Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev.265.
V LManL v [ElEk, 18. novenfira IS!5.
LeiO XL1H.
5 Velja po pošti: = ta oelo leto naprej . . K 26 — B« en meseo „ . . „ 2 20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V Ljubljani oa dom:
Sa eeio iato naprej , . K 24 — ■a en meceo „ . . „ 3' — I ipravi oreieman meseCno „ 1*70
es Sobotna lzda]a: es
■a calo lato........ 7*—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo ■ „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna peiiivrsta (72 mm); sa enkrat .... po 13 v sa dvakrat .... „ 15 „
sa trikrat...... 13 „
sa večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice 111:
enostolpna ne it vrsta po 2 j vin.
■:.	Poslano:	,
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Bedna latna priloga Vozni red
gar Drednlttvo je v Kopitarjevi niloi itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega leleicna štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi niloi it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravuiškega teleiona št. tti8.
Italijani Proo ur — Nasl
zopet efastreliiiješo Gorico. -is ti mesto 400 Mrogeli. wsM letalo metali boin-u ienethe in Beliimo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Tudi včeraj Italijani niso pričeli napadati.
Ponoči so poizkušali slabe sunke proti Zagori na severnem robu gore Sv. Mihaela in pri odseku južnozahodno od Sv. Martina.
Vse napade smo odbili.
Danes od ranega jutra se nahaja Gorica zopet v ljutem ognju topov.
Prvo uro je padlo približno 400 krogel v mesto. Stari del mesta Rlve je b?! včeraj obstreljevan z gore Altissimo.
Naši letalci so metali bombe na vojašnice v Bellunu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Naši letalci zopet metali bombe v Benetke.
Dunaj, 18. novembra. Uradno se poroča:
Danes popoldne je oddelek našega pomorskega letal, brodovja z uspehom metal bombe na utrdbe Sannicolo in Albe-roni, arzenal, letalsko postajo, gazometer, kolodvor in več vojašnic v Benetkah. Kljub ljutemu obrambnemu ognju in napadom treh sovražnih letal se je naše letalno brodovje polnoštevilno in nepoškodovano vrnilo.
XXX
17. november je bil na Goriškem enako 16. novembru razmeroma miren dan. Dne 18. zgodaj zjutraj je pa sovražna artiljerija zopet otvorila silovit ogenj na Gorico. Vse kaže, da se bo bitka nadaljevala. Dolgo pa ta bitka skoro gotovo ne bo trajala, če pomislimo na strašne izgube in ogromno uporabo materijala na strani Italijanov. Naše čete so v zadnjih dneh morale prestati nadčloveške napore.
Zdi se, da je usoda Gorice zapečatena, ker je že s?"io orvo uro obstreljevanja padlo v mesto 400 granat. Po vojski bomo sezidali novo in lepšo Gorico.
XXX
Letalci nad Nabrežino.
V novembru.
Rano v jutru, ko se razstre svetloba preko par ducatov nizkih kamenitih hiš nabrežinskih, ko se zasveti morje doli pri Sesljanu in oživi solnce mladi dan, zagrmi po cestah in zašumi. Vozovi zaškripljejo, kopita zapekečejo v koraku in teku, da se
čuje kakor bobnanje, jezdeci švigajo gor in dol, jeze se avtomobili in pihajo vlaki avtomobilske kraške železnice proti malim kočam, vrvenje na cesti je živahno in veliko. Na trgu pred cerkvijo, kjer stoje malteški vozovi, odpirajo oni dve trgovini in v gostilni že pojo laške pesmi. V cerkvi daruje župnik sv. mašo in luč sveč se sveti v dem.
Zdajci zadrve skupaj ljudje, zakriče ženske in kažejo po zraku proti nebu. Letalec je priletel nad Nabrežino. Skoro tako je, kakor bi laški letalci poletevali med Tržičem in Nabrežino. Od Tržiča sem bi radi napadali Nabrežino s tisočerimi bombami. Najbolj jih boli, da niso že drugi teden po pričetku vojne prišli v Nabrežino, zakaj ne? In danes so pozabili in poznajo le še trajna in trdoglava pustolovstva, ki se končavajo dostikrat prav žalostno. Kakor bi hodili sem zajtrkovat, priletavajo sem dan na dan. Skoraj bi bilo težko reči, tega in tega dne jih ni bilo. In vendar — saj poznati bi morali že vsako kočo — priletavajo vedno in kažejo veliko umetnost v »letanju«.
V	tem je priletel letalec nad kamnolom in oddal vizitko. Nedavno so ti predi-kanti velike kulture poslali nov dokaz lete oboževanemu in hvalisanemu ljudstvu: strelice. Ko so vrgli tretjo bombo, ki je tulila počasi in jasno proti tlom, so se oglasili topovi branilci. In prav tako tuleč in kričeč je zasikal šrapnel v modri južni dan. In še enkrat. Le predobro ga je pogodil topničar. Streslo ga je, da so zatrepetala krila, zakričale ženske in potem je skoro potihnilo vse. Pljuča so ptiču odpovedala. Ustavil se je motor in vijak in počasi se je moralo letalo spustiti nizdolu na travnik. Na trgu pred cerkvijo je zašumelo iznova, nekateri so bili pridrli iz nje in se sedaj vračajo. V dnevnem poročilu pa
bode stalo: Italijansko letalo sestreljeno. *
Drug letalec je priletel nad Nabrežino. Drugi onega dne. A samo pozdravil je in odbežal. Čudno je, ako ugledajo dva, trije sovražni enega našega, pa jo udero, da niti ne moremo skoro opaziti sproti, kam so izginili nenadoma po ozračju.
In še eden je prišel zvečer. Priletel je drzno, nizko, gotovo se je bil odločil, da bode izvojeval zmago. Zopet je zašuineio na trgu in ulicah.
V	gostilni so utihnili sredi pesmi iu
igre, ko se je pojavil letalec in vsi so opazovali, ko se je zopet dvignil in dvigal. Zopet je naravnal topničar nekje svoj top — šrapnel je siknil, še eden in ko je že kazalo da bode letalec izginil v mraku, ki je razstrl krila po zraku, ga je lopil še enkrat — zgodila se mu je taka kot onemu zjutraj. Drugi je padel. Moral je vendar nekoliko upoštevati naše topove, baš toliko, da se je moral spustiti na naša tla in udati.
Jasna zvezdnata noč je legla na okolico. Svetilnice po vasi so ostale temne, okna so zastrta, prodajalne zaprte. Nič luči na piano, temno mora biti kakor v rogu. In če kdo parkrat odpre duri, pa ga ljudje že gledajo grdo; saj je mogoče...
Čisto mirno in prazno je po vasi. Le redki glasovi se pojavijo, le redki koraki in pritajeni..,
XXX
Stotnija cesarskih lovcev uničila cel alpin-ski bataljon.
Tirolski gorski vodnik Matija Wenter, ki služi na tirolski fronti, pripoveduje v >>TiroIer Anzeigerju«; »Italijani skušajo sedaj pri nas s silo prodreti. Včeraj so se približali naši najsprednejši postojanki na 300 korakov. Treba je bilo protinapada, ki ga je izvršila 3. stotnija cesarskih lovcev. Stotnija je napadla tako iznenada, da jc večina Lahov takoj dvignila roke iti se udala. Žal, da nam jih je nekaj pa le ušlo, ker je bilo pri nas premalo ljudi, a lepo z.aago smo pa ie priborili. Popolnoma so bile uničene tri italijanske stotnije, ujeli smo 7 častnikov in 46 mož ter uplenili 200 pušk in mnogo drugega vojnega materiala. Imeli smo razmeroma le malo izgub: 2 častnika in 3 možje mrtvi, 8 mož ranjenih. Ujeti alpinski stotnik je bil zelo začuden, kako je moglo tako malo ljudi uničiti cel italijanski bataljon. Tu se zopet vidi, kako malo vstrajni so Italijani.«
Nadvojvoda Evgen odlikovan.
Monakovo, 18. novembra. (K. u.) Kralj Ludovik je podelil generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu veliki križ vojaškega Maks Jožefovega rada.
Laški zračni napadi na grad Miramar.
Dunaj. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« je zanikala pred kratkim, da so Lahi iz zraka napadli grad Miramar. Po natančnih i poizvedbah na licu mesta se je dognalo, 1 da so italijanski letalci celo dvakrat poiz-! kušali metati bombe na Miramar. Nek sovražni letalec je vrgel 28, oktobra ob 4. uri popoldne v miramarski vrt dve bombi. Prva je razpočila blizu parkovih vrat, ki leže v smeri proti Trstu, in je ranila nekega orožnika lahko na levi roki, druga i bomba, ki ni razpočila, je padla kakih 150 i korakov od gradu na cesto in je obtičala
v zemlji, kjer jo je izkopal poročnik RoelL Bomba je tehtala 35 kg. Nek sovražni zrakoplov je vrgel 5. novembra ob 2. zjutraj štiri bombe blizu gradu Miramar, ki so padle vse v morje. Zrakoplov se je natančno izpoznal, ko so ga razsvetlili žarometi. Opazovalo se je, kako so padale bombe v morje.
Letalski napad na Belluno.
Lugano. Laški listi poročajo, da so vrgli avstrijski letalci na Belluno 5 bomb. Razpočili sta dve. Ranjene so bile baje 3
osebe.
Maščevanje za Verono, Brescio in Benetke.
Genf. Rimska poročevalca listov »Ma-tin in »Echo de Pariš« zahtevata, naj Francija kot glavna letalna velesila maščuje zločin nad Verono, Benetkami in Brescio z obstreljevanjem nemških mest.
»Odrešitelji« v Pontablju.
Dunaj. Politična korespondenca poroča: Italijanske oblasti so razpustile občinski svet v Pontablju, ker je protestiral proti očividno zlobnim ukrepom italijanske vojaške uprave.
Vojska je vojska.
Kodanj, (Kor. ur.) >^Extrab!adet« piše: Vojska je vojska. Na Dunaju so zelo pametno opozorili, da Italijani, ki napadajo, mislijo, kar je zelo čudno, da smejo Avstrijcem zadati vsako škodo, sami naj bi pa smeli kričati barbari, kadar nastane luknja v strehi kake cerkve. Umetnostni zakladi v utrjenem mestu, kar so Benetke, se seveda ne morejo čuvati. Če bi se oziral sovražnik na to, bi postala vojska smešna. Drugače bi bilo, če bi šlo za odprto, nc utrjeno mesto.
Še 4 italijanski parnški potopljeni. — Strah
pred podmorskimi čolni v Italiji.
London, 19. novembra. (K. u.) Reu'er i poroča iz Rima: Po zanesljivih poročilih so poleg Ancone, ki je vozila 4 milijone lir deniiija v San Francisco, podmorski čolni potopili be štiri italijanske iadje, o čemur ni poročal noben list.
Baselj, 19. novembra. (K. u.) »National-zeitung« poroča iz Genove: Danes so zborovale vse korporacije, ki so prizadete pri morski trgovini, da se posvetujejo o položaju, ker nastopajo na Sredozemskem morju podmorski čolni. Veliko parnikov ni od-plulo. Od 18. t. m. nadalje spremljajo bojne ladje trgovske ladje.
G olittijevi načrti.
Lugano. »Corriere d' Italia« potrjuje da Giolitijevi pristaši določijo 23. t. m. v Turinu pri posvetu pod Giolittijevim predsedstvom, kakšno stališče zavzamejo v zbornici. Zdi se, da se Giolitti res ne udeleži razprave v zbornici. Neki Giolitti-janec, bivši minister, najbrže Facta ali pa
iz Varšave.
Varšava je poljski Pariz. Polji.ki ljubijo svoje glavno mesto kakor Francozi ljubijo Pariz, Varšavski meščani so ponosni na svojo velikomestno kulturo in na svojo gospodarsko moč. Ruska vlada jc zatirala razvoj političnega življenja, ni pa mogla zatreti gospodarskega in kulturnega življenja. Brez politične in državne pomoči, še več, v boju proti ruski politiki in državi, je Varšava kulturno in gospodarsko napredovala ter zrastla v tako mogočno kulturno središče, da je v mnogoterem oziru prekosila Moskvo in Petrograd. Varšavski meščani so torej opravičeno ponosni na delo svojih rok in svojega uma.
Takoj po osvoboditvi izpod ruskega jarma je varšavski meščanski odbor primerno novim razmeram organiziral šolstvo. Prej je bil v javnih šolah ruski učni jezik. Sedaj pa v vseh šolah gospoduje poljski jezik kot učni in uradni jezik.
Krona varšavske kulturne organizacije pa je varšavska poljska univerza in tehnika. Pod rusko vlado je imela Varšava čisto rusko univerzo, a to je bila univerza
nižje vrste; po uradni razvrstitvi je bila na isti stopinji kakor sibirska univerza v Tom-sku. Splošno je bilo znano, da se ruski vse-učiliški profesorji v Varšavi ne odlikujejo niti po učenosti niti po značajnosti. To so bili večinoma znanstveni siromaki, omejeni, neznačajni možje, ki so igrali vlogo ruskih špijonov in policajev.
Dne 15. novembra pa je bila v Varšavi slovesno otvorjena poljska univerza in tehnika. Po polstoletnem suženjstvu je zopet zmagoslavno zadonel poljski učni in uradni jezik na najvišjih varšavskih kulturnih zavodih.
Kurator varšavske univerze in tehnike je grof Hutten-Czapski, ki posreduje med zavodom in mod nemškimi oblastmi. Za rektorja sta imenovana prof. dr. med. Jožef Brudzinski na univerzi in prof. inž. Zygmunt Straszewicz na tehniki. Univerza bo imela iri fakultete: 1. pravno in držav-noznanstveno, 2. mateniatično-pritodoslov-no / medicinskim oddelkom, 3. nlozofično z zgodovinskim in filologičnim oddelkom. Rektor bo rabil siari pečat varšavske kraljevske univerze s poljskim orlom v sredi in z novim samopoljskim napisom. Varšava bo zopet ne samo po imenu, ampak tudi deiansko duša in srce poljskega naroda in pol!ske kulture.
V zadnjih lednih se je začela Varšava
prebujati iz poli lične omotice, v katero je padla po odhodu Rusov. Občevanje z Galicijo je začelo v širših krogih varšavskega občinstva zbujati zavest patriotičnih dolžnosti. Varšava vstaja iz politične pasivnosti. Vršijo se razna posvetovanja in konference o poljskih narodnih in političnih vprašanjih. Snuje se poljski narodni odbor, ki bo v zvezi z »Vrhovnim narodnim odborom« složno deloval za dosego skupnih narodnih cilev.
Patriotične manifestacije imajo vedno večjo privlačno moč za občinstvo. Zlasti v cerkvah dajejo meščani duška svojemo domoljubju. K versko-narodnim prireditvam se zbira toliko občinstva, da so vse ccrkve premajhne. Posebno velike množice so se udeležile službe božje za padle legionaše in cerkvene slovesnosti ob osvoboditvi Vilne.
Meščanski šolski odbor deluje zelo živahno in uspešno. V mestu se bo odprlo 200 novih ljudskih šol in več srednjih šol. Šolski odbor se dogovarja z nemškim varšavskim gubernatorjem o organizaciji šolstva.
Po natančnem štetju šteje Varšava 900.000 prebivalcev; vmes je gotovo znatno število betfuncev, na drugi strani je pa še večje število tistih, ki so se izselili v Rusijo. Pred vojsko jc Varšava z vsemi pred-
mestji štela okoli milijon prebivalcev. Zelo se čuti, da je mesto zapustilo mnogo premožnih meščanov in se jc s tem zmanjšala gospodarska moč mesia. Zlasti občutno je, da so ustavljene tovarne in velike trgo> vine.
Mesto je najelo pet milijonov rubljev notranjega posojila, da more v sedanjih izrednih razmerah pokriti velikanske stroške. Uspeh posojila je bil sijajen. Podpisalo se je celih 20 milijonov rubljev.
Varšavski meščani so dokazali, da ho* čejo v novih razmerah ohraniti in pomnožiti svojo kulturno in gospodarsko moč. Po stiku z Galicijo se bo doseglo, da bo Varšava v resnici prestolnica in srcc vstajajoče Poljske.
v carjevem $mm siti
General Dubensky je podal naslednje, podrobnosti o življenju v glavnem stanu ruskega carja:
Carjev glavni stan je v nekem beloruskem mestu. Car stanuje v dvonadstropni hiši z dvema sobama, ki služita kot spalnica in kabinetna pisarna. V istem nadstropju imata poleg carja po eno sobo dvorni minister grof Frederiks in dvorni poveljnik general Vojeikov. V prvem nad-
Bcrtolini obrazloži stališče stranke, ki naj-	ladjedelnici v Rivarellu v Liguriji je nastal
brže sklene, da zavzema nasproti Salandri	požar, ki je uničil vse delavnice z ogrom-
mirno čakanje.	i nimi zalogami olja, masti, bombaža in ben-
Velikanski požar.	I cina. Škoda znaša milijone. Požar divja da« Lugano, 18. novembra. V mednarodni Ije. Sumijo, da je bilo zažgano.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno Se razglaša:
Kljub skrajno neugodnemu vremenu zasledovanje dobro napreduje.
Severno od Novega Varoša se bližajo naše čete odseku Uvac.
Zasedli smo kraj Javor.
Jnžno od Ivanjice smo se približali okolu grebena Jankov prelazom planine Golije.
Nemške čete so prodrle do pol pota Ušce — Raška, medtem ko so od vzhoda proti Ibarju napredujoče avstrijsko-ogrske sile na poti v Karadag prekoračile planino Kapaonik.
Čete armade pl. Galhvitza so napredovale južno od Kuršumlje, ki so jo oplenili Srbi.
Bolgarske čete so pridobile med boji višine Radan in prostor južnovzhodno od tam.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. novembra. (Kor. ux.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Zvezne čete so dosegle med zasledovanjem splošno črto Javor—severno Ra-ško—Knršumljo—Radan—Oruglico.
Naše čete so našle Kuršumljo zapuščeno od Srbov in oplenjeno.
Dovedli so več sto ujetnikov in nekaj topov.
Vrhovno vojno vodstvo,
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija. (Kor. ur.) Poročilo o operacijah 16. t. m.:
Današnje operacije so se na vseh bo-jiščih razvijale zelo ugodno. Naša armada je povsod prodirala in beleži sledeče uspehe: Ko je vrgla Francoze na bojni črti Grodeske—Nikotin (17 km severnovzhod-no od Prilepa), južno od Veleša čez Črno Reko tako, da so metali francoski vojaki puške in prtljago proč, je vzela z drznim irontalnim napadom zvezanim z obkolje-valnim manevrom Svinicko Glavo (12 km severno od Prilepa), ki tvori strategično zelo važno točko na poti Veleš— Prilep. Osvojitev te soteske odpira pot v Prilep in v Bitolj. Naše čete so zasedle danes ponoči Prilep.
Naše čete, ki operirajo pri Tetovu, so prodrle proti jugu, porazile so Srbe in vzele Gostivar. Uvedlo se je zasledovanje proti Kočevu (30 km južno od Gostivarja).
Oddelki na bojni črti Kačanik—višina Ilam—Kamenik v splošni smeri proti Ita-mu—Prištini so po tridnevnih ljutih bojih prodrli srbske postojanke v središču in so zasedli Ilam. Danes stoje naše čete zahodno od mesta Ilam in 15 do 18 km do Prištine.
Čete, ki slede Srbom za petami v prostoru Kuršumlje—Leskovac, so vdrle sinoči na Arbanaško Planino (kota 1128) 22 kilometrov južnozahodno od Prokup!ja-Ra-
iste na me]i Saitdžaka. i sedli Prilep, Gosto in
dinovca (25 km južno zahodno od Leskov-ca; ujeta je bila tu neka srbska poljska baterija s priprego in veliko orodja za kopanje utrdb in so ujele 300 Srbov.
Pri Aleksincu so našli v Moravo vrženih J 3 srbskih topov.
X
X
stropju stanuje generalni adjunkt Nilov, dvorni maršal knez Dolgorukov in telesni kirurg Fedorov; dalje je tu nameščena carjeva vojna pisarna s krilnim pobočni-kom Drehntelenom in nekaj dvornih slug. Blizu te hiše, v malem mestnem vrtu, stanuje izredno majhno carjevo spremstvo: veliki knezi Ciril Vladimirovič, Boris Vla-dimirovič in Dimitrij Pavlovič, poveljnik carjevega spremstva grof Grabbe, krilni pobočnik Sablin in druge osebnosti spremstva. Car vstane zjutraj po 9. uri ter se v vojni uniformi poda k štabu. Tu dela s štabnim načelnikom generalom Mihaelom Vaziljevičem Aleksejevom ter se mu javijo poročila s celokupne fronte. Približno ob pol 1. uri popoldne zapusti car štab ter odide v svoje stanovanje. Medtem se zberejo k carskemu zajutreku povabljene osebnosti. Razen stalno navzočih 10—12 oseb so povabljeni k zajutreku še vojaški atašeji Anglije, Francije, Belgije, Srbije, Črnegore, Italije in Japonske, potem višji ruski vojaški dostojanstveniki in druge osebe. Pri zajutreku se nc postreže z vinom. Ob 2. popoldne odide car v kabinetno pisarno, kjer sprejema poročila. Nato se v avtomobilu odpelje na običajni poldrugourni izprehod, približno 20 vrst od mesta, v spremstvu najbližjih oseb svite. Ko se vrne, zopet sprejema poročila do 8. zvečer, ko je obed. Po kratki zabavi s povabljenimi osebami se poda car ob 9. uri v kabinetno pisarno, kjer dela. v pozno noč. V slučaju važnih dogodkov pride general Alekscjev nemudoma k carju, da mu poroča.
Na srbskem bojišču so divizije armade Kovesza na tem, da odstranijo zadnje ovire, katere jih še ločijo od prostora Nova Varoš-Sjenica-Novipazar. Naše čete so 6c približale tej črti na en do dva slaba dnevna pohoda.
Čete armad Gallwitza in Bojadževa prodirajo na črti Kuršumlje-Radan (jugovzhodno od tam) -Oruglica (severozahodno od Vranje) v široki vrsti proti Kosovem polju oziroma Prištini. Boj za izhod iz gorskih sotesk in s tem tudi za zadnji košček Stare Srbije je v polnem teku.
V Macedoniji se vrše hudi boji bolgarskih čet z angleško-francoskimi divizijami, ki zaman poskušajo pridobiti na prostoru proti severu. Bolgari so zasedli Prilep in si s tem odorli pot do Bitolja. Dalje so Bolgari osvojili Gostivar, ki leži jugozahodno od Tetova čisto blizu albanske meje. Od tu prodirajo proti Kičevu, ki leži severozahodno od Prilepa.
XXX
Črnogorsko uradno poročilo.
Pariz. (Kor. ur.) Črnogorski konzulat objavlja 15. t. m.: Odbili smo ljute napade na vseh bojnih črtah in smo zadah sovražniku težke izgube. Nek črnogorski bataljon sandžaške armade je ujel celo avstrijsko stotnijo z vsemi častniki.
Francosko uradno poročilo,
Solun. (K. u.) »Agence Havas« poroča 16. t. m.: Bolgari so ponovili 14. novembra svoje ljute napade na celi bojni črti ob levem bregu Černe. Na celi bojni črti na levem bregu Vardarja je mirno. Izkrcavanje v Solunu se nadaljuje.
17. novembra. Zatrjuje se, da brani le kakih 1000 Srbov prelaz Babuna, a Bolgari se še niso mogli ustaliti. Rodbine konzulov četverosporazuma in srbske oblasti so došle v Solun. Angleška ojačenja odrinejo v kratkem proti Bitolju. Poluradno se poroča, da so se Srbi umaknili na bojni črti pri Kačaniku.
XXX
Odločilna bitka.
Kolin, 18. novembra. »KSln. Ztg.« poroča iz Aten, da se srbska armada zbira na črti Raška—Mitrovica—Priština k odločilni bitki.
Druga zimska vojska.
Dunaj. Vojni poročevalec lista »8 Uhr Blatt« brzojavlja 18. t. m.: V Srbiji tabore naše čete v globokem snegu. Na vseh bojiščih moramo označiti boje, da se bijejo v popolnem obsegu v drugi pozimski vojski svetovne vojske.
Proti Novem Pazaru.
Berlin, 18. novembra. »Berliner Tage-blatt« poroča: Čete zaveznikov se od vseh strani bližajo uspešno Novemu Pazaru.
Srbi se urerkajo v Bitolj in Prilep.
Rotterdam. Pri Tetovu so se razvili
boji v večjem obsegu. Srbi beže v južni smeri proti Prilcpu in Bitolju, kjer grade močne utrdbe. Če se posreči bolgarski vojski, da pride do Bitolja, odreže Srbe od njih zveze in grozi Srbom v tem slučaju lakota. Položaj je zelo resen. Poročevalec popolnoma zamolči, kje se nahajajo Angleži in zakaj še niso posegli v boj.
Zelo resen položaj Srbov.
Atene, 19. novembra. (K. u.) »Reuter« poroča: Uradnih poročil z bojne črte še ni, a brzojavke časopisov opisujejo položaj Srbov kot zelo resen. Prilep so baje zasedli Bolgari, ki stoje še dve uri pred Bitoljem in mesto obkoljujejo. Položaj v Bitolju je zelo kritičen. Konzulati, izvzemši francoskega, so se podali v Solun, kamor so prepeljali tudi arhive.
Rusi o usodi Srbije.
Kodanj. Rusko Slovo«, glasilo zunanjega ministra Sazonova izvaja: Povcstni-ca še ni videla naroda, ki bi sc tako vojskoval do zadnjega zdihljaja kakor Srbi proti gotovemu smrtnemu sunku. v.Djen« beleži, da je položaj Srbije obupen. Prosta ita le dva izhoda. Srbi morejo bežati v A' banijo, kjer jih divie sovražijo ali na Grško, kjer jih gotovo razorom, ker ostane Grška nevtralna, kakor se more tudi komaj misliti, da poseže Rumunija v vojsko.
Boj v sedlu Babune.
Rotterdam. Listi četverosporazuma objavljajo obširna obvestila iz Soluna o boju v sedlu Babuna, kjer so bili Srbi popolnoma poraženi in so se morah umakniti, Pot je zdaj Bolgarom prosta v Bitolj in v Prilep. Srbi so se šel« umaknili, ko se je posrečilo Bolgarom, da so obkolili sedlo ln ko so se nahajali trije polki z velikim številom topov v resni nevarnosti, da jih odrežejo od njih čet. Zadnji boji na višinah scdlov so bili strašno ljuti. Končno so se bojevali z noži in z bajoneti. V Bitolju vlada strašna zmeda. Begunci z dežele in s severa prihajajo v mesto in pomnožujejo zmedo. Boje se tudi, da poizkusijo Albanci priboriti neodvisnost in da napadejo Srbe pri Ohridi, Debri in pri Prizrenu. Pri Rani ji je izbruhnila albanska vstaja. Srbski orožniki so streljali na Albance.
Angleška pomoč Srbom.
London, 18. novembra. »Daily Mail« objavlja brzojavko preko Švice iz Pariza, ki izvaja: Anglcžom je nemogoče, da bi izkrcali več kakor 5000 mož na dan. Pretekla bosta dva meseca, predno izkrcajo potrebnih 300.000 mož.
Bolgarija nakupuje ladje.
Budimpešta. »Vilag« poroča iz Sofije, da nakupi bolgarska viada ladje za promet po Donavi z osrednjima velevlastima in z Rumunijo.
Prilep zaseden.
Rotterdam. »Times« poročajo iz Soluna: Bolgari so zasedli Prilep. Do Bitolja je le še dve uri.
Obmejna bramba Bolgarije.
Chiasso. Bolgarija je umaknila vse
čete od grške meje, bolgarska obmejna straža ob rumunski meji je pa ostala.
Italijanska pomoč črnigori.
Curih, V Lugano so došla cenzurirana pisma laških vojakov, ki obveščajo, da odrinejo dotični vojaki v Črnogoro. Italijanska ekspedicija je baje močna.
Preselitev cetinjskih oblasti.
Devin (Magdeburg). »Magdeburgische Zeitung« poroča iz Cetinj: Vse so pripravili, da se preseli vlada ln dvor iz Cetinja v Skader.
40 železniških voz t ranjenci pripeljanih v Solun.
Solun. (K. u.) Zakasnelo. Z bojne črte ob Vardai ju so pripeljali ranjence v 40 železniških vozovih. Prepeljali so jih v ladje. Pričakujejo baje še šest angleških divizij. List »Makedonier« napoveduje dohod lorda Kitchenerja v Solun. Zavezniki hitro pošiljajo čete na bojno črto ob Vardarju.
Umikanje Francozov pri Gradsku.
Rotterdam. Na bojni Črti pri Strumici je popolnoma mirno. Francozi so se po uničevalnem porazu pri Gradsku umaknili. Diplomatičen zbor v Srbiji se umakne v Skader in ne v Bitolj.
Med Albanci.
Rotterdam. Poročevalec »Timesa« poroča 15. t. m. iz Vogene, da pripravljajo v Bitolju srbske oblasti odpotovanje tujih konzulov. Poročevalec je potoval čez Pri-zren, Debro in Ohrid po zelo nevarnih cestah v Sebret, kjer bivajo nemirni Albanci. Srbi še krute Albance, a boje se, da se upro, če bodo Srbi še večkrat poraženi. Pri Resni se je že uprla neka albanska vas. O angleško-francoskem mornariškem oddelku ki koraka v Bitolj, se nič nc poroča.
Pet ladij s četami odplulo iz Odese.
Berlin. V soboto se je odpeljalo pet velikih ruskih transportnih parnikov z vojaki iz Odese proti jugu.
Bolgarske vojne ladje se združile s turškim brodovjem.
Kolin. »Koln. Ztg.« poroča iz Kodanja: »Rusko Slovo« poroča iz Sevastopo-Ija: Turške bojne ladje se po dolgem odmoru zopet pojavljajo na Črnem morju. 6 bolgarskih minskih čolnov in križarka »Nadežda« jc odplula v Bospor, da se združi s turškim brodovjem,
XXX
Grško-bolgarskj dogovor.
Ženeva, 18. novembra. Francoski listi prinašajo, kakor zatrjujejo, iz najboljšega vira atensko vest, da lamošnji mednarodni krogi računajo s sklepom bolgarsko-grške zvezne pogodbe.
Ententa je zelo energična nroti Grški.
Ženeva, 18. novembra. Iz Pariza poročajo, da so koraki, katere je storila ententa v Atenah, da zagotovi ekspedicij-skemu zboru popolno akcijsko svobodo in dobi jamstvo, da Grška ne razoroži srbskih in ententinih čet, izredno odločni. Grška še ni odgovorila. Dokler ne odgovori, Angleška ne bo dovolila odpluti nobenega grškega parnika iz angleških pristanišč.
Pariz, 18. novembra. (Kor. ur.) Fran-| cosko časopisje stoji šc vedno na stališču: j Grška se mora odločiti. Ententa ne sme ! dopustiti, da bi Grška razorožila Srbe in | ententine vojake. Pogajanja so bila pre-i dolga, naj se pošlje na Gršlto pri Malti
zbrano brodovje, ki naj začne obstreljevati grško obalo, če se Grška kmalu ne odloči. Vsak dan je bolj jasno, da obljubljene dobrohotne nevtralnosti ni mogoče spraviti v soglasje z interesi entente in Grške.
Angleška zadržuje grške ladje.
London, 17. »Dailv Mail« poroča, da so angleške oblasti v Liverpoolu in New-castlu zadržale 90 grških parnikov.
Francoski minister Denys Cochin v Atenah.
Atene, 17. novembra. Agence Havas: poroča, da je dospel v Atene francoski minister Cochin. »Neue Courant« javlja iz Aten, da je mestni svet sklenil Cochina pozdraviti kot prijatelja Grkov in mu izročiti diplomo častnega meščanstva.
Grški mornariški minister v Rimu.
London, 17. novembra. »Reuter« javlja: Listi prinašajo brzojavko iz Rima, da je prišel v Neapelj grški mornariški minister admiral Konduriotis in na to odpotoval v Rim.
30.000 srbskih beguncev v Solunu.
Lugano. »Sera« poroča iz Soluna: Ttl se nahaja 30.000 beguncev iz južne Srbije,
Grška kliče trgovske ladje domov.
Lugano, 18. novembra. »Corriere della sera« javlja, da je vse grško trgovsko brodovje iz laških pristanišč poklicano domov.
Marseille, 18. novembra. (Kor. u.) Na višje povelje v tukajšnji luki ne sprejemajo več blaga za Grško.
Venizelosovi pristaši na Kreti.
Kodanj, 18. novembra. »National Tj-dende« javlja iz Aten: Na Kreti so mnogo Venizelosovih pristašev obtožili radi vele-izdaje. V Kandiji so zaprli važne osebe.
Kreta — republika.
Budimpešta, 18. novembra. »Vilag« javlja iz Aten, da se na Kreti zelo širi gibanje za proglasitev neodvisnosti od Grške. Gibanje vodijo pristaši Venizelosa, ki javno razglašajo, da je prišel čas, ko naj Kreta kot samostojna republika sama določuje svojo usodo. Prvi predsednik bi seveda bil Venizelos. Iz grških pristanišč je odšlo obilo čet, da ojačijo grško posadko na Kreti.
XXX
Rumunija — nevtralna.
Berlin, 18. novembra. Iz Stockholma se poroča »Beri. Tagblattu: Kakor poroča »Rječ«, se nadaljujejo posvetovanja enr tente z Rumunijo, vendar pa so odločilni ruski krogi uverjeni, da ne uspejo. Rumunija ostane nevtralna.
Poduk za rumunsko ljudstvo.
Bukarešt, 18. novembra. Filipescujeva »Epoca« javlja, da se s podporo vlade po vaseh poučuje kmete, zakaj mora dežela ostati nevtralna. Iz brošure je važen ta stavek, da jc boljše, če gredo z osrednjima silama, s katerima morejo mirno živeti in umreti. Zelo razširjeni »Vox populi« (Ljudski glas) pravi: »Bratianu noče biti v nobenem slučaju z Rusi.«
Preosncva rumunskega kabineta,
Bukarešt, 18. novembra. Ministrski predsednik Bratianu jc prišel včeraj h kralju in mu poročal o uspehih, ki jih je dosegel v razgovorih s poslanci vladne stranke. Potem je predložil kralju celotno listo novega kabineta. Sodi se, da se osnuje novo ministrstvo pod vodstvorr Bratianujevim najkasneje v par dneh.
Odgoditev rumunskega parlamenta. Bukarešt, 18. novembra. Kakor zatrjujejo tukajšnji liberalni (vladni) krogi, bo rumunski parlament takoj po otvoritv? 28, novembra odgoden.
Bukarešt, 18. novembra. Ob otvoritvi zbornice 28. novembra priredi Filipescu veliko demonstracijo za entento.
Izjava rumunskega poslanca. Berlin, 18. novembra. »Telegrapheft Union« poroča iz Bukarešta: Včeraj je reke! neki poslanec, da Rumunija ostane oboroženo nevtralna, če dobi znatno odškodnino. Ni daleč čas, ko bo dežela priznala Bratianujeve zasluge, ki je rešil življenje stotisočerim in je branii najsvetejše interese naroda.
Filipescu napoveduje prehod Rusov, Bukaiašt, 18. novembra. Filipescujev nedeljski govor v Jassyju, v katerem je napovedal prehod Rusov preko Rumunije, je v vseh političnih krogih vzbudil neprijetno pozornost. Splošno sodijo, da se Filipescu za hrbtom vlade pogaja z zastopniki entente, pač pa so prepričani, da se bo Bratianu prehodu kar najbolj odločno uprl. Verjetno je tudi, da vlada ne bo dolgo več trpela hujskarij Filipescuja in Jonescuja. Vse konservativno časopisje pod vtisom možnosti ruskega prehoda napada Filipescuja, kateremu napovedujejo, da bo sedaj konec njegove usodepolne politike.
Rumunski ministri pri ruskem odposlancu.
Bukarešt, 18. novembra. Minister z& javna dela, poljedelski minister, državni tajnik v vojnem ministrstvu in en poslancc,
brat ministrskega predsednika, odpotujejo jutri v Silistrijo, kjer bodo imeli razgovor
z ruskim pooblaščencem, knezom Uru-
sovom.
Rusija prostovoljno prepusti Besarabijo?
Kopenhagen, 18. novembra. »Birševija Vjedomosti« odgovarja na članek »S kom pojde Rumunija« v »Universulu« na uvodnem mestu, češ da je Rusija pripravljena prostovoljno žrtvovati Besarabijo na ljubo zaveznikom. Bolje je, da se odstopi za dober namen del Besarabije, kakor pa pustiti, da ga pozneje drugi odtrgajo Zavezniki morajo zato skrbeti za odškodnino na drugem kraju.
Rusi obupujejo nad Rumunijo.
Geni, 18. novembra. »Novoe Vremja« pišejo glede Rumunije, da je treba računati s tem, da bo Bratianu v slučaju srbskega poraza naglo skočil na stran osrednjih sil.
_ »Djen« pa ve po svojih vesteh iz diplo-
matičnih krogov, da ni več misliti na nastop Rumunije, četudi ga pričakujejo vsako uro.
Ostra kritika Bratianuja.
Bukarešt, 17. novembra. »Moldova«, glasilo Petra Carpa, piše o Bratianujevi politiki:
»Kakor se zdi, se ie gosp. Bratianu menda odločil govoriti. To dejstvo te važno tembolj, ker se je svet že pričel privajati na molčečnost ministrskega predsednika in od njega ničesar več pričakovati. Ker se je gosp. Bratianuju zdelo primerno zbrati senatorje in poslance, zato je sklenil tudi nekaj reči. Ind.iskrctna oseba nam je povedala, da je Bratianu v glavnih točkah izjavljal: Dosedaj ni vodil politike pustolovščin, pa tudi sedaj in v bodoče je ne bo. Vedno se je trudil, da Rumunijo obvaruje pred vojno, ker bi takoj povzročila gospodarsko katastrofo. Na koncu je ministrski predsednik izjavil, da ni prevzel nobenih obveznosti in da bo stopil v akcijo, ko bo gotov, da mu to prinese največji dobiček. —■ K tem Bratianujevim izjavam bi radi opomnili, kdo je tisti politik, ki je kdaj rekel, da zasleduje politiko pustolovščin. Vsak človek z zdravo pametjo bo priznal, da je bila tudi politika zadruge Filipescu — Take Jonescu politika pustolovščin in nič drugega, česar pa ti gospodje nočejo priznati. Res je, da bi vojna na našem ozemlju povzročila neozdravljivo gospodarsko katastrofo. Gospod Bratianu pa ie do tega uspeha prišel brez vojne, ker
odobril njegovo politiko in se izjavil kot solidaren ž njim. Da gosp. Bratianu ni prevzel nobene odgovornosti, naj reče samo ubogim na duhu. Kar se pa tiče njegove izjave, da bo stopil v akcijo, ko bo svojega uspeha gotov, da takega položaja sploh ni. Gotov moreš biti le pri igranju s kartami in š^ pri tem le tedaj, če igraš z napačnimi kartami. Upamo, da rumunski ministrski predsednik še ni prišel tako daleč.«
na zahoda.
Bolgarske čete ob rumunski meji.
Berlin, 18. novembra. »B. Z. am Mit-tag« javlja iz Kristijanije: Sedaj so Bolgari umaknili vse čete od grške meje; pač pa je proti Rumuniji ostala mejna straža.
Popis kovin v Rumuniji.
Bukarešt, 18. novembra. Oficijelni list »Universul« prinaša odredbo vojnega ministra, da se mora takoj naznaniti vse kovinske predmete. Navaja se kovine, oblačila, stroje za vojaške namene, železniški materijal in razne vrste olja. Trgovci morajo naznaniti svoje zaloge.
Turčija v vojsk!.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 19. novembra. (K. u.) Glavni stan obvešča:
Dardanelska bojna črta.
Pri Anaforti in pri Ariburnu od časa do časa ogenj artiljerije in pehote, kakor tudi metanje bomb. Sovražnik je dne 16. t. m. zjutraj ponovil pri Seddilbahru napade proti bojni črti dveh polkov, ki ju je prejšnji dan napadel. Uspešno je bil odbit.
Iraška bojna črta.
Dne 16. t. m. zjutraj so izsilile naše sprednje straže umikanje sovražnika, ki je poizkušal prodirati od desnega brega reke Tigris. Poveljnik motorskega čolna je ubit. Sicer se nič ne poroča.
Težke angleške 'zgube v Iraku.
Carigrad. Angleške ekspedicije v Mezopotamiji zadnje čase po izpovedbah ujetnikov niso ojačili, ker se nahajajo vse razpoložljive čete v Indiji in ob afganski meji. Iz Bagdada se poroča, da so izgubili Angleži v Iraku med zadnjimi boji nad 2500 mož.
Angleške priprave za Indijo.
Rotterdam, 18. novembra. Tukajšnji listi poročajo iz Londona: V angleških lu-
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. novembra. (Kor. ur.) Wolff poroča Iz velikega glavnega stana:
Angleži so izkušali včeraj presenetljivo napasti našo postojanko ob cesti Mes-sines—Armentieres. Bili so odbiti. V Argonih smo izpoznali namero sovražnika, ki je hotel izvesti razstrelbo in smo prizadeti jarek pravočasno izpraznili.
Vrhovno vojno vodstvo.
Brambna dolžnost v angleški zbornici.
London. (Kor. ur.) Na vprašanja o brambni dolžnosti je Asquith odgovoril, da se uvede prisilna brambna dolžnost le, če pritrdi parlament.
Dve angleški ladji ponesrečili.
London. (Kor. ur.) Reuter poroča, da
je angleška bolniška ladja »Anglia« zadela v Britskem kanalu na mino in se je potopila. Parnik »Lusitania«, ki je hitel na pomoč, je tudi zavozil na mino in se potopil.
Lord Kitchener v Aleksandriji.
Lugano. »Secolo« poroča, da je došel lord Kitchener v Aleksandrijo, kjer je nadzoroval angleške čete.
llalpska jeza naH Gorico.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Iz Gorice smo dobili danes naslednje poročilo, ki priča o barbarstvu in slepi Strasti Italijanov. Včeraj ob 5. uri zjutraj je Gorica stala v najhujšem italijanskem ognju, ki je trajal cel dan i malimi odmori. Padale so tudi nenavadno velike granate. Obenem je veliko število aeroplanov krožilo nad mestom in dovoznimi cestami ter jih bombardiralo. Na Travniku pred jezuitsko cerkvijo je velikanska granata izkopala nenavadno ve'iko jamo. Česar dosedaj ni bilo, so pričeli včeraj Italijani metati v mesto tudi vžlgalne granate, ki so približno na desetih krajih povzročile požare. Pogorela je Budarjeva hiša nasproti semenišča, semenišče, Trgovski dom in gorela je tudi škof.jska palača.
Dnevne novice,
+ Nadvojvoda Ljudevit Viktor obo» lel. Iz Solnograda se 18. t. m. poroča, da je resno obolel nadvojvoda Ljudevit Viktor, najmlajši še živeči brat našega cesarja.
Premeščen je č .g. Ivan Teuerschuh, doslej enkspozit v Lokvi, kot kurat v Pod-grad v Istri.
—	Brambni ščit v železa. V Šenčurju pod Kumom se je pod okriljem tamošnjega župnega urada postavil brambni ščit v korist podpornega zaklada za vdove in sirote padlih vojakov ter se je z zabijanjem žeb-ljev že pričelo.
—	V Žeelznikih je umrl dne 12. t. m. večkrat previden s sv. zakramenti Gašper Šmid v starosti 81 let. Pokojnik je oče preč. g. župnika in vojnega kurata Fran Smida. Bil je zelo pobožen in skrben gospodar. Svetila mu večna luč.
Premeščen je vojni kurat č. g. Alojzij Dejak iz rez. bolnišnice 3/3 k 16. inf. brigadi, kjer bo opravljal dušno pastirstvo med petimi lovskimi bataljoni.
Kai prinaša novo irancosko ministrstvo. Pariški »Figaro« piše: Ko se je sestavila nova vlada, je vprašalo vse evropsko časnikarstvo, kaj prinese narodu nova vlada. Odgovor dajejo imena novih ministrov. Le-ta so: Cambon, Gallieni, Thoms, Briand, Metin, Sembat, Clementel, ThiSrry, Godart, Esnard, Guesde Dahimier, Bour-geois, Freycinet, Combes, Doumergue, La-case, Meline Nail, Painleve, Malvy, Cochin, Alexandre Ribot. Debelo tiskane črke kažejo: Ce ministere signera la paix — to ministrstvo podpiše mir.
je do tega uspeha pnsei orez vojne,	kah se vrše velike priprave. Dve angleški
je na vladi obdržal gosp. Costinescuja, I brodovji nameravata odpluti v Indijo.
e ruske izgube pri Czarto-rifshu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Položaj je neizpremenjen.
Ko smo pospravljali bojišče pri Čarto-risku, se je šele pokazal v popolni velikosti zadnjič priboreni uspeh.
Dozdaj je pokopanih 2500 Rusov ia izkopanih 400 novih grobov.
Plen tvori več tisoč pušk in velike množine streliva, ki se še najbrže pomnože.
Sovražnik je imel na zahodnem bregu Stira štiri postojanke povrsti zavarovane z žičnimi ograjami, opirališči in napravami ob krilih.
Razsežni tabori koč in utrjenih koč z velikimi hlevi dokazujejo, da se je sovražnik pripravil že za zimo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. novembra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Položaj je splošno neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 15, novembra, (K, u.) Na bojni črti pri Rigi severno od jezera Kan-ger smo Nemce zopet vrgli 5 do 6 vrst. Pri otoku Dalen v Dvini nad Rigo (8 km južnovzhodno) boji prednjih straž. Pri Frideri-kovu in Jakobovu ob Dvini je mirno. Pri Ilukstu se je posrečilo našim četam, da so prišle na več mestih čez žične ovire in da so zasedle del pokopališča. Težka nemška artiljerija je obstreljevala vas Drisojati, Na nadaljni bojni črti do Pripjata je mirno. Severno in zahodno od Čartoriska je obstreljevala 13. novembra težka nemška artiljerija nekaj odsekov naše postojanke. Zvečer je prodrl sovražnik vzhodno od vasi Podgacije. Boj ob prehodih čez Stir še traja, Na celi ostali bojni črti in v Galiciji je mirno. V minulem mesecu so ujele naše čete 674 nemških in avstrijskih častnikov in 49.200 vojakov in zaplenile 21 topov, 11 strojnih pušk, 18 metalcev min in 3 žaromete.
Petrograd, 16. novembra. (Kor. ur.) Na celi bo;ni črti od Rige do Pripjeta se ni nič važnega zgodilo. Pri vaseh Gmini in Hrask (7 km severno od Čartoriska) se nadaljujejo boji pred prehodi čez Stir.
Razna poročila.
jnDijanske novice.
NAČELNIK RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA O VOJSKNEM POLOŽAJU.
Kodanj. Poročevalcu »Timesa« j eiz-javil načelnik ruskega generalnega štaba, general Aleksejev, da bo vojska dolgo trajala. Rusija se mora omejiti na stražo in da, če mogoče, pomaga zaveznikom. Nemci očividno nameravajo važna podjetja na zahodu, ker premikajo čete in težke topove na zahodno bojno črto. Na ruskem bojišču se zdaj ne išče odločitev. Nemci utrjujejo le postojanke pri Dvinsku, kjer prično najbrže spomladi prodirati.
HUDI BOJI PRI RIGI.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Med Dvinskom in Rigo so se vršili pred nekaj dnevi zopet skrajno siloviti boji. V teh bojih je bilo prvih deset stotnij ruskih čet uničenih.
BITKA PRI ČARTORISKU.
Berlin. »8 Uhr Blatt« poroča iz avstrijskega glavnega stana o bitki pri Čar-torisku: Najkritičnejša trenutka sta bila 2. in 8. novembra, ko so Rusi v gostih vrstah z velikim razsipanjem streliva od 18 cm naprej prodrli, a so se njih napadi kmalu izjalovili. Vojskovali so se tam vzhodni Prusi, Hesi in 10. avstrijska kavalerijska divizija. Protinapad so pričeli z očiščenjem ceste Llsovo—Čartorisk, edine dovozne ceste zaveznikov, ki so prodrli čez Muziko in Komarov do Podgačina. Ko so vlomili v rusko postojanko, je bila ogrožena ob-mostna postojanka. Zavezniki so trdovratno prodirali proti Rafalovki in Čartori-skem. Končno so celo bojno črto zmagali. Rusi so se mogli le rešiti, da so hitro zbežali na vzhodni breg Stira. Predstavljati si ni mogoče, kakšne težave so morale premagati naše čete.
ŽETEV V PODOLIJI IN V JUŽNI VOLI-NIJI UNIČENA, Černovice. Begunci iz Kamjenca Po-dolskega poročajo, da je mesto popolnoma izpraznjeno. Vse oblasti so že zapustile mesto. Odpeljali so v zaledje vse, kar je bilo kaj vredno, celo žetev. V Vinico so pripeljali več milijonov pudov žita, ki so ker je manjkalo skladišč, kar pod milim nebom nakopičili. Z železnico niso mogli vsega žita odvesti. Dež v zadnjih tednih je pa uničil žito, žetev Podolije in Volinijc.
Ogrsko vojno posojilo.
»Zeit« ima brzojavko: Po dosedanjih podpisih bo tretje ogrsko vojno posojilo zneslo okoli 2 milijardi.
Junaštvo bolgarskih prostovoljcev.
Soiija, 18. novembra. Dne 5. novembra sta umrla junaške smrti znana bolgarska voditelja četašev Panica in Černopev. Med Peplistom in Krivolakom so Angleži in Francozi postavili dva velika topova, katera je bilo treba uničiti, ker bi lahko obstreljevala tamošnjo bolgarsko preskr-bovalno črto. Oglasilo se je 80 prostovoljcev, njim na čelu Panica in Černopev, ki so z bajonetom napadli artiljerijsko moštvo. Pri tem sta padla Panica in Černopev; topova sta bila zaplenjena.
Grška o balkanski vojski
Atene, 18. novembra. »Nea Imera« piše: Srbski odpor proti Bolgariji in osrednjim velesilam je zlomljen, popolnega poraza Srbije pričakujejo že v prihodnjih dneh. Združitev bolgarskih armad s četami osrednjih velesil je že končana. V malo dneh bo direktna železniška zveza med Turčijo in srednjo Evropo popravljena. Z odhodom prvega vlaka bo dosežen glavni cilj zadnje balkanske akcije.
»Še daleč od miru.«
Bern, 18. novembra. V članku »Še daleč od miru« »Berner Tagblatt« znova govori o londonskem dogovoru in pravi: V sedanji vojni Angleška razen denarja ne stavi dosti v nevarnost. Iz tega razloga nam je bilo vedno nerazumljivo, zakaj sta si Francoska in Rusija tako vezali roke, da bosta samo z dovoljenjem Angleške sklenili mir. Lahko bosta še dolgo čakali, da jima Angleška to dovoli in zato se bojimo, da bo vojna še dolgo trajala. Tisti, ki bi si prvi upal to za vso Evropo nesrečno in samo v angleškem interesu sklenjeno pogodbo razrušiti, zasluži hvaležnost vsega človeštva.
Rimsko vprašanje.
Lugano, 17. novembra. »Secolo« hoče vedeti, da bo sveti oče v decemberskem konzistoriju izjavil, da se odpove teritorialni rešitvi rimskega vprašanja, če dobi mednarodno garancijo za papeštvo. Fra-masonski »Secolo« že protestira proti taki rešitvi, češ, da je rimsko vprašanje že rešeno z laškim garancijskim zakonom. (Za prvi del te vesti bo seveda treba počakati. Op. ured.)
Protest irskega škofa. Amsterdam, 18. novembra. Škof v Limmericku objavlja ogorčeno pritožbo proti postopanju z Irci. Ubogi irski kmetje odklanjajo, da bi se jih prisililo vstopiti v angleško armado in umreti za Srbijo. Pač ni večje brutalnosti, kakor da se pusti milijone angleških mož prosto okoli hoditi, mali ostanek irskega naroda pa gnati v i vojsko, katere izid i«« i sli o dvomljiv.
lj Železniški nrnister baron pl. Fot-ster, je, kakor poroča korespondenčni urad, došel zvečer na inšpekcijsko potovanje v Ljubljano in je 18. t. m. popoldan nadaljeval potovanje.
lj Osebna vest. Predsednik deželnega in gospejnega pom. društva Rdečega križa za Kranjsko, gosp. Gustav del Cott, je bil sprejet 17. t. m. v avdijenci pri Nj. ces. in kralj. Visokosti prevzvišenem gospodu generalnem polkovniku nadvojvodu Ev-genu, potem se pa podal k važnemu večdnevnemu posvetovanju osrednjega društvenega vodstva Rdečega križa na Dunaj.
lj Umrl je včeraj po težki bolezni mag. pharm. g. Gjuro Hus, lekarnar v Vipavi, Pogreb bo jutri v soboto, ob pol štirih popoldne iz hiralnice, Radeckega cesta 11, k sv. Križu. Rodbini naše iskrene sožalje.
lj Prodaja špeha in svinjskega mesa po mestni aprovizaciji. Danes v petek je mestna aprovizacija prodajala na stojnici na Vodnikovem trgu svež špeh 1 kg po 3 K 90 vin. To pot se je oddal špeh le onim, ki so se izkazali z legitimacijo vojne prodajalne. Jutri v soboto bo prodajala mestna aprovizacija ravno tam svinjsko meso, in sicer prvovrstno hrbtišče 1 kg po 4 K 50 vin. Meso bo lahko kupil za domačo potrebo vsakdo. Na ljubljanskem trgu se je pojavilo tako pomanjkanje špeha in masti, da je mestna aprovizacija primorana začeti s prodajo tega blaga v lastni režiji.
lj Skrb mestne aprovizacije za pre-kajeno meso. Mestna aprovizacija bo svinjsko meso tudi solila in prekajevala. Prodajala bo prekajeno meso v poznejših časih — v morebitnih še hujših potrebah — po primernih cenah. Bržčas se bodo na magistratu sprejemala tudi naročila od konzumentov na poznejšo dobavo preka-jenega mesa.
lj Prodaja petroleja v mestni vojni prodajalni. Na Turjaškem trgu prodaja mestna vojna prodajalna petrolej 1 liter po 64 vinarjev. Na prodaj ga pride dva vagona.
ss
mmmmsmsm
& ntra!"
u Ttežclnem gledališču.
Danes posebni večer. • GRAD TAMARE. Povest pravljično lepega grada Prekrasne slike!	Prekrasne slike!
Kupi se večjo množino
2$ggT trdih ln mehkih "^gr
za kurjavo. Ponudbe z navedbo cen, prosto postaja Ljubljana (ali poljubni kolodvor z navedbo eventualne voznine do Ljubljane.) Kupi se tudi v biižiul kake ieleznične postaje bukov gozd za posekati.
Ponmibe na upravništvo „Slovenca" pod it. 2444 do 30. t. m.
Mahajte ..Slovenca.

Knjigovodjo oz. korespondenta
starejšo, zanesljivo osebo išče veliko prometno podje^e v Ljubljani. Pismene ponudbe, ev. tudi penzijouistov, z navedbo znanja in referenc na upravo tega lista pod št. 2435.
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, §
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
; ;	, .v--v. .p. i;,.v . -i.
Važno za osakoga zlasti za begunce!
Dne 20. novembra 1915 t. J. v soboto
dopoldne ob 9. uri prodado se potom javne dražbe na j preje v Sodni ulici hiš. št. 12 (Staretova hiša v pritličja desno) več
postelj s celo posteljno opravo, mize, omare, stoli in druga hišna oprava, preproge, zavese, veliko porcelanske posode, krožnikov, skled, kuhinjske posode in oprave, več moških kompletnih oblek, zimskih sukenj, kožubnatih kratkih sukenj, čevljev, šivalni stroj in pianino — vse v najboljšem stanju.
Na-to se proda v Slomškovi ulici hiš. št. 12 nekaj lesa za kurivo, lesena lopa, različno železno ročno orodje ln pisalne mize.
Sprejme se takoj spreten
brlvsbi pomočnik
pod Jako ugodnimi pogoji pri g.
FETTICH-FRAMHEM, Ljubljana.
Slovenska čitalnica v Gradca naznanja a tem, da je dne 15. t. m. po
daljši bolezni za srčno hibo preminul nje odlični član, gospod
Dr. Viljem Janežič
c kr. višje sodnlje svetnik v Gradca.
časten mu spomin! GRADEC, dne 16. listopada 1915.
?4:i
Odbor.
„■.., i •ir-*'.—'JlJ-——'- -—".'—.. : *' " • "■' i,.' ■•■'..;•<■ '		
	Zahvala.	*- i'' '■'
p .	Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti presrčno ljubljenega soproga predobrega, zlatega nnšega strička, brata in svaka gospoda	
A-j p	IGNACIJA ZUPAN	■v. ■-.v :
v	orglarskega mojstra in posestnika	Ife
• rrjf' i« ; ■: ut •. ■ sa®	izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovateljein krasnega cvetja in vsem onim ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti k večnemu počitku.	
... 'tf&v	V Kamnigorici. dne 18. novembra 1915.	
"V	Žaližječi ostali. 2438 ___ .„_,.	
ilKiiiHli		ii
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati, ozir. stara mati, gospa
tis roi VduKen
včeraj dne 18. t. m. obli uri dop po kratki mučni bolezni pre-videna s sv. zakramenti v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v soboto dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina 191., na pokopališče na Viču. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi oo. frančiškanov na Viču.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin !
Rožna dol na pri Ljubljani, dne 19. novembra 19!5.	243J
Marija in Ivana Brus Frančiška Kogovšek
hčere
Frančiška, Marija, Mlcl in Martina Brus
sinnlie
Vsf vnnkf in vnukinje.
Ivan, Martin, Anton, Peter, Franc in Vinko
sinovi
Ivan Kogovšek
zet
SIIS
Slini:
SIIS
Uodilna znamka
m
domače čeuljarske industrije, sa neparekljiuo, naši suetounoznani
ccvlj I
lURUb
touarna čeuijeu	akcijska družba
HbFRED FFmriKb, Kim DRUŽBA
najuečjetl odjetje suoje urste u monarhiji
4
fienrik 5eljak
prodajalna
bjufaljana, Prešernoua ulica 52
i f
.•V . ,• ,, .. - , ^^gV/^Z^Jč*^^^	.
'v-- v	•	'i
\\ S ANATORIl JM • EMONA,
L JUBLTJANA • komenskega-ULICA' 4 \k! gj^p^^iFRriARu-DR-FR.DERGANC \fl
aBBiFSM
Vam plačam, ako Va-'šili kurjih očes, bradavic in trde koze,
i tekom 3 dni s korenino. I bre/. bolečin ne odpravi Lena lončku •/ jamstvenim pis-I motn K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMEN Y, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12'82 Onisko
Tiloboke žalosti potrti, a vdani v božjo voljo naznanjamo, da so se preselili r V0?n življenje naša ljuba in dobra mati
Mina Lehen roj. Zdešar
dne 16. novembra ob pol 11. uri ponoči, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, v 80 letu svoje 6tarosti.
Pogreb s sv. mašo bo v petek, na dan sv. Elizabete ob pol sedmih zjutraj v Hor ulu iz hiše žalosti št 10.
Naših predragih, nepozabnih mater priporočamo v molitev in blag spomin.
V HORJULU, 17. novembra 1915.
Žalujoče rodbine Leta, Skelovo, Zdešarjeva.
Zahvala.
Žalujoča ob prebridki nenadni izgubi naše dobre hčerke oziroma sestrice
MIRE
zahvaljujeva se prisrčno za vse dokaze iskrenega sočutja.
Zlasti se zahvaljujeva darovateljein krasnih vencev in šopkov, vsem ki so spremili našo ljubljenko na zadnji poti in sploh vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočutje.
Železniki, 17. novembra 1915. 2439	Ai ton in Lina Globočnlk.
'zdaia konzorcij »Sloverico«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Oricovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.