled povodnji trpeli dne 1, ip 10. julija v. Kostrivnici. — Drugi njegov nujni predlog zahteva podporo za občane pri Sv, Emi, v Nezbišali, v Sedlarjevem, pri Sv. Petru pod Sv. Gorami in v Lastniču, ki so vslecl treh povodenj meseca junija trpeli ogromno škodo na travnikih in niivali. Dr. Korošec je vložil nujni predlog za odpis davka in podporo iz državnih sredstev po toči poŽkodovanim prebivalcem občin Kalobje, Griže, Žaleo, Gotovlje, Velika PireŠica. P i S e k je stavil pujni predlog za državno r>odporo pogorelcem na Braunšveigu, obSina Podova. Roškar je vložil predlog za podporo vseru v njegovem volilnem okraju v tem letu po toči in drugih elementarnih nezgodah prizadetim.. Silno poškodovane so bile dne 8. junija sledeče obfiine: Sčavnica, Ihova, Oseg, Cogetinci, Sv. Anton v Slov. gor., Andrenci, Brepgova, Cagona, Supetinci, Smolinci in še nekatere druge gornjeradgonskega in Šentleuartskega scrdnega okraja. D r, K a r 1 VerstovŠek je stavil nujni predlog za podporo po to6i oškodovanim posestnikom v občinah RemSnik, Kapela in GradiŠče. Drugi predlogi in interpelacije. Dr. Benkovift predlaga odpravo raznih fidejkoruisov; regulacijo Sotle; za brežiški okraj pomozni odbor v zadevi uim; povprašuje vodjo trgovinskega ministra raili avtomobilne zveze Celje-Dobrna. P i Š e k s tovariši je stavil na ministra notranjih zadov interpelacijo v zadevi novih volitev v okrajni zastop v Slov. Bistrici. Kakor znano, se je zadnja volitev y. okra.jru zastop v Slov. Bistrici izvršila meseca maja 1907 in je njegova poslovna doba potekla že leta 1910,. Namesto 30. junija 1908 umrlega g. Fr. Mlakarja se ni volil namestnik in zaradi raznih nepostavnosti so izstopili vsi člani iz kmefikih obcin, dalje zastopnik tržkih občin Makole-Jelovec in Studenice in felan iz skupine mesta ter en član iz skupine veloposestva. Vkljub temu, da niso v okrajnem zastopu ve^ zastopane kmefeke obfiine, trgi in skupina mesta Slov. Bistrica in veleposestva, Še okrajni zastop nepostavno dalje posluje. Dne 12. julija t. 1. ]e sklical naSelnik okrajnega zastopa plenarno sejo, h kateri se izstopivši zastopniki niso povabili, in je bilo le 12 elanov pavzočih, čeravno je po par. 71. najmanje 17 članov za sklepcnost potreba. Zaradi teh nepostavnosti se vpraSa ekscelenca, minister notranjil. zadev, kaj narnerava storiti, in da ie takoj okrajni zastop v Slov. Bistrici razpusti, se začasno izroči vodstvo vladnemu komisarju in razpiŠe nova volitev. D r. K. V e r s t o v š e k je vložil obšlrno interpelacijo na ministrstvo za javna dela glede obrtno-nadaljevalne Šole v SoŠtanju,. Interpelacija razkriva krivice, ki jili delajo višje oblasti na Stajerskem slovenskim obrtnim nadaljevalnim šolarn. • V seji dne 25. t. m. se je končala debata o bančnl predlogi, katera se je odkazala odseku. Nato je ministrski predsednik baron Gautscli obširno odgovarjal na interpelacijo mestnib. zastopnikov, zlasti socialniri demokratov, glede draginje in uvoza argentinskega mesa. 'Mijiistrski predsednik je temeljito zavračal vsa ofiitanja v javnosti glecle tega vprašanja in izražal mnenje vlade, da se bo reSilo to vprašanje edino najlažje v državi sami, 6e se fcode podpiralo živinorejce, da so v stanu rediti vefi živjne. O tem je vlada prepričana in bode tudi skrbela, da se z njeno porao2jo povzdigne živinoreja. To izjavo so sprejeli kmBčki poslanci zvelikim odobravanjem na znanje. Dne 26. t. m.. je stavil dr. Karl Verstov§ e k nujni predlog za podporo po toči poŠk.odovanim posestnikom ZadreSke doline v Gornjegrajskem okraiu,