PRIMORSKI PHEVHIK GLASILO OSVOBODIL.NE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE »Primorski dnevnik" je bil in ostane dosledno veren tolmač pravic, teženj in trdne vere primorskega ljudstva za ideale skupne zavezniške stvari. Leto 1. štev. 176 - Cena 3.« lire TRST, nedelja 23. decembra, 1945 UrodniStvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Tel. St. 93806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo Tlasa pot je ravna Z odlokom AI8-58 je Zavezniška vojaška uprava za nedoločen čds ukinila izhajanje našega lista 'z motivacijo, da odgovorni urednik ni hotel objaviti preklica nekaterih trditev v članku «Zgodba se nadaljuje», Kaj vsebuje v glavnem omenjeni članek f Ugotavlja, da se na odgovornih mestih slovenske šole nahajajo izraziti kolabora-cionistični elementi. To je neizpodbitna resnica, od katere ni mogoče odstopiti. Borba proti ostankom fašizma je splošna zavezniška dolžnost, dolžnost vseh protifašistov in s tem tudi precizna dolžnost našega lista. Kakor nismo odnehali v preteklosti, tako ne moremo odnehati niti v bodoče, dokler ne bo poslednji kolaboracionist postavljen tja, kamor spada po svoji umazani preteklosti. Po tem je jasno, da naš namen ni nikoli bil in tudi ne more biti napad na Zavezniško vojaško upravo kot tako, ampak izključno le dosledna obramba s tolikimi žrtvami priborjenih pravic prir morskega ljudstva. Po sedemnajstih dneh je naš Ust dobil ponovno dovoljenje za •izhajanje. Tako je slovenskemu primorskemu ljudstvu vrnjeno njegovo glasilo, ki je od svoje prve številke stalo na braniku njegovih težko priborjenih demokratičnih svoboščin in pravic ter tolmačilo njegove demokratične težnje. Zvest vzvišenim idealom ljudske demokracije v boju proti narodnjaštvu in ostankom faMzma, je naš list dosledno nadaljeval poslanstvo svojega predhodnika «Partizanskega dnevnika», ki je kot edini slovenski dnevnik začel izhajati med okupacijo v trnovskih gozdovih januarja v najtežjih okoliščinah osvobodilnega boja. Gotovo ni slučaj da se je prvi in edini tiskani slovenski partizanski dnevnik rodil ravno na Primorskem, v krvavem osvobodilnem boju primorskega ljudstva; že zaradi tega ni slučaj, ker so bili pogoji partizanske borbe na Primorskem nedvomne težji kot marsikje drugje. Rodila ga je v dolgih 25. letih fašističnega suženjstva tlačena, toda v globinah src primorskega ljudstva nikoli zatrta ljubezen do svoje prepovedane materine besede in nikoli, niti za hip pregažena sla po resnici in pravici, ki jima je (italijanski) fašizem zaprl pot do ljudstva. Rodila ga je in nato ves čas do osvoboditve gojila, širila in prenašala skozi zasede v poslednje primorske vasi in sovražne postojanke, globoko demokratična miselnost primorskega ljudstva, ki je kakor en sam mož stalo za svojo osvobodilne vojsko. Svojo moč je «Partizanski dnevnik» črpal tudi iz onega skritega bogastva primorske duše, ki je znala, kljub fašističnemu trpinčenju in preganjanju, najti pot do italijanskih antifašističnih množic, se v skupni borbi z njimi povezati in ustvariti tako osnovo slovansko italijanskega bratstva. Po zmagi svobodoljubnih narodov je Primorski dnevnik» bo te napore kot doslej, tudi v bodoče odločno in nepopustljivo podpiral. Naša pot je ravna. Borba primorskega ljudstva je pravična. Za dokončno zmago pravic primorskega ljudstva bo naš list tudi v bodoče stal neomajno na strani svojega naroda, izogibajoč se v svoji borbi vseh onih nizkotnih sredstev, ki, napadajoč enega zaveznika, hlini prijateljstvo drugemu, označujejo moralno raven reakcionarnega tisk*. Združeni in odločni v obrambi ■ | m ■ v ■■ ■ V V ■ demokratičnih svobosem Ob ponovnem izidu ^Primorskega dnevnika» se zahvaljujemo prebivalstvu z iz bovškega, kobariškega, tolminskega, grgarsko.čepovanskega in iz idrijskega okraja, prebivalstvu iz Gorice, goriške okolice, iz Brd, iz mirenskega, komenskega ter ajdovskega okraja. Kraševcem — iz trži-škega, nabrežiuskega, sežanskega in postojnskega okraja, iz okrajev Ilirska Bistrica, Herpelje-Kozina, Milje, Dolina in koperskega okraja, tržačanom in okoličanom Trsta — vsemu primorskemu ljudstvu za podporo, ki so nam jo izkazali, ob ukinitvi našega lista, s protestnimi pismi, demonstracijami in stavkami. Enako zahvalo smo dolžni ljudski oblasti . krajevnim, okrajnim in okržnim odborom SIAU, Mestnemu osvobodilnemu Svetu za Trst, Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboro za Trst in Slov. Primorje ter vsem ustanovam ljudske oblasti, ki so kot izraz volje ljudstva, protestirali zaradi ukinitve «Primorskega dnevnika«. Zahvaljujemo se tudi za podporo, v obrambi demokratičnih svoboščin, Enotnim sindikatom, Komunistični partiji Julijske krajine. Partizanski zvezi listu «Lavora-tore» itd., itd. S to našo zahvalo naj prejmejo vsi naša zagotovila, da bomo kakor doslej, tudi v bodoče glasnik teženj, zahtev in pravic slovenskega ljudstva v Julijski krajini. UREDNIŠTVO »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«. Potrjeno bratstvo Ukinitev »Primorskega dnevnika* je vzbudila silno ogorčenje vsega. primorskega ljudstva, ki je že ■prve dneve po tem ukrepu pričelo pošiljati na ZVU, PNOO, MOS v Trstu in druge odbore v pokrajini protestna pisma. Ob tem novem in vztrajnem omejevanju demokratičnih pravic sle je ljudstvo spomnilo na — lahko rečemo — dosledno odvzemanje njegovih demokratičnih pridobitev: narodne zaščite, ljudskih sodišč, ljudske oblasti itd'., ki jih je Zavezniška vojaška uprava odvzela na podlagi odredbe št. U. Ogorčenje je zato z dneva v dan naraščalo in je doseglo svoji višek z demonstracijami -in splošno stavko. Razpoloženje slovenskega prebivalstva Julijske krajine ob ukinitvi »Primorskega dnevnika* je vsakomur razumljivo. Istočasno ogorčenje italijanskega dela prebivalstva pa moramo tolmačiti kot dokaz visoke politične zrelosti ljudstva, ki se je zavedlo, da je samo neposredno prizadeto, ker je bilo ukinjeno glasilo ljudstva, katere je bilo avantgarda v borbi za sveto stvar demokracije. Ljudstvu, ki je toliko žrtvovalo v boju proti fašizmu: ljudstvu, s katerim »e je še včeraj skupaj borilo in mu pomagalo, da si je s krvjo izvojevalo svobodo tiska in druge svoboščine; ljudstvu, e katerim stoji danes skupno na braniku demokratičnih pridobitev. Skratka, italijanske demokratične množice Julijske krajine so se zavedle, da je bilo ukinjeno glasilo, ki je zagovarjalo, izraželo an branilo interese naprednega ljudstva Julijske krajine — tako slovenskega kakor italijanskega. m Nasprotno pa so reakcionarni krogi okrog »La voce libera», oni ki požirajo neslanosti lista «Ooda del diavolo* in podobnih, ponovno dokazali svojo pokvarjenost in nacionalno mržnjo s svojim odobravanjem; da je bil ukinjen »Primorski dnevnik«, katerega imenuje i’La voce*. «giornalettw, vltbehie-cio», «ki ga malokdo citat. Tako so ponovno dokazali svoje fašistično poreklo, ker bo zatajili ne samo večino slovenskega prebivalstva, temveč dejanski obstoj Slovencev v Julijski krajini, ko so odrekli slovenskemu narodu pravo do osnovne demokratične pravice — svojega časopisa, da odrekanja gospodarskih in političnih pravic niti ne oroenjemo! Pred slovenskim narodom in demokratičnimi italijanskimi množicami so ostali zato dokončno razgaljeni, brez mask, za katerimi so hlinili prijateljstvo — celo bratstvo ter »obžalovali* razne »napake, ki so se zgodile v dobi fašizma*. Odkrito je pokazala svojo barvo in namene tudi »Camera confede-rale del lavoro*, ki je pozvala svoje člane, da ne sodelujejo pri protestni stavki, čeprav je poizkušala zakamuflirati ta svoj poziv z motivacijo, da ima stavka, katero je preglasila SIAU in kj so se ji pridružili Enotni sindikati ter Komunistična partija Julijske krajine politično ozadje, ne pa ekomskih vzrokov. Ni vredno razpravljati, ali ima ukinitev edinega slovenskega lista gospodarski vpliv na prebivalstvo, če !e-ta zastopa njegove življeneke interese! Eno je gotovo! »Camera coufederaie del lavoro* je s svojim pozivom še prekosila proti slovensko gonjo in protiljudsko delo gospodov okrog »La Voce libera* itd. Sicer pa dovolj ugotavljanj! Dejstvo je, da so italijanske demokratične ^nožiče s svojimi protesti, s svojim sodelovanjem pri demonstracijah, in udeležbo pri stavili slovenskemu ljudstvu ponovno pokazali, kdo je njegov resničen prijatelj in zaveznik, še več! Te množice, ki so še včeraj bile skupaj s slovenskim ljudstvom v borbah in juriših, so potrdile s temi dejanji silno zavest enotnosti in bratstva italijanskega antifašističnega ljudstva s slovenskimi množicami Juliieke krajine. Slovensko ljudstvo je hvaležno za ta bratska dejanja in jih zna ceniti! Zna pa predobro presojati tudi dejanja protiljudskih elementov. Slovensko ljudsko je prepričeno, da bodo tudi v bodoče vsi poskusi razbijanja v borbi zgrajenega brat-■stva in. enotnosti ljudstva Julijske krajine zaman in da bodo doseženi vsi tisti cilji, za katere so napredne ljudske množice Julijske krajine toliko žrtvovale Porok za to nam je ob priliki ukinitve »Primorskega dnevnika« ponovno potrjeno bratstvo in enotnost naprednega prebivalstva Julijske krajine! 180.000 delavcev je stavkalo zaradi ukinitve “Primorskega dnevnika,, V zadnjih mesecih po osvoboditvi so ljudstvu Julijske krajine kratili najosnovnejše pravice, ki si jih je z lastnimi rokami priborilo v večletni borbi. Razpustili so Narodno zaščito, resničnega čuvarja reda in zakonitosti; ukinili ljudska sodi-ša, ki bi edina lahko pravično kaznovala fašistično zločince; odvzeli ljudsko oblast, izraz volje in stremljenja najširših množic Primorja, Končno so, po tolikokrat danih izjavah o svobodi, ukinili za nedoločen čas »Primorski dnevnik*. S tem ukrepom so resno prizadeli svobodo tiska, eno izmed štirih svoboščin. S tem so slovensko ljudstvo Primorja oropali glasila, ki je že v prvih, časih borbe kot »Partizanski dnevnik« poročal o zmagah zaveznikov nad skupnim sovražnikom in bodril k odločni in neustrašni borbi proti nacifaši-zmu. Novica je zelo razburila slovanske kakor Italijanske anti- fašistične množice naše pokrajine. Nešteto protestnih resolucij so z množičnih zborovanj poslali na zavezniško vojaško upravo. Nešteto, delegacij delavcev, kmetov in delovnih inteligentov je zahtevalo pri ZVU, naj list ponovno izide. De-settisoči tržaških italijanskih in slovanskih delavcev so v znak protesta prekinili delo za četrt ure. Goriški delavci in kmetje so energično demonstrirali in bili v znamenju svobode aretirani. Miljčani so zev pustili delo za dve uri. Kraševci so na ulicah in trgih odločno protestirali proti kratenju najosnovnejših svoboščin in bili v znak spoštovanja ljudskih pravic pregnani s tanki, kakor da bi bili v davnem času partizanstva. Vse je bilo zaman. Zato je dne 14. t. m. Mestni odbor Slovensko-italljanskie antifašistične unije, tolmač stremljenja, širokih ljudskih množic Trsta, pozval k splošni stavki. Zvezi so se nemudoma priključili Komunistična partija Julijske krajine, Mestni odbor E-notnih sindikatov in Zveza primorskih partizanov. Stavka, ki je pričela ob 24, uri 14. t. im. in končala ob 24 uri 15. t. m. je takoj zajela najširše plasti delovnega ljudstva. V znak solidarnosti s tržaškimi delovnimi množicami in z vsemi neposredno prizadetimi slovanskimi delovnimi množicami Julijske krajine, je stopilo v stavko tudi delovno ljudstvo Tržiča, Milj in Gorice. V tržaških ladjedelnicah in drugih velikih tovarnah je bila stavka popolna. Zelo obširna ja bila tudi v srednji in mali industriji, v stavbeni, med lesnimi delavci, trgovci, celo med nameščenci javnih in privatnih zavodov. Vozilo jr samo šest tramvajev, katere so pod pokroviteljstvom policije vodili pripadniki Julijskih sindikatom ki so s p roti proglasom ponovno izdali antifašistične množice. V teku dneva je bilo na ulicah nenavadno veliko število policistov. Aretirali so moškega, ki je na trgu Ponte Rosso pobral letak SIAU, in žensko, ki je prodajalkam sadja svetovala, naj ne postavijo tržnih stojnic. -V velikem številu so v stavki sodelovali tudi železničarji Čampo Marzia, medtem ko so nameščenci na dirkališču darovali celodnevni zaslužek v prid akciji cPrvi Božič v svobodi za otroke«. Popolna je bila stavka tudi v Miljah, kjer so bile prazne vse tovarne in zaprte vse trgovine. V Tržiču so delavci zapustili tovarne že v nočnih urah. Lep primer solidarnosti so dali nameščenci delavske kuhinje podjetij CRDA. Začetkoma so hoteli kuhati, da bi de. lavcem nudili toplo hrano, Ker pa je ravnateljstvo odklonilo podeljevanja hrane stavkujočim, so se nameščenci uprli in stopili na njihovo stran. Solidarno z ostalimi so stavkali tudi oni delavci, ki prihajajo z onstran Soče. V Gorici je stavka zajela delniška podjetja SAFOG, predilnico v Podgori, električno podjetje SEL-VEG, podjetje Ercoli, delavce zaposlene pri gradnji predora na Travniku, delno tudi podjetje Ribi, mnogo trgovin in gostiln, slovensko gimnazijo in druge ustanove. Stavkala so tudi cementna tovarna v Anhovem, delavska podjetja na Krasu, Sežani, v Nabrežini, na Opčinah in v mnogih drugih krajih Julijske krajine. 180.000 delavcev je tako ponovno pokazalo, da se zaveda potrebe po zaščiti svobode tiska, je pokazalo trdno voljo po enotnosti v borbi za' zaščito najosnovnejših pravic ljudstva. Vredni pohvale so zlasti vsi oni delavci, ki prihajajo v go-rike in tržiške tovarne z onstran Soče. Pokazali so, da hočejo biti združeni s slovanskimi in italijanskimi delovnimi množicami Julijske krajjne, ki se odločno borijo za popolno svobodo. - Anglija in Amerika priznali republiko Jugoslavijo Tik pred zaključkam redakcije smo prejeli: LONDON, 22. «Reuter». — Danes zvečer je britanski minister za zunanje zadeve objavil, da V. Britanija priznava federativno ljudsko republiko Jugo. slavijo pod vodstvom maršala Tita. Jugoslovanska skupščina je oflcijelno ukinila monarhijo 29. nov. 1945. WASHINOTON, 22. — Vlada zedinjenih držav je objavila danes zvečer, da priznava Republiko Jugoslavijo pad vodstvom maršala Tita, Brzojavka EAM-a velikim trem Atene, 22. Tass. — Glavni odbor EAM-a je poslal v Moskvo brzojavko, naslovljeno na Molotova, Bovl na in Byrnesa, ki opozarja zunanje ministre treh velesil na položaj v Grčiji, «ki nasprotuje načelom Atlantske listine in sklepom Iz Teherana In Jalte«. Brzojavka poudarja, da nadaljujejo oboroženi rojalistični fašisti teror brez vsake ovire. Demonstracije po vsej Primorski Val ogorčenja je zajel vso Primorsko zaradi ukinitve »Frimor-»kega dnevinika*, edinega lista slovenskega ljudstva Juljpke krajine. Po vsem, kai- je to ljudstvo žrtvovalo v boju za svoje pravice in za skupno stvar na strani zavez-nikov, je razumljivo ogorčenje zaradi tega dejanja zavezniške uprave. Zato je ljudstvo spontano manifestiralo in zahtevalo, da se spoštujejo njegove osnovne pravice. Z demonstracijami in resolucijami, ki so jih poslali ZVU, so jasno izrazili svojo voljo, da hočejo vse demokratične svoboščine, ki jim pripadajo. Zahtevali so, da se prekliče ustvaritev lista in s tem prizna svoboda tiska, najosnovnejše načelo demokracije. Gorica in goriška okolica sta se solidarno z ostalo Primorsko udeležili množično protestnih zborovanj, ki naj pokažejo svetu nerazumevanje zavezniške uprave v pogledu ravnanja z našimi narodnimi ustanovami. Pred palačo ZVU v GORICI se j'e zbrala ogromna množica ljudstva, Iti je odločno zahtevala, da se ukine odlok o prepovedi ljubljenega »Primorskega dnevnika*. Med vzklikanjem ljudstva se je naenkrat pojavila policija. Začela je razganjati udeležence demonstracije. Temu so sledile številne aretacije domačinov, ki so nosili transparente in zastave, vendar pa se Goričani niso dali pregnati. Razjarjena policija je nadaljevala z aretacijami tudi onih, ki so samo mimo opazovali potek demonstracije. Vsekakor je dogodek o protestnem zborovanju sredi Gorice velikega pomena, kar je pokazal spontano na iniciativo zavednih Slovencev, ki razumejo pomen ukinitve glasila primorskega ljudstva. Klic po svobodi tiska je zajel vse kraške vasi. Ogorčene ljudske množice v RIHEMBERKU so naslovile na ZVU resolucijo, ki pravi med drugim: tUktnitev Primorskega dnevnika, je napad na nas vse, ki smo trpeli v neenaki borbi in žrtvovaii vse, ne sama življenje, 'temveč tudi premoženje in domove. V KOMENSKEM OKRAJU je demonstrirala pred sedežem guvernerja več tisočglava množica s transparenti in zastavami. Ljudstvo je izročilo guvernerju protestno noto zaradi ukinitve »Dnevnika* «fci je bU vedno odkritosrčen in dosleden v boju proti fašističnim in belogardističnim elementom, ki so se vrnili v šolstvo pod zavezniško upravo na Primorskem in ker je odločno branil čast m ponos slovenskega naroda». V resoluciji, naslovljeni na PNOO, so napisali: «llfi preprosti kmetje iz porušenega in uničenega Krasa naprošamo PNOO za Slovensko Primorje m Trst kot naštga vrhovnega predstavnika, da s svojo a/vtoriteto, kot edini ljudski predstavnik pri ZVU, najodločneje protestira proti krivičnemu in nedemokratičnemu ukrepu. Zapdno briško ljudstvo »e je zbralo v DOBROVEM in tudi zahtevalo naj se spoštuje svoboda tiska. Množica se je sklicevala na svečane obljube, ki so jih dajali voditelji velesil na vaznih konferencah V začetku manifestacije je policija aretirala 3 tovariše, ki pa jih je nato izpustila. Na zborovanju v KANALU je članica OkNOO orisala pomen tiska v naši borbi. Poudarjala je važno vlogo, ki jo je imel »Primorski dnevnik* v boju za skupno zavezniško stVar. Nato je spregovoril tov. domačin, ki je poudaril krivičnost ukrepa ZVU, s tem, da ukinja demokratične liste, istočasno ko razni reakcionarni časopisi blatijo Jugoslavijo in v«e, kar je naprednega V znak protesta se je 13. decembra zbralo tudi ljudstvo KOBARIŠKEGA OKRAJA in se uvrstilo v demonstrativno povorko. Iz množi-če so se slišali klici ogorčenja proti reakciji in zahteva po svobodi tiska, po »Primorskem dnevniku*. Množica je obšla glavne kobariške ulice in se ustavila pred sedežem ZVU. Policija jo je skušala razgnati, ko se je zbirala na trgu Svobode. Vojaki so povorko spremljali z nasajenimi bajoneti in zasedli ulična križišča. Pred sedežem. ZVU so predstavniki ljudstva predložili guvernerju protestna pisma. Ta je nato zahteval, da se množica razide. Obljubil je, da bo naslednjega dne ponovno sprejel deputacijo, ki naj prinese izjavo o ljudskih težnjah in zahtevah. V BILJAH se je ob priliki zborovanj ljudstvo zelo odločno izrazilo in razjasnilo svoje stališče. Kakor v Gorici je tudi tu zavezniška policija ostro nastopila. Ljudstvo je zagovarjalo svoje pravice tudi pred g. guvernerjem, in mu pojasnilo, da je u,pravično demonstrirati kadar je za to potreba, saj tudi boj Ing. D.GUSTINČIČ Trst ali problem razmerja med Jugoslavijo 1. Kratek hlstorlat tržaškega vprašanja Tržaški zaliv je najsevernejša točka Jadranskega morja, ki se je globoko vrezalo v celino srednje Evrope ter jo tako zvezalo s Sredozemskim morjem. Tržaški zaliv so torej prirodna vrata v svet velikega gospodarskega ozemlja, ki leži severno *» vzhodno od tega zaliva, h kateremu vodijo stare naravne poti, medtem ko je prav tako se-vamovzhodno ozemlje Itahjc, se-vemo-vzhodna italijanska ravnina, prtredno našla svoj gospodarski izhod na morje v Benetkah. Popolnoma nora,mio je torej, da je gospodarska ttt politična usoda tega zaliva in ob njem ležečega Trsta prav tako odvisna od ekonomskega in političnega razvoja njegovega naravnega srednjeevropskega zaledja, kakor je gospodarska In politična usoda Benetk odvisna od gospodarskega razvoja severne Malije. . Prav tako naravno je tudi, da'sta morala Trst in Benetke kot dobavitelja in trgovca raznih gospodarskih ozemelj na istem križišču, na Jadramskem in Sredozemsko/n morju, nastopiti kot jara konkurenta, ki sta vsaj 'tako dolgo, dokler je bila absorbitivna možnost tega trga količinsko Se zelo omejena, izključevala medsebojni obstoj. In i-es nam bodo naslednji podatki pokazali, kako je Trst v svojem razvoju vedno zaostajal, dokler so bile Benetke ^kraljica marja», in kako se je pričel uspešno razvijati šele tedaj, ko je gospodarska in politična sila sv. Marka klonila k zatonu. Trst ut igra v rimljanski dobi in v srednjem veku nobene doge, kor je njegovo zaledje gospodarsko ne-razvito. V rimljanski dobi se vrši ves skromni promet s tržaškim zaledjem po oesti Oglej-Emona in Trst ostaja neznatna ribiška vas. Neznatna rimljansko-slovanska vas ostaja Trst tudi skozi ves srednji vek in silna benečanska republika skrbno pazi, da se Trst ne razvije v pomembnejše obmorsfco tržišče. Trst sme trgovati z Benetkami in bližnjimi istrskimi mesti, dalje po Jadranskem morju pa se Trst ne sme spuščati. Ko je « odkritjem A-mtrike m poti v Indijo okoli rta Dobre nade začela sila beneške republike pešati, je pričel tudi Trst dtngati glavo. Ko so Habsburžani v drugi polovioi XV. veka po svojih zmagovitih bojih s celjskimi grofi konsolidirali svoje posesti in raztegnili svojo oblast do Istre, se je znašel tudi tržaški municipium v ostrem boju z Benetkami in se zatekel okoli l. 11,70. pod njihovo oblast. Zvezan s svojim naravnim zaledjem in varen prod Benetkami, so je Trst šele tedaj začel počasi razvijati in gospodarsko dvigati Toda glede no gospodarsko nerazvitost tedanjih habsburških dežel je to šlo zelo počasi. V začetku XV///. veka šteje Trst šele 5000 prebivalcev. Za časa Karla XI. se je začel uvajati v Avstriji merkant&izem, kar ga je privedlo do tega, da je 1717. proglasil svobodo morja in dal 1719. Trstu svobodno luko. Negovanje in zaščita tržaške trgovine je povzročila, da je Trst ob smrti Karla VI. Stel že 6000 prebivalcev. Merkantilistična politika se je od Marije Terezije (171,0-1780) in njenega sina Jožefa II. Se bolj energično nadatjevala. V uvstnjskih deželah se začenjajo razvijati oblike kapitalističnega gospodarstva. Vrši se tudi živahna trgovina s Turčijo Via Trst-Ljubljana-Karlo-vao in Ljubljama-Sisek. Istočasno pa se začenja približevati gospodarska sila Benetk hitro svojemu konou. Trst naraSča: 1780. leta šteje že 17.000, a o začetku XIX. stoletja že 38.000 prebivalcev. Napoleonove vojne e Avstrijo ga zopet upropa-stijo za nekaj let, toda po uničenju beneške republike in po Napoleonovem padcu se Trst hitro Siri in gospodarsko krepi- Deta 1815 šteje že 86.009, lota 1880. pa 48.000 prebivalcev. Da se je začel Trst uspešno razvijati Sele potom, ko jo Mia n jogo-. va tekmovalka popolnoma uničena v Campoformijskem miru 1809, priznavajo tudi italijanski ekonomisti v»i oelo fašisti. Tako piše na primer Giorgio Roletto v svoji knjigi ril porto di Trieste* - izšla v Bologni 1941. tržaška lukaj takole t «Toda usodno uničenje Benetk pomarU dokončno zmago malega mesta ' Trsta, D. G.), ki končno doseže maščevanje nad svojo staro silno tekmovalko; resnično, perioda, ki sledi neposredno Campofor-mijskemu miru pomeni vrtoglavo naraščanje aktivnosti prometa v Trstm. Tega hitrega napredovanja prometa v tržaški luki seveda ne gre pripisovati sarmo uničenju beneške republike, temveč v prvi vrsti gospodarskemu razvoju tržaškega zaledja. V prvi polovioi XIX. slo-ledja smo imeli v južnoavstrijskih deželah ne samo že začetni razvoj industrije, temveč tudi modernega denarništva* Vznikle so prve večje banke, ki so v znatni mori pomor gole rasem trgovin* v atpaJtMp de. želah. '(ws nadet ju jej proti fašizmu ni bil dovoljen, po so ga vseeno izvojevali. 13. decembra se je v PRVACIN1 zbralo ljudstvo vseh okoliških vasi ter protestiralo zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika*. Nosilo je transparente z napisi: »Hočemo svobodo tiska*, hočemo »Primorski dnevnik!*, in podobno. Na zborovanju v neki dvorani so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti odloku št 11, s katterim je ZVU nai narod sistematično oropala njegovih pridobitev. Resolucija pravi med drugim; -.Vzeli so nam ljudsko oblast, narodno zaščito, ljudska sodišča in edini slovenski dnevnik, a niso upoštevali, da ljudstvo ni štedilo krvi in žrtev, ko st je borilo za svoboščine Atlantske listine. (Nadaljevanje na S. strani) Sestanek v Moskvi Moskva, 22. — Zunanji ministri so imeli včeraj sejo, ki je trajala skoraj 5 ur. Danes so ee ponovno sestali v Kremlju. Čestitke vseslovanskega odbora Stalinu Beograd, 22. - »Tanjug* — Vseslovanski odbor v Beogradu je poslal generalisimu Sovjetske zveze Josipu Visarionoviču Stalinu sledečo brzojavko: «Vseslovanski odbor Jugoslavije vam pošilja ob vašem 67 rojstnem dnevu iskrene čestitke in izraža občudovanje za nadčloveško borbo SZ ter želje za blaginjo narodov SZ. slovanstva in vsega človeštva. V vas, voditelju SZ in organizatorju zmage nad fašizmom, vidijo narodi Jugoslavije svojega na j večjega prijatelja in zaščitnika. Živel veliki generalisinius Stalin! Živela močna SZ, oporišče miru in svobode vseh svobodoljubnih narodov! Seja kontrolne komisije v Berlinu Berlin, 22. — »Tass* — 20. decembra se je sestala kontrolna ko misija na svojo redno sejo. Na tem sestanku, ki so se ga udeležili maršal Zukov, fieldmaršal Mont-gomery ter general Kelz, je komisija odobrila načrt za izvršitev sklepov potsdamske konference, ki se tičejo Nemčije. Zahteve Georgtjcev Georgijski list »Komunist* je objavil pismo znamenitih znanstvenikov Georgijske republike pod naslovom: »Naše zakonite zahteve proti Turčiji*, ki med drugim pravi: Po zmagovitem koncu osvobodilne vojne organizira zmagoslavna demikracija trdnjavo miru in važnosti. Svobodoljubni narodi, ki zavzemajo dostojna mesta v tej organizaciji, skušajo uresničiti svoji stoletne sanje. Georgijako ljudstvo, ki je znatno prispevalo k porazu fašizma, ima tudi pravico terjati svoje pravice. Apeliramo na svetovno javnost zaradi ozemlja, ki si ga j» prisvoji, la Turčija. To ni'stvar nepomembnega, teritorialnega »pora, temveč del naše nar odne individualnosti, ki so nam ga vzeli. To je zločin, ki je presekal na dvoje živo narodno telo. V času velike domovinske vojne sovjetskega ljudstva proti fašistični Nemčiji Ja Turčija dejansko bila na strani nemških osvajalcev ter znova škilila na naša ozemlja. Turški tisk je o tem odkrito govorih Tako je Turčija ponovno prostovoljno služila imperialistični Nemčiji in škodovala proti-hitle-rjevski koaliciji. PRIMORSKI DNEVNIK -J- 23. decembra 1945. Pojasnilo Navedba v članku eZgodba se nadaljujeobjavljena v našem listu dne 24. novembra 1945., ki pravi, da je «vse višje vodstvo slovenske zavezniške šole, ki ga je izbral in imenoval gospod Simoni, nacistično, fašistično in domobransko», bi lite gnila povzročiti napačni vtis, da je bila s tem napadena Zavezniška vojaška uprava ali njeni častniki. V kolikor bi ta navedba mogla povzročati tak vtis, se umika in obžaluje. Uredništvo ^Primorskega dnevnika* Demonstracije po vsej Primorski (Nadaljevanje a prve strani) Tudi v KOJSKEM ee je zbralo ljudstvo in javno izpričalo svoje nezadovoljstvo. Množice so se zgrinjale proti voSkemu trgu, ki ga je zastražila .zavezniška policija. Skušan so aretirati neko tovarišico, ki je nosila transparent. Ogorčeno ljudstvo pa jo je osvobodilo, ter se uvrstilo v povorko. Policija j« popustila ta dovolila, da »o navzoči podpisali protestno pismo, namenjeno ZVU. Ljudstvo iz BOVCA IN BOVŠKEGA OKRAJA je demonstriralo 14. t. m. Nosilo Je transparente z napisi: eHoč&mo najo pravico, Nočemo svobodo tiska!*. Izbrali so delegacijo, ki je v resoluciji predložila guvernerju zahteve bovškega ljudstva. Gospod guverner Je obljubili, da se bo na višjem mestu zavzel za ljudske zahteve. Na VIPAVSKEM IN PO KRASU se Je ljudstvo množično udeležilo protestnih zborovanj in izročilo guvernerju resolucije z svojimi zahtevami. Tudi po drugih krajih Primorske so se vršile razne manifestacije, tako v SEŽANI, DEVINU, NABREŽINI. Vsi ti protesti primorskega prebivalstva so ponovno potrdilo, da Je »Primorski dnevnik* priljubljen in edini list, ki resnično zastopa interese ljudi in za katerega se je ljudstvo pripravljeno boriti in ga braniti. Kai mora biti Kalili jasno Nekateri Italijanski politiki itn velik del tiska si ni v »vesti današnje stvarnosti in mislijo, da se bo do iz svojih težkoč najlažje izvlekli, če bodo hlinili, da ne razumejo današnjega dejanskega položaja v Italiji. Razen Nemčije je ibila Italija glavni krivec m drugo svetovno vojno. Ona je dejansko začela s krvoprelltjem, ko je jeseni 1986. brez vojne napovedi napadle. Abe-sinijo, s katero so jo vezale svečano podpisane pogodbe. Takoj nato je izkoristila komedijo neumeča-vanja in napadla republikansko Španijo, s katero je tudi sklenila In svečano podpieala pogodbe. Nato je napadla in si leta 1939 pokorila svojo zaveznico Albanijo in potem Grčijo. Drugo leto je zahrbtne zabodla nož v Francijo in leto pozneje v Jugoslavijo. Več kot tri leta »o njene čete požigale našo deželo, kjer je bilo 3-400.000 italijanskih vojakov. Za sabo so pustili na stotine požganih in razdejanih vasi in stotine tiso-čev grobov nedolžnih tnož, žena in otrok. To so dejstva. Ne dejstva davne preteklosti, ampak dogodki naših dni. Do včeraj »o se kadila pogorišča, ki so jih za »ebod pustile italijanske divizije po Dalmaciji, Liki, v Sandjaku in Cmi gori. Ni še trava pokrila svežih gomil starcev, žena in otrok, ki eo jih italijanski generali po teh krajih da U mučiti ian množično streljati. Mi nismo pozabili ničesar od vsega tega; niti ne moremo pozabiti. Židje eo v starem veku, kot pravi »v. pismo, poznati običaj »grešnega kozla*. Ako je na zemljo ali pa na ljudstvo prišla kakšna nadloga, za katero bi se mislilo, da j« božja kazen za grehe, potem so ee zbrali prvi duhovniki, da bi s svojimi magijami naprtili vse grehe na kakega starega jarca, ki eo ga potem pognali daleč v pustinjo, da bi tam s svojimi grehi poginil. Na ta način so verjeli, pravi sveto pišemo, da so se rešili vseh svojih grehov ta da se bodo umaknili kazni. Mnogo tisoč let pozneje eo ne- kateri današnji vodilni italijanski politiki, nasledniki italijanske reakcije m italijanskega imperializma, mislili bržčas, da bi tudi njim danes mogla koristno »lužiti kaka taka čarovnija. Za grešno jagnje so si izbrali Benita Mussolinija in naprtili na njegova ramena vse grehe italijanskih grešnikov. Sedaj se vsi vedejo, kot da bi bili po vrsti nedolžna jagnjeta. Ker ee jim zaradi podpore, na katero so naleteli v vrstah mednarodne reakcijo, zdi, da jim je ta čarobna igra uspela, gredo sedaj dalje. Postavljajo nemogoče zahteve, skušajo intrigirati med zavezniki, strahovito obtožujejo poedine dežele, ki so se z ogromnim trpljenjem in s strašnimi žrtvami osvobodile italijanskega fašističnega terorja. V tej svoji breaprtmenni kampanji gredo najdalje, kjer gre za našo deželo. Večji ded sedanjih italijanskih državnikov m italijanskega tiska ne le, da ne priznajo zahrbtnega napada na našo zemljo, ne samo da nikjer me omenjajo nečloveškega početja italijanskih okupatorskih čet, me samo da odrekajo pravico našim narodom, da osvobodijo svoje leta 1918. zasužnjene brate, ampak nasprotno, začenjajo napadati: pripisujejo Jugoslaviji zavojevalne namene; obtožujejo našo vojsko ta oblasti za vsemogoče izmišljena nasilja, jadikujejo na ves glas zaradi usode krajev, ki smo jih mi baje s silo odvzeli nedolžni in zaslužni Italiji. Tako obnašanje italijanske reakcije, ki ima, žal, že preveč vpliva na Italijansko uradno politiko, nima nikakega izgleda na uspeh. Odkriva pa in podčrtava dvoje dejstev, ki grasta obe na škodo sedanjega italijanskega režima. To obnašanje kaže predvsem, da si vodilni krogi onstran Jadrana niso še dovolj svesti sprememb, ki jih je druga svetovna vojna prinesla svetu, in položaja Italije v Evropi, osvobojeni fašizma. Ne uvi-devajo, da je stara in napadujoča imperialistična Italija pretrpela popoln poraz, doživela brezpogojno kapitulacijo in da nova, zares de- PRIBEŽALIŠČE VOJNIH ZLOČINCEV V Italiji se zaM učuje teroristična karjeta ustaških in četniških zločincev Beograd, 32. Tanjug. — »Borba* objavlja danes članek pod naslovom: »Italija, pribežališče vojnih zločincev*, v katerem pravi zlasti: «Pred vojno je v okviru fašistične zarote proti svobodoljubnim narodom Pavelič ustvaril in organiziral v Italiji s podporo Mussoli-Uljeve vlade jedro svojih ustaških tolp. V Italiji se tudi zaključuje teroristična kariera pošastnih ustaških zločincev, morilcev stotisočev mož, žena in otrok v naši deželi. V fašistični Italiji je bil »kovan načrt za »tovarno smrti* v mračnem ta. borišču žalostnega spomina — Jasenovac. Popolnoma jasno je, de je treba, kadar govorimo o odgovornosti Italije napram Jugoslaviji, Imeti vedno pred očmi ta dejstva. Ta dejstva dokazujejo, da italijanska «-gresija proti Jugoslaviji ni bila slučajna, temveč plod dolgih priprav, ki so se pričele s prvim dnem prevzema oblasti po fašizmu. Poleg organizacije ustaških band ta njihovih nadaljnlh zločinov, nosi Italija velik dri odgovornosti tudi za zločine, ki so jih zagrešili uetaaki morilci nad jugoslovanskim ljudstvom. Iz tega razloga je Izredno važno za Jugoslavijo vprašanje, ali so prilike v sedanji Italiji takšne, da onemogočajo nove poskuse ita-Ejanskega imperializma. Ustaši, četniki, gestapovci... Po vsem tem, kar ee dogaja danes v Italiji v zvezi z Jugoslavijo, mora nas'e javno mnenje ugotoviti, da obstajajo številni, upravičeni razlogi, da jugoslovanski narodi zavzamejo proti Italiji stališče po. trebne budnosti in previdnosti. To stališče opravičuje najprej dejstvo, da uradni italijanski krogi doslej niso podvzell niti enega ukrepa za kaznovanje fa/ističnih elementov, ki so odgovorni za množične zločine in razdejanja v Jugoslaviji. Istočasno pa jo Italija danes, kot pred vojno, pribežališče jugoslovanskih vojnih grešnikov, teh najsra-motnejših Izdajalcev narfih nar o. dov. V Italiji ee mudijo ta z znatno pomočjo profašistlčnega italijanskega meščanstva, razvijajo svoje delovanje četnlčki zločinci, kot na primer pop Djujič ln Jevdjejlč. Nadalje agent ln posebni protežiranec «Ovre», Radmilo Grujič, bivši čet-niški poveljnik za Crno goro Jakov Orovlč, morilekt Ideolog Živko To-palovič in drugi. Italijanska fašistična klika posveča prav tako posebno posornost svojim zvestim služabnikom — u-etaskim krvnikom. Poleg drugih so med ustaši v Italiji »ministri* Pave-ličeve vlade Ivica Ratkovič, Pavle Starčevič, Vjekoslav Vrančič, Josip Dumandjič, kakor tudi zloglasna zločinca In poveljnika taborišča v Jasenovcu Ljubo MUoč in Ivica Matkovič. V Italiji so našli pribežališče tudi znani agenti gestapa ln agenti posebne policije Svetozar Vukovič, Šil koncentracijskega taborišča Bar njioa pri Beogradu, Bečarevič ln Radan Grujičlč, s'efa specialne policije v Beogradu med okupacijo. Dejetvo, da so vs) tl zločinci omadeževani s krvjo stotisočev žrtev fašističnega terorja, nttj najmanj ne ovira gospodov visoke profaši-stične aristokracije in Vatikan stopa z njimi v najtesnejše stike. Ugotovitve lista “Unita,, O teh odnosih ta okoliščinah, v katerih žive ustaši v kraju Permo, v pokrajini Marohe, piše že list «U-n!tš», organ italijanske komunistične stranke. Po pisanju eUnitša Je parmski škof začel obsežno dobrodelno akcijo v korist ustaških krvnikov. Skof sam obiskuje redno ustaše, Jim podeljuje blagoslov tn se z njimi razgovarja. »Unita* obtožuje tudi generala Rocco Oalera, organizatorja tajnih ustaških vojaških organizacij. Knez Lorenzo Mancini iz Milana Je začel osebno financirati ustaske razbojnike. V vili kneza Karla Vincija v Permu so redno tajni sestanki italijanskih plemenitašev z ustaškim! morilci in poljskimi fašisti. Podobne sumljive stike je vzposta- vila tudi italijanska kapitalistična klika s četnIškimi banditi, ki Jih prav posebno podpira. Ta stvor je prodrla celo v javnost. Dejstvo, da navajajo nekateri italijanski Usti v svoji kampanji proti Jugoslaviji cesto različne izjave »predstavnikov* Draže Mlhajloviča, dokazuje, da so v enako bedni družbi z reakcionarno italijansko zaroto bratsko povezani tudi četniki in uetašl, ki »o že davno stopili v službo mednarodne reakcije ln se sedaj bore proti Jugoslaviji. Listi objavljajo nadalje razne klevetnl-ške izjave morilskega socialista Živka Topaloviča proti novi Jugoslaviji.* Na podlagi vseh teh dejstev zaključuje list »Borba*, poskušajo reakcionarne sile v Italiji ustvariti pogoje za novo pustolovsko agresijo proti miru in slede popolnoma Mussolinijevim stopnjam in se poslužujejo tudi njegovih razbojniških metod. «Itallja postaja danes pribežali, šče vojnih zločincev ln sramotnih poskusov reorganizirati zločinske napade, naperjene proti sosednjim nalcdom v tem delu Evrope*, zaključuje »Boiha*. Fašistični zločin pri sv. Jakobu Ze nekaj časa so majali Tržačani z glavo ob pogledu na neštete bivše »kvesturine* in fašista v novi po-llolji In res, posledice niso Izostale. 1«. decembra zvečer je pelo nekaj tovarišev v gostilni »Mondo miovo* pri Sv. Jakobu partizanske pesmi. V svojem navdušenju so včasih tudi vzkliknili Titu ta Stalinu. »Smrt Stalinu, smrt Titu*, jih Je zavračal neki angleški vojak pri sosedni mizi. Pino Cover-lizza in Rosa nista posegla ne po nožu niti nista izkoristila premoči svojih delavskih pesti. Mirno sta pristopila k vojaku ln mu dopovedovala, da sta se vendar JA ln Rdeča armada skupno z Anglo-ameri-ško borili proti fašizmu. Pri tem pa se je »užalil* ob besedah »proti fašizmu* neki doslej neopažen, vinjeni policist, Biloriavo, znan fa-sist z Istre, ki je pričel s psovkami, kt »e tudi zavezniškemu vojaku niso zdele .primerne. Gospodinja je skušala zlepa spraviti črnosrajčnika iz gostilne. 3pravila ga je že do vrat. Pa se je on zopet premislil. »Vlgliaccibl, farabuttis, je zakričal v svojem slepem sovraštvu do ljudi, ki so peli »Internacionalo*. V onemoglem besu je snel brzostrelko in »pustil dva rafala. Zgrudili so se gospodinja, delavec Rosa ln znani nogometaš Coverllzza. Nek četrti delavec pa Je bil ranjen. Takoj so prihiteli ljudje z vsega Šentjakoba, »Jeepi* pa so Jih začeli razganjati, odpeljali so gospodinjo in oba smrtno ranjena. Rosa in Coverllzza »ta podlegla poškodbam. Truplo slednjega je bilo morda še teplo, ko so se pojavili zaetpniki demok. iet janskega kluba, pri katticm je Coverlizea odigral nekaj prijateljskih tekem, ln plačali pobreb brez vednosti njegove rodbine. Hoteli so zadevo politično izkoristiti ln postaviti na glavo vloge. Pokojnikov brat pa je pojasnil da se delavci tudi mrtvi ne prodajajo ln da se zahvaljujejo za »krščansko ljubezen* teh demo-kristjanskih pogrebcev. Žrtve pa da bodo pokopali njih delovni tovariši s pomočjo SIAU, kateri sta oba pripadala. Pogreb je bil mogočno svarilo za : vse one, ki mislijo, da bodo Tržačani trpeli ponoven povratek fašizma pod »no ali drugo krinko. Okrog 40.000 ljudi je prisostvovalo pogrebu in držalo špalir, v samem sprevodu pa je bilo 10.000 udeležencev, »Skupno smo padali v borbi proti nactfe »zrnu In danes zopet »kupno padajo naš! tovariši*, Je dejal v poslovilnem govoru tajnik SIAU tov. Laurentl. Le-ta in drugi govorniki, so prikazal, da je nadaljnl obstoj nove policije zločin nad vsemi žrtvami tržaškega ljudstva' v skupni zavezniški borbi. Vsi »o čutili v onih ganljivih trenutkih ljudsko željo po maščevanju svojih dragih, pripravljenost za borbo do zadnjega za svoja pravica. Čutili so, da nas le Narodna zaščita lahko obvaruje pred podobnimi Zločini. Ze v naslednjih dveh dneh ja ljudstvo odposlalo mnogo protestov ,!z Gretta, Rojana, tržaških in trži. fkih obratov, Fogliana, Selza, Bi-strlgne, Ronchlja itd., naslovljenih na ZVU, Attleeja, Stalina, Trumana itd- zahtevalo takojšnji razpust civilne policije in obnovitev Narodne zaščite. Podobni protesti p.rlhn U>.jo še nadalje neprestano iz vse Primorske. mošerštoka Italija more izgraditi svojo prihodnost samo tako, da se docela odreče zapuščini Benita Mussolinija kr vseh onih, katerih tradicijo je on prevzel in poveličeval. Sedanje vedenje italijanske reakcije kaže razen toga, da se na A-penlnskena polotoku še izvajajo politične in propagandistične metode, drage Benitu Mussoliniju in Adolfu Hitlerju. Ta dva sta sicer mrtva, a njen duh očividno še živi v možganih nekaterih italijanskih piauisfe' in celo nekaterih uradnih čini tol jev. Najbolj nesramne izmišljotine, besni napodi, podla izsiljevanja, nizkotne klevete, vse ono, česar je kipel fašistični in nacionalsocialistični tisk, tudi danes polni časopise naše najbližje zapadne sosede. Rim. ska volkulja Je spremenila dlako, ne pa svoje narave. Omenili bomo samo dva primera. Časopis »E giomale* je pred kratkim objavil: «V Jugoslaviji je še sedaj 80.000 Italijanov*. V tem članku obrekuje na najbolj nesramen način načo državo ln njeno oblast opisuje docela izmišljena nasilja, ki se baje vrše nad onimi Italijani, ki Jih ni v naši deželi. Neki. drugi časopis »E pubblico* Je tri dni preje objavil dolg članek o maiaalu Titu, poln žalitev in prostaških izmišljotin, docela v stilu onih, s katerimi so svojčas far šistični listi obsipali Roosevelta, Stalina, Churchilla ta druge zavezniške državnike. Mogli bi navesti nešteto takih in podobnih primerov, ker jih je vsak dan nešteto v italijanskih časopisih. Da to niso slučajne aberacije poedi nih neodgovornih novinarjev ampak preudarjena m dirigirana kampanja pfoti naši deželi, je najboljši dokaz nota, ki jo je italijanska vlada preko zaveznikov poslala Jugoslaviji. Tej noti je priključen seznam 2.500 Italijanov, baje interniranih v naši deželi. Tu se dobesedno aplicira metoda onih krivcev, ki mislijo, da bodo brisali svojo »led, ako dvigajo hrup in obtožujejo druge. Maršal Tito je v svojem članku o pogojih za normalne odnose z Italijo dejal, da Jugoslavija ne želi Italiji nič hudega, prav posebno pa ne italijanskemu narodu. »Jugoslavija je pripravljena iti do skrajnih meja, da bi moglo priti do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, do dobrih odnosov v pri-hodnotsl in do zavarovanja miru*, je izjavil maršal Jugoslavije. Očividno je pa, da se sporazum in dobri odnosi ne morejo ustvariti, ako bo italijanska politika in pisanje italijanskega tiska nadaljevalo pot, po kateri so do sedaj hodili. Mi nismo stopili v vojno zaradi lastne krivde, niti nismo izšli iz vojne kot premaganci. Jugoslavija je bila žrtev napadalne vojne od strani Italije; ona Je pretrpela o-gromne žrtve in škodo od fašistične Italije; od leta 1918. ima upravičene teritorialne zahteve napram Italiji. To so dejstva, katera je treba upoštevati kot osnovo pri urejevanju odnosov med tema dvema deželama. Ne morejo se izbrisati z Izmišljenimi obtožbami, niti skriti s kričečim hrupom, kot si to onstran Jadrana v nekaterih krogih predstavljajo. Ta dejstva korenini-Jo tako globoko v sedanjost in stvarnosti, »o tako bistvena in o-snovna, da se ne more voddti u-spefeno nobena politika, ki jih ne bi upoštevala. Jugoslavija ne obtožuje vsega italijanskega naroda zaradi zločinov fašističnih zlikovcev, ki so krivi celo pred samim italijanskim narodom, toda, ona ne more dopustiti, da se pod etiketo interesov italijanskega naroda n e kaznivo tihotapijo interesi onih, ki so najprej zasužnjili italijanski narod, nato pa z ognjem in mečem napadli druge narode. Interesi Jugoslavije, interesi zaveznikov, pa tudi interesi samega Italijanskega naroda terjajo, da se predvsem ustreže pravici ta da se bodoči odnos med Italijo in Jugo. slavijo zasnuje na resnici, a ne na kampanji laži, na iskrenem sporazumu, ne pa na stanju, kakršno so stvorill zastareti politikanti z raznimi spletkami. Te Intriga ki ie danes kotirajo na rimski borzi, morajo zgoj škodovati, škodovati predvsem itali. janskemu narodu. (Po «Politiki»j. MIH. S. PETROVIČ unikMMo-oD TRIGLAVA DO JADRANA Slovensko narodno gledališče za Tret ln Primorje Na božični dan, 25. dec. gostuje Slovensko narodno gledališče za Trat in Primorje v Aj-dovMhil z dvema predstavama. Ob 15. popoldne je predstava Cankar - Delakove «Jernejeve pravice*, zvečer ob 20. pa Jurčičevega ostrl-žen. spredaj mu manjkat« 2 gornja zoba. Naprošamo vsake;: . ki bi kaj vedel o njem, da »pore očetu Antonu, Gradn« 19, okrpj Gradna - Koper. MALI OGLASI KOMERCIALNA PISARNA Ro muald Bola Postojna, Ulica pedi.h borcev 2, izvršuje vloge, prošnje, reklamacije, intervencije pri ctvil-nth to vojaških oblasteh. PERZIJSKO PREPROGO, origi-natnoi. 6.5 m2, prodam. Vi« Pale-»trlna ,6-UI.. tel. 26-785. ZAMENJAM HI SO V BANJALUKI za protivrednost v Trstu ali Gorici. Ponudbe na upravo »Primor- “■ *• '• skegg dnevnika* pod «.710. Škrbino. Posebna zahvala borcem in oficirjem 3. bat. OJA, sotrudmi-kom iz domače vari, zlasti g. župniku za pomenljivi govor, mladini, vsem ostalim govornikom, pev ske-mu zboru za iprelepe ialoetlnke, vsem darovalcem cvetja ta vaem ostalim organizacijam za vzorno požrtvovalnost, ki so .(o izkazali ob tej priliki. Škrbina, 21. 12. 1945. žalujoča mati VIKTORUA FAKIN, bratca ZDRAVKO in GRACIJAN tor teta In stric. ZAHVALA V petek 7. t. m. se Je vrŠH pogreb naše nepozabne TONČKE partizanke Ob tej priliki se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom,, tovarišem ta tovarišicam, znancem in vaščanom ta vsem, ki »o v tako velikem številu »premili pokojnico na prerani grob. Godnje, 33. 12. 1945. 7^1ujoča družina BRUNDULA LESEN KOVCEG, velik, nov, prodom. Via Udlne 23-IV. Borucca. Slovenski mesečni stenski koledar za leto 1946 je izšel v knjigami in papirnici ŠTOKA - Trst, ni. Milano 37 Cena 16. lir. ORKESTER IN PEVSKI ZBOR IZ OPČIN vabi na koncert, ki ga priredi danee dne 23. t. m. ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi prosta zabava. VINO A 86. ttr, belo ta Črno, z« družin«, dobite v ulici Taraboohia 7, tel. 93-786 (vogal ul. Mateliča 17). Zahtevajte povsod g la so vite, naravne mineralne vodet ROGAŠKA SLATINA (Tmnpel, Sryrla, Donat) SLATINA RADENCI (Zdravilni, Kraljevi, G is« la) SKLADIŠČE V TRSTU Vlahi XX Settembre 96, Tel. 86-36 Via detla Gappa 19, Tal. 31-88 caawiuje m. ZestuDiiik za Jugoslavijo JULY mm - TRST, Plazza detla Boršt 3