Iz naše organizacije. Kranjsko. Iz ,,Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Delegate za letošnjo glavno skupščino v Šoštanju je izvolilo II. Gornjegrajsko učiteljsko društvo: 5. g. Fran Kocbek, nadučitelj; 6. g. Ignacij Šijanec, učitelj — oba v Gornjem gradu. Cenjene gg, predsednike »Zavezinih društev« uljudno prosimo, da nam prijavijo pravočasno delegate ter vrnejo društvene izkaze. O temi: »Nerazdeljen in razdeljen čas pouka« bo poročal posp. Ignacij Šijanec, učitelj v Gornjem gradu. Vodstvo »Zaveze«. Slovensko učiteljsko društvo za kočevski okraj zboruje dne 3. maja t. 1. v Ribnici ob 10. uri dopoldne s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razdeljen in nerazdeljen pouk. Poročevalec Štefan Primožič. 5. Volitevdveh delegatov k zborovanju »Zaveze«. 6. Volitev novega odbora. Ker nam je po štatutih voliti nov odbor, se smatra to zborovanje kot občni zbor, zato je želeti, da se ga obilo udeležimo. Odbor. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja bo imelo svoj letni občni zbor dne 19. maja 1906 ob 9. uri dopoldne v šoli na Rakeku. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Risanje v ljudski šoli po sedanjih zahtevah (poroča gosp. c. kr. profesor Fr. Suher). 5. Učiteljevo delovanje zunaj šole. Referent gosp. M. Kabaj, Begunje. 6. Poročilo računskih pregledovalcev. 7. Volitev delegatov za glavno skupščino »Zaveze« v Šoštanju. 8. Volitev odbora. 9. Nasveti. Skupni voz iz Dolenjega Logatca in iz Starega trga do Rakeka je na razpolago. Z dovoljenjem šolskih oblasti se prestavi pouk od sobote na četrte, dne 17. maja. Z ozirom na veliko važnost 4. točke dnevnega reda vabi k najobilnejši udeležbi o d b o r. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Kamnik ima letošnji občni zbor v Domžalah dne 3. maja ob VjH- ur- dopoldne. Poleg navadnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje tovariša I. Schmeideka (Rova) o »razdeljenem in nerazdeljenem pouku.« K obilni udeležbi vabi o d b o r. Društvo slovenskih učiteijic je zborovalo dne 12. aprila ob 10. uri dopoldne na osemrazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Predsednica gdč. Drollova otvori zborovanje in pozdravi navzoče koleginje, ki so se zbrale v prav lepem številu. Med nami in kolegi, pravi gdč. predsednica, je nastal konflikt, ki ga nismo zakrivile same in katerega ne bom razmotrivala na tem mestu. Vendar hočemo biti z učitelji solidarne na šolskem in šolskopolitičnem polju, saj imamo skupne smotre. Dokler se strinjajo interesi naši z onimi učiteljev, tako dolgo hočemo hoditi skupno kot prijatelji, saj vendar nečemo razdirati, ampak le graditi. Učiteljice pa moramo zahajati rajše med učiteljstvo in udeleževati se pogosteje in v obilnejem številu učiteljskih zborovanj. — Konci pozdrava predstavi vladnega zastopnika dr. M. Zarnika. Tajnica gdč. Miklavčičeva govori o društvenem delovanju in o letnem poročilu za 1. 1905. Društvo slovenskih učiteljic je v preteklem letu vložilo prošnjo deželnemu odboru za izboljšanje plač. V prošnji dokazuje z raznimi poročili, da so splošno učiteljice glede gmotnega stanja na skbšem nego učitelji. Nadučitelji imajo prosta stanovanja, medtem ko od 312 učiteljic nima 180 učiteljic stanovanja ali saj ne takega, ki bi jim bil v dekretu zasiguran. Učiteljice morajo podpirati tudi onemogle starše, brate, sestre, da, nekatere skrbe za vso družino. Deputacija, ki je šla s prošnjo k dež. odboru, se je zavzela tudi za omožene koleginje — za katere gospodje niti vedeli niso! — da so dobile tudi draginjsko doklado. Letno poročilo kaže, da je imelo društvo 136 rednih in 8 podpornih članov. BlagajničariCa gdč. Maroutova poroča o društvenem denarnem stanju in o članarini. Računi, ki sta jih pregledali tovarišici Kalinova in Rekarjeva, so bili v redu. V stalni odbor so bile skoro z vsemi glasovi izvoljene gdč.: Drollova, predsednica; Miklavčičeva, tajnica; Maroutova, blagajničarica. Ga. Kobau se izvoljenkam zahvali za dosedanje uspešno delovanje in jih prosi, naj ostanejo tudi nadalje naše zagovornice, saj njihova zopetna izvolitev je najlepši dokaz, kako zaupanje imajo med nami. Nato je predavala gdč. Zemljanova o vprašanju »Kako delujta mati in učiteljica vzajemno za narodo blaginjo.« Predavateljica je natančno pojasnila, kako važno in potrebno je, da si učiteljica pridobi tudi mater na svojo stran. Ako hoče imeti učiteljica dobrih uspehov, ako hoče vzgojiti materam dobre sinove in hčere, narodu pa vrle može in pridne gospodinje, tedaj mora biti njena vzgoja v zvezi z materino. Učiteljica in mati si morata biti ne le znanki, ampak tudi dobri svetovalki in prijateljici. Pa tudi po izstopu iz šole naj skrbi učiteljica za nadaljno naobrazbo deklet. Zrtvuje naj nedeljske popoldneve v ta namen, da povabi dekleta, ki so izstopile že iz šole, in njihove matere v šolo. Na sestankih naj delajo ročna dela, čitajo, pojejo, deklamujejo, pogovarjajo se o raznih domačih opravilih in o gospodinjstvu. Tem potom šele si pridobimo tisti ugled in tisto spoštovanje, ki ga s svojo omiko in kot narodove vzgojiteljice tudi zaslužimo. S socijalnim delom si priborimo vpliv in zaupanje, sebi v ponos, narodu v srečo. Seveda se ne smemo zbati truda in požrtvovalnosti, ampak lotiti se moramo dela neustrašeno in z ljubeznijo. Z besedami vrlega pesnika našega »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan« je predavateljica zaključila. Predavanju je sledilo burno ploskanje in zahvala gdč. predsednice. Med raznoterostmi se oglasi še gdč. Zemljanova, rekoč, da je nasprotstvo med učitelji in učiteljicami vedno ostreje, dasi pravega vzroka ne vemo. Ako smatrajo nekatere koleginje za vzrok samo draginjsko doklado, tedaj je razpor med učiteljicami samimi neizogiben, ako je pa vzrok drugje, naj ga nam pojasnijo. Gdč. Zupančičeva pravi, da je nasprotstvu vzrok edinole to, ker smo po krivdi tovarišev glede plač vedno prikrajšane, dasi delamo prav tako kot oni. Sledila je še živahna debata o naklonjenosti in nenaklonjenosti učiteljev, ki jim je gdč. Drollova naredila konec z besedami: Ako nam bodo učitelji odkritosrčni prijatelji, tedaj smo vedno ob njihovi strani! ,,Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" je sklicalo svoj občni zbor za upravno leto 1905 na 11. aprila 1906. Ker pa ta občni ,zbor ni bil sklepčen, bo glasom § 24. pravil isvrševal društvena opravila dosedanji odbor do občnega zbora prihodnjega leta. Upravni svet in nadzorstvo »Učiteljskega tiskovnega društva« se je konstituiral v svoji seji dne 17. t. m. Predsednikom upravnega sveta je bil izvoljen učitelj L. Jelenc, predsednikom nadzorništva pa nadučitelj Jakob D i m n i k. Cenjeno slovensko učiteljstvo vabimo Ijudno, naj se blagovoli takoj in prav marljivo v mnogobrojnem številu zglašati za deleže. Deleži so po 100 K in se plačajo takoj ali pa v 10 nepretrganih mesečnih obrokih po 10 K. Za upravni svet: L. Jelenc, predsednik. Štajersko. Gornjegrajsko učitelj. društvo zboruje dne 6. maja t. 1. na Ljubnem ob 11. uri dopoldne. Vzpored : 1. Nagovor predsednikov. 2. Učiteljevo delovanje izven šole. Referira g. Ivan Klemenčič, nadučitelj na Rečici. 3. Nerazdeljeni in razdeljeni čas pouka. 4. Slučajnosti. Druga in tretja točka se bote letos obravnavali pri »Zavezinem« zborovanju v Soštanju. Da se pa tudi učiteljstvo gornjegrajskega okraja pripravi za ti važni vprašanji, je želeti, da vsi društveniki razmišljajo o obeh točkah in da se pri zborovanju vname živahna razprava. Učit. društvo za celjski in laški okraj ima v navadnih prostorih v Celju dne 29. aprila t. 1. ob 7212. uri predpoldne svoje redno zborovanje po nastopnem vzporedu: 1.) Zapisnik. 2.) Petje. 3) Društvene zadeve in nasveti. 4.) Razdeljeni in nerazdeljeni pouk. (Poročata tovariša F. Brinar in F. Krajnc). 5vUčiteljevo delo izven šole. (Poročevalca tov. Lj. Černej in Ant. Petriček). 6.) Iz šolske prakse. — K prav obilni udeležbi vabi vljudno Armin Gradišnik, t. č. predsednik. Savinjsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 26 aprila, v ljudski šoli v Letušu ob 2. uri popoldne. Razen volitev sta na dnevnem redu vprašanji, ki se imata obravnavati pri letošnjem »Zavezinem« zborovanju. 1. Razdeljen in nerazdeljen pouk (gosp. Zotter). 2. Učiteljevo delovanje izven šole (g. Meglič). A. Farčnik, t. č. predsednik. Uradna učiteljska skupščina za okraja Gornji grad in Vransko senevrši 11. aprila t. I. kakor smo poročali v št. 14. našega lista pomotoma, ampak dne 11. avgusta t. 1. v šoli v Mozirju. Začetek točno ob 9. uri. Vzpored: 1. Volitev dveh zapisnikarjev in čitanje opravilnega reda. 2. Poročanje okrajnega šolskega nadzornika. 3. Razglašanje od zadnje konferencije došlih zakonov in odredb, tičočih se Ijudskega šolstva. 4. Pogovarjanje sledečih nalog : A. Pravo otroka in njega varstvo s posebnim ozirom na šolsko mladino. Poročevalci: Kocbek Fran, Meglič Simon, Šijanec Ig. B. Važnost in negovanje telesne vzgoje šolske mladine. C. Vaje sluha in glasa v Ijudski šoli. Uvedba v petje po notah. Druge poročevalce določi na dan konferencije predsednik. 5. Poročilo komisije okrajne knjižnice: a. O stanju in uporabi okrajne učit. knjižnice. b. O uporabi knjižnične delščine. 6. Volitve: a. stalnega konferenčnega odbora. ,b. komisij za knjižnici. 7. Predlogi in želje udov. O tem se obvešča vse učiteljstvo z ozirom na odlok c. kr. štaj. dež. šol. sveta z dne 18. nov. 1875., št. 168, da se ve ravnati z dostavkom, da je vsakega uda konferencije, tudi pomožnih učiteljev in učiteljic dolžnost, temeljito pismeno izdelati eno nalogo. Navesti je knjige in druge pripomočke, ki so se v to uporabIjali, elaborati so pa izročiti vodji konferencije. Končno se pa opuzarja, da se bodo samostalni predlogi (točka 7. dnev. reda) v smislu odloka c. kr. dež. šol. sveta štajerskcga z dne 25. maja 1882., št. 2932, obravnavali le takrat, ako jih prej odobri stalni konferenčni odbor. Taki predlogi se imajo osem dni poprej poslati c. kr. okr. šol. nadzorniku. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. t. m. v Slovenski Bistrici. Gosp. predsednik Pulanec konstatira z veseljem, da društveniki v zadnjem času tako pridno posečajo zborovanja, kar priča, da se hoče učiteljstvo strniti v močno falango, da bo lahko uspešno odbijalo napade raznih sovražnikov šolstva. Za tem pozdravi goste gdč. Wester, gdč. Kunej, gosp. Tomažiča in filozofa gosp. Muma. Omeni tudi odhodnico, ki jo je priredilo naše društvo odstopivšemu nadzorniku dr. Janko Bezjaku dne 14. svečana ob mnogobrojni udeležbi učiteljstva in rodoljubov iz mesta. Tovariš gosp. Vobič je v vrlo dobro proučenem govoru razmotrival vprašanje: 1. Kakšen vzgojevalen pomen ima varstvo živali za ljudstvo osobito za šolsko mladino ? 2. Kako ga more učiteljstvo najizdatneje utrjevati in pospeševati v šoli in izven nje? Potem je prečital gosp. predsednik odlok okrajnega šolskega sveta, ki je prav močen poper za tiste šolske oglede (ponekod pravijo ogleduhi), ki ne vedo, da nimajo v šoli drugih pravic nego molčati. Pri tej točki se je razvila prav živahna debata, ter je padla marsikatera na rovaž teh pseudo nadzornikov. Tovariš Šamperl prav umestno pripomni, da zavaja šolske oglede v tako nekorektno postopanje njihov dekret, v katerem je neroden pasus o »pedagoško-didaktičnem nadziranju«. Tega ti pedagogi ne razumejo in si zaradi tega prisvajajo pravice, ki gredo le okrajnim, oziroma deželnim šolskim nadzornikom. Tovariš Kokl predlaga, naj vzame stvar v pretres stalni konferenčni odbor, ki naj potem na pristojnem mestu posreduje, da se označeno besedilo zakona, oziroma dekreta predrugači. Po daljšem razgovoru se je učiteljstvo izreklo soglasno za nerazdeljen pouk. Delegatom k skupščini »Zaveze« se izvolita gdč. Wester in gosp. Hribernik. Poleg teh poleti seveda večje število društvenikov v prijazea Šoštanj. Na predlog tovariša Vršiča se enoglasno sklene, da društvo odslej ne bo več zborovalo v šoli, ampak v prostorih čitalnice. Prihodnje zborovanje se vrši kot majniški izlet na Spodnji Polskavi v narodni gostilnici gosp. Hrastnika na dan 3. majnika. —č. Goriško. Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj je zbofovalo dne 5. t. m. v DutovJjah. Udeležba je sicer bila precejšna, ali pri tako krasnem pomladanskem dnevu in po tako dolgem razstanku bi bilo pričakovati še mnogobrojnejše udeležbe. Do sedaj se je vedno navajalo kot glavni vzrok pičle udeležbe slabo gmotno stanje. Odslej je pa vse to pripisovati le premajhni stanovski zavednosti! Pri otvoritvi zborovanja nam je poročal predsednik, da se je prošnja za povišanje šolskega pavšala ugodno rešila; bna pa glede povišanja nagrade za poučevanje verstva se je izročila c. kr. deželnemu šolskemu svetu v rešitev. Z velikim veseljem se je vzelo v znanje marsikomu že znano prijetno vest, da smemo upati v kratkem na lastno učiteljsko tiskarno v Ljubljani. Vsakomur se je čital z obraza ponos, da je član dične naše »Zaveze«. Nekoji pa so dali duška svojemu veselju ter zaklicali voditeljem »Zaveze« navdušeni »Zivio!« Po overjenju zapisnika nam je čital tovariš gosp. M. Volkov svoj jako tnarljivo sestavljen referat »Društveno delovanje« ter stavil svršetkom resolucijo: Društvo zboruj vsak drugi mesec šolskega leta. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Debate o tem referatu sta se udeležila tovariša Fr. Vendramin in A. Mervič. Prvi nam je povedal, da bi društvo že lahko večkrat zborovalo, ko bi imelo referatov na razpolago; ker jih pa ni, zato se zboruje le takrat, ko se odboru posreči dobiti referenta za zborovanje. On meni tudi, naj bi bila poročila strokovno-poučne vsebine in ne vedno le navodilo k društvenemu delovanju. Bolje je z zgledom pokazati, kako naj se dela, kot le navduševati k delu. Omenjeni ter z njim tudi tovariš Mervič sta mnenja, naj bi se v bodoče nastope v kolikcr toliko opustilo, zakaj od nastopov — če ni s tem podana kaka nova učna metoda — nimamo posebne koristi. Imamo pač še dovolj snovi na razpolago. Nato odstopi predsednik svoje mesto podpredsedniku ter poroča o nameri osnove učiteljskega konvikta v Gorici. Zvršetkom je stavil g. okr. šol. nadzornik Matko Kante predlog, naj bi počakali, da se dogradi enkrat konvikt v Ljubljani in potem šeie naj bi mislili na kaj enakega v Gorici. Kolega Fr. Vendramin je pristavil k temu, da mi nikakor ne moremo še misliti na kakov lastni konvikt, dokler se ne dogradi konvikt v Ljubljani, zakaj delegati naši so sklenili pri »Zavezi«, da podpiramo tako dolgo kranjske tovariše, dokler oni ne dosežejo zaželjenega konvikta v Ljubljani. Le ostanemo mi konsekventni in zvesti dani bescdi, smemo tudi brezdvomno upati, da nas tudi kranjski tovariši ne zapuste, ko enkrat dogradijo svoj dotn. Sprejel se je tedaj soglasno predlog gosp. nadzornika.*) Dalje čita predsednik vabilo vodstva »Zaveze«; naj se razpravlja o točki: 1. Razdeljen in nerazdeljen pouk. 2. Učiteljevo delovanje zunaj šole. Nato predlaga resolucijo. Ker je časa dovolj za pred ložitev resolucij, stavi tovariš K. Gruntar predlog, naj bi se prihodnje društveno zborovanje vršilo clne 17. maja t. 1. namesto — kakor že določeno — 31. maja ter naj bi se pri tem razpravljalo o navedenih točkali, zakaj danes bi bilo to nemogoče, ker ni na to nobeden pripravljen. Predlog je bil sprejet. Obenem je odložena tudi volitev delegatov na prihodnje zborovanje. Končno priporoča tovariš Fr. Vendramin zastopnikom učiteljstva, da bi v bodoče obveščali v našem stanovskem listu o vseh sklepih, ki so prikladni za javnost. Kanalska podružnica učiteljskeTa društva za goriški okraj je zborovala dne 5. aprila v Kanalu. Ob prekrasnem pomladanskem vremenu se je zbrala naša četica malodane polnoštevilno v prostorih tukajšnega šolskega poslopja. Prišla sta tudi gg. nadzornika Fran Finšger iz Gorice in Andrej Lasič iz Tolmina. Zanimiva točka, namreč predavanje o *) To je v sedanjih razmerah edino pravilno. Ne cepimo svojih moči in ne bodimo separatisti! Uredn. brezzičnem brzojavu, našega vzporeda je privabila tudi precejšnje število naše domače gospode in tržanov. Predsednik gosp. Alojzij Verč izrazi v svojem pozdravnem nagovoru svojo radost, da se je zbralo toliko občinstva. Vse goste in člane pozdravlja najsrčneje. Po predsednikovem nagovoru je predaval g. Finšger o> brezžičnem brzojavu. Dasi gospod govornik ni imel potrebnih aparatov, ki bi mu predavanje olajšali, je vendar rešil svojo nalogo tako, da je bilo vse popolnoma jasno tudi preprostejšim prisotnim poslušalcem. Vsi smo poslušali njegova izvajanja z veliko pozornostjo. Vsi so bili predavatelju hvaležni, da je na tako poljuden način raztolmačil to važno iznajdbo našega časa. Ko so odšli gostje, je zborovalo naše društvo dalje o stanovskih zadevah. Prihodnje zborovanje se je določilo v Desklah na negotov čas, kjer nam bode tamkajšnji nadučitelj Strgar predaval o kmetijstvu s praktičnimi poizkusi.