Ljubljana, sreda, 14. decembra 1955 LETO XXI. Štev. 291 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR Ust izhaja vsak dan razen Petka II Cena 10 dmanlev " m g §uacLSfe^u PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI L IZD JUS PRAVICA MT Jm%JTWk X IVn •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA ft. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK N OD i. JUNUA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Ben Gurion za sestanek z Naserjem Londonski radio poroča, da je Predsednik izraelske vlade Ben ^urion v intervjuju nekemu an»eriškemu časniku predlagal sestanek z Naserjem, na katerem bi razpravljali o miru med “berna deželama. Predlagal je, da bi bil sestanek v obmejni demilitarizirani ?°oi, v Ženevi ali na katerem-mestu, ki bi ga polkovnik “aser izbral. „ NASER 0 IZRAELU IN BAGDADSKEM PAKTU Ankara, 13. dec. (AFP). Prednik egiptovske vlade polkovni? Naser je dal za turški časnik nuriet« izjavo, da mora biti ^'Pt močan, saj bi utegnil Iz-®el začeti proti njemu veliko .enzivo. smo sedai v res- * mo^ni>* je pripomnil. »Izrael t Po^aza' svoje pravo obličje s ^ da ne upošteva sklepov amostnega sveta in velesil.« Naser je dalje dejal, da je j glPt voljan, skleniti premirje z 2faelom, česar pa mu sedanji QoPodki ne dopuščajo. Kar zadeva stališče Egipta , .sproti Bagdadskemu paktu je *'avil: »Ce bi se paktu pridru-’•>. bi nehal biti glavar Egipta. Razlog je kaj preprost: moral bi Privoliti v to, da zahodne vele' URADNI OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V ETIOPIJI Prisrčen sprejem v mestecu Bati Ljudje so z našimi zastavicami radostno pozdravljali našega predsednika Tita sile vzpostavijo svoia oporišča na Predsednik republike in cesar Haile Selasie v Beograda (Od našega posebnega dopisnika) Cefen, 13. decembra. Predsednik Tito in njegovo spremstvo sta prispela včeraj popoldne v mestece Čefen na pol pota med Asabo in Adis Abebo. V Čefenu je bila že pripravljena nastanitev -v šotorih. Čeprav je to mestece zelo daleč od večjih mest, je bilo prenočišče urejeno zelo dobro. Na razpolago so bile vse sodobne instalacije, električna razsvetljava, prhe itd. liptovskem ozemlju.« .Naser je tudi dejal, da želi J*Pt navezati- s Turčijo dobre s‘ike. Nov transport nemSKiil ujetnikov Pred prihodom v čefen je! Na vožnji skozi puščavo smo V es'lausen> 13- deC- (Reuter) vozila kolona avtomobilov, s ka- kdaj pa kdaj videli črede in pasta in wn°nemŠk° .obmejno po- terimi potujeta predsednik Tito ! štirje ter nekaj karavan velblo-Nem ^'esh^seH je prispelo 600 in njegovo spremstvo, skozi pu-| dov. Na tej širni puščavi pod ki 7: vojnih ujetnikov iz SZ, : ščavsko področje Danakila. Sul- ! tropičnim soncem se nam je zlo/-° obsojeni zaradi vojnih tan te pokrajine, ki je sicer naj- često zdelo, da vidimo daleč •nov. Do 20. oktobra je bilo večkrat sprt z vlado v Adis pred seboj morje in jezera. On-kov okrog 5900 ujetni- Abebi, je prišel na cesto pozdra- ’—! vit predsednika Tita. S tem je izpričal, da se, kadar gre za obisk predsednika Tita, docela strinja z vlado v Adis Abebi. Naš predsednik je namreč širom po Etio- 1nc uanes je tudi prispela skupina vii Pivših vojnih ujetnikov in ci-iinih internirancev iz SZ, ki so j. repatriirali v Vzhodno Nem-a so sami zahtevali, naj jih wsljejo v Zahodno Nemčijo. piji znan in priljubljen kot velik i borec za svobodo. kraj puščave smo prispeli na gorsko področje z dokaj bujnim rastlinstvom. V mestecu Bati ju so priredili predsedniku prisrčen sprejem. Ljudje so z našimi zastavicami v rokah radostno pozdravljali našega predsednika. Pred vho- PREDVOLILNA KAMPANJA V FRANCIJI i PARK PRELEPLJEN l VOLILNIMI LEPAKI IN GESLI Pariz, 13. dec. (Tanjug). Danes je bilo v vsej Franciji zaključeno vlaganje kandidatnih list. Parlamentarni strokovnjaki predvidevajo zdaj, da bodo splošne volitve 2. januarja privedle do določene spremembe v razmerju sil v korist levice, in sicer v vsem političnem življenju dežele. { Poslanska mesta v bodo-ok ..Parlamentu se bori v 544 ka J^.ih metropole okrog 6000 * ncbdatov na 28 listah vsedr-u Vni.b političnih skupin. Največ andidatov imajo socialisti, koristi, neodvisni, radikalni so-aiisti in ljudski republikanci. Hih malone vseh kandidat-zborn*-St so P°slanci razpuščene H«,^anes se je dejansko začela ^uSa faza boja političnih strank ,, Predvolilno kampanjo so adno začeli in Pariz je danes ®s prelepljen z volilnimi lepaki 8 gesli. Čeprav je do volitev »K110 *e dni, se parlamentarni ft?°kovnjaki izogibajo vseh res-tJ} napovedi. Poudarjajo nam-v,c> da se volilna kampanja raz-•>a v zelo zapletenem položaju, J1 tem pa opozarjajo na tri «*ayne činitelje, ki utegnejo nočno vplivati na izid volitev: 2 Prvič, pričakujejo, da bo dne j' Januarja število volivcev za JJri do pet milijonov večje ka-1951., ko je glasovalo nekaj ko 22 milijonov prebivalcev. Nentacija teh volivcev je za aa1 neznana. » Drugič, pojav kandidatov gi-®nja Poujade, ki so prvič natopili na parlamentarnih vollt-ah v vseh departementih. So-'JP. da to gibanje nima tehtnih ''jožnosti za uspeh, da pa lahko Pepreči vladni koaliciji centra l" desnice, da bi dosegla abso-^tno večino v mnogih departe-^entih. ........................... Tretjič, za zdaj še ni jasno, kako se bo opredelilo okrog štiri milijone volivcev, ki so do- _ _ ____ slej podpirali gibanje generala j tako zagotovil zanesljivo večino de Gaulla. To gibanje tokrat ne [v bodočem parlamentu. bo nastopilo na volitvah. Njegovi voditelji pa se bodo vključili v zvezo z Mendes-Franceom in Faurom. Pariški opazovalci za zdaj opozarjajo, da so zelo majhne možnosti, da bi katerikoli volilni blok prepričljivo zmagal in si globok vtis« na vse delegate., i Bistvo Spaakovih predlogov je v \ ustanovitvi evropske atomske | agencije in upostavitvi enotnega evropskega trga. V krogih Evropskega sveta poudarjajo, da so ti cilji »zelo pomembni«, da pa je ' še mnogo nepredvidenih podrob-5 nosti, ki bi jih bilo treba teme-j ljito proučiti. | Kar zadeva evropsko atomsko agencijo, temu načrtu močno nasprotujejo ameriški pred- Eisenhowerjeva konferenca v Reli hiši Washington, 13. dec. (USIS) — Predsednik Eisenhower je včeraj tri ure razpravljal z republikanskimi predstavniki v Kongresu o notranjih problemih dežele. Te razprave bodo podlaga za Eisen-howerjevo poročilo ■ Kongresu, ki dom v mestece je stal slavolok1 se bo sestal 3. januarja. To je z napisom: »Dobrodošli v Bati«, bila prva Eisenhowerjeva konfe-Na področjih, koder smo se I renca v Beli hiši po njegovem doslej vozili, je mnogo divjadi, ozdravljenju. Danes se bo pred-Predsednik Tito je večkrat izsto- sednik Eisenhower sestal z vodi- REDNO ZASEDANJE ODBORA MINISTROV EVROPSKEGA SVETA Spaakovi novi predlogi Bistvo predlogov je v ustanovitvi evropske atomske agencije in upostavitvi enotnega evropskega trga Pariz, 13. dec. (Tanjug). — Belgijski zunanji minister Spaak je sprožil danes v Parizu na rednem zasedanju odbora ministrov Evropskega sveta nove predloge o evropski integraciji. Seje Evropskega sveta so I stavniki, kajti Spaak predlaga, tajne, vendar se je zvedelo, da j naj bi bil uran iz Belgijskega so Spaakovi predlogi »napravili Konga glavni vir surovin za to pil iz avtomobila in streljal. Ubil je več gazel in antilop. Davi je kolona krenila naprej proti Adis Abebi, kamor prispe drevi. Jože Smole telji republikanske in demokratske stranke, s katerimi bo obravnaval zunanjo politiko, probleme pomoči in obrambnega programa. agencijo, Belgija pa se je nasprotno zavezala, da bo ta uran izvažala izključno v ZDA. Glede enotnega evropskega trga pa je opaziti odpor francoskih predstavnikov, ker bi bilo spričo razlik v industrijskem razvoju in znatno večjih socialnih bremen francosko gospodarstvo izpostavljeno hudemu pritisku nemške, belgijske in nizozemske konkurence. • Pariz, 13. dec. (Reuter). Ministri 14 evropskih dežel so danes sklenili, da bi bil kakršenkoli nov sporazum s SZ o evropski varnosti »neustrezen in nevaren«, če vanj ne bi bila vključena Nemčija, združena na podlagi svobodnih volitev. Odbor ministrov evropskega sveta je sprejel to resolucijo na koncu svoje popoldanske seje. Jordan se je pridružil Ragdadskemu paktu Aman, 13. dec. (AFP). Poročajo, da je jordanska vlada sklenila pridružiti se Bagdadskemu paktu. Članice tega pakta so Turčija, Iran, Irak, Pakistan in Velika Britanija. VOLITVE V VARNOSTNEM SVETU GLEDE SPREJEMA 18 NOVIH ČLANOV ŠE BREZ REZULTATA Dnevni red soglasno sprejet — Mnenja in zahteve sovjetskega, britanskega in kuomintanškega delegata New York, 13. dec. (AP). Takoj po začetku seje Varnostnega sveta, ki ji prisostvujejo tudi opazovalci dežel, ki so kandidirale za sprejem v OZN, je predsedujoči, novozelandski predstavnik Leslie Munro pozval člane Sveta, naj sprejmejo dnevni red. Dnevni red so sprejeli zelo hitro. V debato je prvi posegel sovjetski predstavnik Arkadij Soboljev. Ponovno je predlagal Svetu, i pek, kakor pa novozelandski naj Varnostni svet in Generalna predlog, po katerem naj bi od-skupščina zasedata istočasno v \ ločali o kandidaturah najprej v zvezi s sprejemom novih članov, i Svetu, zatem pa V Generalni Svet bi sprejel sklep o vsaki skupščini in sicer o vseh naen-kandidaturi posamič, dokler Ge- j krat. neralna skupščina ne bi ratifi- j Zatem je britanski predstav-cirala sprejema vsake dežele po- ] nik Dixon izjavil, da ima Velika sebej in sicer po vrstnem redu, i Britanija nekatere pridržke glede po katerem bi Varnostni svet posameznih kandidatur, da pa odobril njihov sprejem. Soboljev je izjavil, da njegova država še vedno raje sprejme takšen posto- sodi, da je treba upoštevati gledišče drugih, zlasti OZN kot celote. DVOJNI POBEG BIVŠEGA SEFA ZAHODNONEMŠKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE ’ Dr. Otto John pribežal iz Vzhodne Nemčije Včeraj so ga iz Rerlina prepeljali v Ronn, kjer ga bodo zaslišali Vremenska napoved za sredo, 14. decembra 195» Bonn, 13. dec. — Bivši šef zahodnonemške protiobveščevalne službe dr. Otto John je pribežal iz vzhodnega Berlina v Zahodno Nemčijo. V vzhodnem Berlinu se je mudil 17 mesecev. Iz zahodnega Berlina je pobegnil v vzhodno Nemčijo lani, 20. julija, ob desetletnici spomina na ustreljene udeležence ponesrečenega atentata na Hitlerja. Tako je postal dvojni begunec. O Johnovi vrnitvi je zvedela čljiv položaj. Zvezni zbor je ta-javnost doslej malo podrobno- krat zaiipal preiskavo posebne-sti. Baje je včeraj popoldne pre- mu odboru, ki pa je še ni zaklju-stopil consko mejo zahodnega čil. Berlina in se prijavil zahodno- I • • i • • , ■ , nemški policiji. Danes so ga baje ' , ?jl* ,r?J ie vzbujalo po- z letalom prepeljali iz Berlina mimoidočih obvestilo na v Bonn, kjer ga bodo zaslišali. °S|a8m deski nad glavnim vho-Vladni krogi v Bonnu njegove £om, P0® °PJa Zveznega zbora, vrnitve niso hoteli komentirati. . Vcs H je rečeno: »Dunes se Tudi opozicija še čaka, kaj bo f,c„s‘“ne. «wr, ki preiskuje za-ugotovila preiskava. Opozicija ] , .. F' Ottona Johna.« 1 o je samo pravi, da bo Johnova vr- i 11 -Pr'l, ses^nnek po sestih me-nitev škodovala Vzhodni Nem- ! sec»lh\ ^a„ sestanku so zaslišali gjjj j vec visokih državnih funkcionar- Po lanskem pobegu je dal “J™1 ie «j«}vil- John v Vzhodni Nemčiji več iz-; n !tn LJ lefzdajalec« jav o razmerah v Zahodni Nem- . hnnAo,™W 1° ; ciji. Njegov pobeg je bil tembolj “"»zje Odl.koval se je senzacionalen, ker » s. nJi!v. zblranJu /?radlva P™" komu- senzacionalen, ker se je prej l _ j *• > i«A j nekaj časa mudil na uradnem ' ™tom.'. ne drz,tPa trditev, dji je obisku pri ameriški obveščevalni ^ pijanec. Izjave zaslišanih službi, kjer je proučeval njeno funkcionarjev so z_a Johna ne- ^ Menjajoče se oblafino in hladno organizacijo in izkušnje. S po- c '(,rnno dokaj ugodne. S? ^7 stopaJc!žpod«WmedT?"5asUt" begom v Vzhodno Nemčijo je Zato se tukajšnji opazovalci “U Celzija, v Primorju do 9 stopinj, spravil bonnsko vlado v zelo ko-l vprašujejo, ali ni neposredne la istegft dne. John je imel baje zadnje mesece stike z nekaterimi politiki na Zahodu, ki so mu baje zagotovili varnost, če bi se vrnil. Nobenega dvoma pa ni, da bo Johnov dvojni pobeg ostal eden najbolj senzacionalnih dogodkov. Njegov drugi pobeg pa še zdaleč ni politično tako zanimiv, kakor je bil prvi. John zdaj ni več tisto, kar je bil nekoč, zdaj ni več važno in zanimivo orodje za medsebojne obračune med dvema propagandnima štaboma vlad v Bonnu in Pankovu. Morda nikoli ne bo pojasnjeno, kaj je napotilo Johna, da je dvakrat pobegnil. Možnosti glede ugibanja so domala neizčrpne. Morda gre za človeka, izrazito nagnjenega k pustolovščinam in željnega slave ali za izrazitega političnega klateža ali samo za človeka, ki je bil politično dvakrat bridko razočaran. Ni pa tudi izključeno, da je John junak neke »tajne medeonske misije«. Ni še znano, ali in kdaj se bo poiavil v javnosti. O tem bo moral odločati šele notranji zveze med temi izjavami in Joh- minister Schroder, čigar ministr-novo vrnitvijo v Zahodno Nem- ski položaj je bil John svoj čas čijo. Oba dogodka sta se pripeti-] močno omajal. O. Miličevič Dr. Otto John »Mi ne prikrivamo, da je naše stališče pod vplivom splošnega gledišča. Kakor drugi, želimo, da bi našli izhod iz zagate. Zato smo pripravljeni povečati strpnost do skrajnih meja v zvezi z obravnavanjem kandidatur, ki so pred nami.' Kuomintanški delegat Siang je izjavil, da ima nekatere pridržke glede prvega člena bra-ziljsko-novozelandske resolucije in da se bo zato glasovanja vzdržal. Po njegovem mnenju sedanja lista kandidatov za sprejem v OZN ni popolna. Zato je predložil posebno resolucijo o sprejemu Južne Koreje in Južnega Vietnama ter pripomnil, da bo vztrajal na glasovanju o sprejemu teh dežel; Na koncu je ostro napadel vzhodnoevropske dežele, o katerih je dejal, da kakor Mongolija nimajo niti minimalnih pogojev, ki jih določa Ustanovna listina za sprejem v OZN. Na predlog turškega delegata je Varnostni svet odložil sejo na 21. uro. Pričakujejo, da bodo na drevišnji seji glasovali o predloženih resolucijah. Eden razpravljal o Cipru London, 13. dec. (Reuter). Predsednik britanske vlade Eden, članj vlade in načelniki ministrstev so danes razpravljali o zadnjih poročilih o položaju na Cipru in na Srednjem vzhodu. ZuTianji minister Macmillan, ki se je tudi udeležili tega sestanka, pojde konec tedna v Pariz, kjer se bo z grškim zunanjim ministrom Teotokisom razgovarjal o sedanjih naporih za ureditev ciprskega vprašanja. SKLICANJE KOMISIJE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS ZA STATUTE Predsednik komisije Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute sklicuje 5. sejo komisije za petek, 16. decembra 1955 ob 16. url v prostorih ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: Obravnava predloga za potrditev okrajnih statutov. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS UKREPI ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE Iz programa za pospeševanje INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Program obsega razširitev trgovinske baze za našo industrijo, izpopolnitev tehnološkega procesa za povečanje storilnosti, znižanje proizvodnih stroškov, izdelovanje novih izdelkov in znanstveno raziskovalno aelo v posameznih industrijah Beograd, 13. dec. (Tanjug). Zvezna industrijska zbornica je storila prve ukrepe za uresničitev programa pospeševanja industrijske proizvodnje, ki ga je nedavno odobril Zvezni izvršni svet. Strokovna združenja in sekcije proizvajalcev v zbornici sklepajo te dni pogodbe z inštituti in gospodarskimi organizacijami o izpolnitvi posameznih nalog iz programa in uveljavljajo prve praktične ukrepe za ureditev posameznih tehnoloških vprašanj proizvodnje. Na drugi strani pa je začela Zvezna industrijska zbornica prek svojih združenj in sekcij proizvajalcev pripravljati drugi program pospeševanja industrijske proizvodnje, ki naj bi se tudi uresničil v letu 1956. Program pospeševanja industrijske proizvodnje za letošnje leto, ki se uresničuje z dokaj veliko zamudo, ker je bilo treba prej uveljaviti celo vrsto predpisov za ureditev uporabe sklada, iz katerega se finansira, predvideva ukrepe za znatno povečanje proizvodnje z malenkostnim investiranjem. Ta program, katerega glavni del obsega razširitev trgovinske baze za našo industrijo, izpopolnitev tehnološkega procesa za povečanje' storilnosti, znižanje proizvodnih stroškov, izdelovanje novih izdelkov in znanstveno raziskovalno delo v posameznih industrijah, sloni na skladu za pospeševanje industrijske proizvodnje. Ta sklad znaša letos približno poldrugo milijardo in denar vanj se steka iz prispevkov, ki jih plačujejo vsa industrijska podjetja. Zvezni izvršni svet je odobril uporabo 40 % sredstev iz dela sklada, ki ostane na razpolago Zvezni industrijski zbornici, in 20 % iz tistega dela, ki pripada združenjem in sekcijam, da bi lahko začeli obravnavati nekatera najnujnejša vprašanja v proizvodnji. To je bilo storjeno zato, ker bo Zvezni izvršni svet dokončno privolil v uporabo sklada in odobril predloženi program šele, ko bodo kovinska ter elektroindustrija in ladjedelnice poslale svoje predloge. V Zvezni industrijski zbomi-med drugim poudarjajo, da lahko z racionalizacijo po- či bi trošnje premoga v vseh industrijskih panogah in na ostalih področjih gospodarstva v nekaj letih mnogo prihranili. Na področju kopanja in potrošnje premoga uveljavljamo zdaj še druge ukrepe, kakor na pr. priprave na proizvodnjo praktičnih štedilnikov in peči v domačih tovarnah, da se bo zmanjšala poraba goriva. Iz dela sklada, ki ostane na razpolago Zvezr.j industrijski zbornici, se razen tega finansirajo tudi priprave na izdelovanje televizijskih aparatov in naprav ter priprave za upo-stavitev elektronike in avtomatizacije procesov v naši industriji. Predstavniki Zvezne industrijske zbornice spravljajo slednje v neposredno zvezo s povečanjem storilnosti v industriji, Obravnavanje stanovanjskih problemov v Stalni konferenci mest Finansiranje stanovanjske gradnje bo predmet razprave na skupnem in posebnih sestankih komisije za gospodarsko finančna vprašanja in komisije za izboljšanje stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske kulture Stalne konference mest. Na teh sestankih, sklicanih za 21. december, bodo obravnavali tudi ker se z elektronskim kontroli- druge probleme komunalnih skup-ranjem kakovosti proizvodnje in nosti. Tako bodo na prvi seji ko-avtomatizacijo procesov znižajo misije za gospodarsko finančna proizvodni stroški. I vprašanja govorili o gmotno-fi- Inštitut za jedrske znanosti nančnem položaju mest ne glede »Boris Kidrič« v Vinči je že do- na stanje komunalnih, stanovanj-bavil elektronske instrumente | skih in drugih družbenih skladov, r ekaterim našim tovarnam, v Člani komisije bodo dali tudi te- Beogradu pa je bilo te dni ustanovljeno podjetje za elektroniko, ki bo projektiralo in proučevalo uporabo elektronike v naši industriji na širši podlagi. Uresničevanje tega programa bo rodilo koristne sadove tudi v tesnejšem povezovanju znanstvenih ustanov s proizvodnjo, kar je bila doslej glavna pomanjkljivost in vzrok neučinkovitosti dela inštitutov na gospodarskem področju. V tej zvezi je Zvezna industrijska zbornica priporočila svojim združenjem in sekcijam, naj v okviru uveljavljanja programa o pospeševanju industrijske proizvodnje in sploh novih gospodarskih ukrepov v industriji prevzamejo upravo posameznih inštitutov, kakor tudi Inštituta. za delovno storilnost. POVEČANJE PROIZVODNJE V TEKSTILNI INDUSTRIJI Desetine novih izdelkov domačih tekstilnih tovarn meljne teze za nadaljnje obravnavanje tega problema, pri čemer bodo upoštevali tudi elaborat, ki ga o tem pripravljajo v tajništvu Stalne konference mest. Govora bo tudi o tem, ali polaganje depozitov pri odobravanju Z USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA ZVEZE ZENSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Z delom v družbenih in oblastnih organih se bodo ženske najlaže uveljavile V razpravi je sodelovala tudi tov. Lidija Šentjurčeva Ljubljana, 13. decembra. — Po dvodnevnem •posvetovanju o prehrani, ki ga je organizirala Zveza ženskih društev Slovenije, so delegatke in zastopnice raznih družbenih organizacij in ustanov danes dopoldne obravnavale še organizacijska vprašanja svoje Zveze in izvolile republiški odbor Zveze ženskih društev Slovenije. Zbora sta se udeležili tudi tovarišici Lidija Šentjurčeva. in Vida Tomšičeva Poročilo o dejavnosti žensk v Sloveniji je podala tovarišica Angela Ocepkova, v razpravi po poročilu pa sta sodelovali med drugimi tudi Lidija Šentjurčeva in Cveta B o sič , predsednica Zveze ženskih društev Jugoslavije. Tovarišica Angela Ocepkova je v svojem poročilu poudarila, da je Zveza ženskih društev ob reorganizaciji AF2 kljub začetnim težavam začela vse širje in bolj sistematično reševati probleme, ki se tičejo žensk v raznih druž- investicijskih programov za grad- benih organihj v organizacijah in oblastnih organih. spodbuja te gradnje. Razen tega bodo sprejeli tudi okvirni* načrt dela ekonomsko finančne komisije. Izmenjava štipendistov med Francijo in Jugoslavijo Jugoslovansko-francoski medicinski odbor, ki je bil letos ustanovljen v Beogradu, je začel izmenjavo štipendistov med Francijo in Jugoslavijo. Osem jugoslovanskih zdravnikov je dobilo te dni štipendije za specializacijo na klinikah in medicinskih inštitutih v Franciji. Specializacija bo trajala tri do šest mesecev. Prav tako sta bili podeljeni te dni tudi dve štipendiji za fran- Prav zaradi tega je poročilo tov. Ocepkove zajelo razen dela republiških in okrajnih odborov Zveze ženskih društev tudi delo žensk v raznih organizacijah, društvih in organih družbenega upravljanja. Poročilo je prikazalo delo žensk v sindikalnih organizacijah, kjer stopa v ospredje zlasti zaščita v industriji zaposlene ženske, dalje delo zadruž-nic, ki imajo važne naloge v razvoju kmetijstva in prosvetnem delu na vasi, delo v Društvu prijateljev mladine, kjer se zrcali skrb za naše otroke, in delo v okviru organizacije Rdečega križa, ki je prevzel težišče pri zdravstveni vzgoji prebivalstva. Tov. Ocepkova je ugotovila, da ženske uspešno rešujejo so-cialno-zdravstvena, prosvetna in coske zdravnike, ki se bodo spe- , — Trideset domačih tekstilnih tovarn Je obvestilo Zvezno indu- cializirali na beograjskih klini- j r(5x/?f vprafanJa Zlasti na pod- strijsko zbornico, da bo v prihodnjih mesecih razširilo izbiro pro- kah. Ta odbor je tudi predvidel, ■ Z,- VaV° va ITa r.e 111 Otroka izvodnje z desetinami novih Izdelkov, med katerimi bodo na prvem da bo marca 1956 obiskalo Jugo- ^ nhčntit. ’ man-1 mestu razni izdelki iz umetnt i vlaken. Sarajevska industrija trikotaže »Sik« bo izdelovala kakih 10 izdelkov in v Sloveniji pripravlja proizvodnjo iz posebne perlonske preje, katere posebne balonske svile za plašče in trpežnost je znatno večja od naravni i dvojnega gumiranega platna za dežne surovin, znana varaždinska industriji plašče. Več drugih tovarn vključuje »Varteks« pa bo poslala na trg več v svojo proizvodnjo izdelovanje ma-novih vrst volnenih in bombažnih Ione vseh delov moške in ženske kon-tkanin. Tovarna »Kosta Stamenkovič* fekcije, po kateri je povpraševanje na v Leskovcu, v kateri so prav te dni domačem trgu čedalje večje. Razširi-izmenjali velik del obrabljenih stro- tev proizvodnje je bila že v minulih jev z novimi, bo začela izdelovati vse mesecih eno glavnih obeležij dela naše vrste kamgarna ter dobrega velura za tekstilne industrije, zimske suknje. TJ 7 7 ,-u P® ^čutimo vpliv žensk na go- slavijo okrog sto francoskih spodarskem področju, v organih Več tekstilnih tovarn na Hrvaškem travnikov, k* Sl bodo Ogledali ljudske oblasti, v svetih za go- m onihinclrn 11 c-t -i rv mrn C.-. _■»__ , medicinske ustanove in fakultete, spodarstvo, v 'komunalnem go- spodarstvu, kmetijstvu in v organih družbenega upravljanja. Naloga Zveze ženskih društev je, de podpira težnje žensk pri uveljavljanju na teh področjih. Dabe naj bi ženske še povečale svojo skrb za vzgojo mladine in se prav s svojim delom na vseh področjih spopadale z zaostalo miselnostjo, ki jo še lahko opažamo v odnosu do žensk in njihovega mesta v družbenem življenju. Toplo pozdravljena od zbranih delegatk je tovarišica Lidija Sent-jurčeva v razpravi pojasnila zbranim, kako daleč je napredovalo delo pri pripravljanju raznih zakonov, ki bolj ali manj z3" devajo ženske. Dopolnitve ten zakonov je zahteval dosedanji družbeni razvoj. Povedala je o nekaterih spremembah, ki naj M jih vseboval zakon o bolniške^1 zavarovanju, dalje o nekaterih principih, ki bodo uveljavljeni v osnutku pokojninskega zakona m bodo izboljšali še zlasti položaj vdov, mlajših od 45. leta. Te spremembe bodo bolj ko doslej zaščitile vdove z otroki, hkrati P3 ne bodo preprečevale težnje za zaposlevanje vdov. Omenila je tudi revizijo uredbe o otroških dodatkih in navedla, da sta v razpravi še zakon o skrbništvu ih finansiranju otroških ustanov. IU. N. IZ ZVEZNE GRADBENE ZBORNICE Predlog za velike prihranke v gradbeništvu V prihodnje naj bi omogočili posebne kredite za nakup železnih odrov Beograd, 13. dec. (Tanjug), bi bila za naš gozdni sklad veli-Zvezna gradbena zbornica je ka obremenitev, predlagala državnim organom, Na drugi strani predstavniki naj bi gradbenim podjetjem v industrije traktorjev in strojev v prihodnje omogočili posebne kre- Zemunu izjavljajo, da bi lahko ta dite za nakup železnih odrov, industrija prihodnje leto izdelala za 200.000 kvadratnih metrov gradbene površine železnih odrov in spričo tako povečane proizvodnje znižala njihovo ceno za kakih 6000 din. Letos je industrija traktorjev in strojev izdelala 100.000 kvadratnih metrov železnih cevi za uporabo v gradbeništvu. Te količine pa ni bilo moč prodati na trgu, ker gradbena podjetja za nakup železnih odrov niso imela na razpolago kreditov. Železne odre bi lahko izdelovala tudi druga podjetja kovinske industrije, med njimi valjarna jeklenih brezšivnih cevi v Sisku. Cilj te akcije je v tem, da bi dosegli v gradbeništvu velike prihranke in da bi ga modernizirali v skladu z možnostmi naše kovinske industrije. V obrazložitvi svojega predloga Zvezna gradbena zbornica med drugim poudarja, da je moč uporabiti lesene odre ob dodajanju novega gradiva samo petnajstkrat, vtem ko lahko porabimo železne cevi kot pomožno gradivo pri zidanju visokih poslopij najmanj stokrat. Razen tega govori za uporabo železnih cevi kot odra pri graditvi poslopij tudi to. da stane kvadratni meter lesenega odra z dodatnim gradivom 1773 din, kvadratni meter železnega odra pa 7760 din. Čeprav gre za dvakrat večjo ceno, nudi uporaba železnih odrov ugodne možnosti, saj traja mnogo dlje. Zvezna gradbena zbornica tudi poudarja, da bi morali v prihodnjih petih letih, ko bo imelo zidanje poslopij čedalje večjo vlogo v sestavi našega gradbeništva, porabiti za odre blizu 100.000 kn-bikov lesa, če ne bomo začeli bolj uporabljati železnih odrov. To pa Ze na letošnjem velesejmu v Leskovcu In pozneje v Zagrebu so domače tekstilne tovarne prikazale zelo raznoliko proizvodnjo in kakovost, ki . . , ----- se je docela približala evropski, zla- ”?? 'e sprejela danes dopoldne sklepe o načelnih vprašanjih reforme osemletnih šol. SEJA ZVEZNE KOMISIJE ZA REFORMO SOLSTVA PEDAGOŠKA AKADEMIJA šola za predavatelje na osemletnih šolah V razpravo je posegel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovic Beograd, 13. dec. (Tanjug). Zvezna komisija za šolsko refor- sti kar se tiče blaga za moške obleke. Razen tega je prijetno presenečenje za trgovinsko omrežje in potrošnike, Dopoldne so v glavnem govo-da so začele domače tovarne izdelo- rili o pouku v višjih razredih vati vse vrste blaga iz umetnih vlaken, osemletne šole. Med drugim je v kakor so nylon, perlon, grilon in debato posegel podpredsednik druga, katerih kakovost po mnenju Zveznega izvršnega sveta Rodo-poznavalcev te vrste proizvodnje ne ljub Čolakovič, ki je poudaril, da zaostaja za tujo. je treba program osemletne šole Tekstilna industrija je bila letos ŽiX>ie,nju, ^ajavkatc- med panogami, ki so v primerjavi z T° b»d°“gl. tako. da lanskim letom najbolj povečale proiz- !’ minimalnih programov, vodnjo. Mesečni indeks proizvodnje i , Vi® Vf,.S°le, V tekstilne industrije se je gibal od 132 .vključil, tud, ele- . . _ ... _ mente, ki prispevajo k vzgoji de- v januarju do 150 v oktobru, desetme- ,ovnjh na£,d Pprj Uadinh JC„la-ečna proizvodnja pa je b.la letos ma- kny;^ je «d j ■ vaških ione za petino večja od lanske. M ^ bj z vklj Jitvjjo ck>men. Gospodarski krogi menijo, di bi tov iz kmetijstva in gospodinj- lahko tekstilna Industrija še porečcL stva mnogo prispevali k pravil- proizvodnjo, zlasti če bi jo bolje pre- nemu usmerianju vaške mladine skrbeli s surovinami, ki jih znaten del v življenje. Dejal je, da je treba kupujemo na tujem trgu. v tej zvezi tudi pri mestni mladini ustvar-govore z velikim upanjem o domači iati delovne navade. Skrajni čas tovarni umetnih volnenih, bombažnih je, je poudaril Colakovic, da se in svilenih vlaken v Ložnici, ki naj bi! naši ljudje vzgajajo v tem duhu, jo dogradili do konca prihodnjega Ja na fizično delo ne bodo gle-leta, da bi začela poskusno obratovati, dali kot na nižio vrsto dela in da Njena letna proizvodnja bo lahko kri- si bodo pridobili delovne navade la četrtino vseh domačih potreb po tudi za razumsko delo, se pravi tekstilnih surovinah. — (Tanjug). i za delo na splošno. Zatem je pri- pomnil,^ da je pri upostavitvi enotne šole v liaši državi glavno, nasloniti se na našo stvarnost, i Sol ni treba deliti na mestne in vaške. Prav tako ni potrebno težiti v osemletnih šolali za tem, da bi si učenci pridobili strokovno znanje s posameznih področij. Colakovic je zatem poudaril, da zdaj celo nekateri visoko izobraženi ljudje mislijo, da štiriletna šola docela zadostuje za osnovno izobrazbo mladine. Mi pa tudi zdaj naletimo na mnoge probleme zaradi nezadostne pismenosti naših ljudi. Tako na primer v naših podjetjih zaradi velikega števila na pol pismenih ne moremo doseči potrebnega delovnega učinka. Isto velja tudi za naše kmetijstvo. Potreba po novih znanstvenih pridobitvah, predvsem po elektroniki, terja višjo kulturno raven ne samo delavcev, temveč tudi kmetovalcev in drugih strokovnjakov. Na današnji seji Zvezne komi* sije za šolsko reformo je član km misije Vlado Majhen razložil predlog o reformi učiteljišč. N®* mesto dosedanjih petrazrednn* učiteljišč bi ustanovili dvoletno pedagoške akademije, v katere bi se vpisovali abiturienti vseh srednjih šol — gimnazij, srednje-tehničnih, glasbenih in drugih sol z enakimi pravicami. Na pedagoški akademiji bi P°' učevali v glavnem strokovne predmete, splošno izobrazbo Pa bi si bodoči predavatelji naoseni' letnih šolali pridobili v šolah pred prihodom na pedagoško akademijo. Potemtakem bi mnp£a dosedanja učiteljišča spremenil* v gimnazije. Akademija bi usposabljala predavatelje tako za razredni kakor za predmetni pouk-Vlado Majhen je pri tem poudaril, da je reforma nujna spri**0 uvedbe enotnega tipa osemletno šole za splošno izobraževanje. O IV E V INI A KRONIKA Odškodnina v obveznicah za zemljišča, odvzeta po zakonu o ukinitvi viničarskih razmerij Zvezni izvršni svet je izdal uredbo, ki dopolnjuje uredbo o odškodnini v obveznicah za premoženje, izločeno v zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja' iz leta 1954. Določen je nov člen uredbe, ki pravi, da se po določbah te uredbe izplačuje odškodnina v obveznicah tudi lastnikom zemljišč, na katerih so bila po ?akonu, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije, ukinjena viničarska in podobna razmerja in so postala splošno ljudsko premoženje. Decembrska demonstracija Seja Odbora zn prosveto Joško Gorjanc, ki se je s Član* Zvezne ljudske skupščine, delegacije razgovarjal o mnog* vprašanjih družbenega življenj" Pri nas. Zvečer so si v dvorani Bil je mračen december draginje ut slraliu pred oojno. Uitter-jeoi oojaki so bili ie prestopili meje rajna na pohodu o tuje dežele. V imenu svinca m jekla so bili ie zpruono* argumentirali priključiteo republike Avstrije. Evropski kvislingi so z zadovoljstvom zagovarjali peto kolono. Tistega vlažnega mračnega dne nismo imeli ničesar, razen ponosne hrabrosti. Pred 16 leti smo se bili zbrali nekega decembrskega večera na Slaoiji, da bi izpričali svojo hrabrost, opozorili javnost na stenj vojne, ki se je že kadil o Evropi, da bi zahtevali kruha, miru in svobode. Pod pritiskom časa, spričo nujne naloge, ki smo se ji vsi podredili, smo zgodaj politično dozoreli. Naše ljudstvo, mladina, naš delavski razred pod vodstvom Partije je tudi dobro vedel, kaj hoče. To svoje hotenje smo dan za dnem spreminjali o velike množične politične akcije pod vodstvom Partije. • Kakor da se ni za mejami nič zgodilo, so prvaki nekaterih me- bleme*. Vodilni ljudje iz režima patriotični in politično zreli rod so se sukali okrog ministrskih fo- je hotela buržoazija pregaziti, teljev in uporabljali vse svoje, Hodnike Prištinske ulice je zalila kramarske spretnosti, da bi se kri in prek ranjenih delavcev in čimdlje obdržali na oblasti. Vo- študentov, prek trupel l.ukoviča jaško vodstvo je mislilo na krive in Boce Miličeviča je stopala bru-sablje, rdeče hlačne našive, mir- talna policijska noga. Kroglg so nodobne kolajne in plačne spiske, krušile omet z zidov. Toda spet V takšnem položaju je bilo že *e b}l° slišati glasove^ *Dol s te-dozorelo gibanje pod vodstvom rorlem < Puškini kopiti so lomili Komunistične partije, gibanje, ki ,rv?r?’-.°.ovnT Pa se ic Slasil: je nenehoma ovozarialo na nninn : .Wl svoboda!* Konec bajo- neta je bil nastavljen na grlo: je nenehoma opozarjalo na oojno nevarnost in na način, kako bi jo lahko zmanjšali. Decembrske demonstracije delavskega razreda Beograda in študentovske mladine so predstavljale cel rod o vsej njegovi ■ lepoti boja za narodno svobodo. Režim je 'opažal, da so njegovi politični nasprotniki, čeprav samo študentje iz podstrešnih stanovanj in delavci iz tovarn, vendarle postali njegovemu obstoju nevarni. Zato se je moral postaviti na odločno stališče nasproti temu delavskemu kombinezonu in čvrsti pesti, ki se je pripravljala na udarec. »Dol z draginjoU Policijski kamioni so drveli po ulicah, med Slavijo, Vukovim spomenikom in Prištinsko ulico so pozno o noč rožljale verige in Glavnjača se je do jutra še enkrat izkazala z zatikanjem igel pod nohte, z volovsko žilo ter Kosma jčevo in Vukovičevo iznajdljivostjo. Drugi dan je napočil rdeči beograjski 14. december. Študentovska in delavska kri je še enkrat tekla po ulicah. Decembrske demonstracije, spopad delavskega razreda in študentov z režimom Cvetkovič-Maček, z buržoazijo je tako očitno - Zapeli so telefoni, zganil se je ščanskih strank z redkimi izje- policijski aparat, žandarmerijska „ mami ogovarjali drug drugega in konjenica je navalila na goloro- j napovedal novo obdobje, ki je ob silcih slivovke po cestnih kri-1 ko množico, oboroženo samo s I prišlo pozneje do izraza prek ziščih obravnavali apolitične pro- \ hrabrostjo in patriotizmom. Ta I marca in julijske vstaje. sveta Zvezne ljudske skupščine »TVigiav-fibna« ogledali slovenju0 ™ j,1 decembra ob de- ska tilma ,Vesna“ »Mladina setih. Na dnevnem redu bo raz- gradj« prava o osnutku temeljnega za- Včeraj dopoldne je delegacijo kona o filmu in o osnutku za- sprejel predsednik univerzitetne-kona o spremembah m dopolnit- ga sveta ljubijanske univerze vah splošnega zakona o umver- Boris ziherl Razen tega s0 se M razgovarjali tudi s predstavnik1 rw •*. • i ji Zadružne zveze Slovenije in s Znižanje prometnega davka eiani predsedstva CK Ljudske pri uvozu strojev mladine Slovenije. Danes bo de- Z nedavno dopolnitvijo tarife legacija odpotovala v Zagreb, prometnega davka z dne 10. av- # .. gusta t. 1. je bil zvišan prometni oAIJL Beograda pnpravlj“ davek na stroje in naprave od 15 več sestankov o gospodarskih problemi*' prave od 10 na 20%. Zdaj je prvem prihodnjem P1®110 . Zvezni izvršni svet izdal dopol- s£s*anku okrajnega oqbo' . nilno uredbo, ki določa, da se pri oZlJL Beograda bodo razpravlj uvozu zgoraj navedenih izdelkov °. Perspehtiynem planu S0SP® , še naprej pobira prometni davek skega razvoja tega okraja, 21. po prejšnjih predpisih, in sicer C('mbra pa bodo imeli Posv.®‘° d z veljavnostjo nazaj od 10. avgu- ,nJc s c*an* tajništev vaških sta t. 1. Poljsko mladinska delegacija v Sloveniji V nedeljo je na svojem poto- borov o problemih zadružništva in.izboljšanju kmetijstva. 1° b°’ sta dve pomembnejši posvetovaj nji, razen tega pa bodo prirod*** vrsto predavanj, razprav, kontC" renc in drugih sestankov v osnov- :----- _ ’ , - j •'-‘"..m ui uniii scsiaiiKOv » . tovanju po Jugoslaviji prispela v nih in občinskih organizacij**11 Slovenijo petčlanska poljska mla- SZDI, Beograda, in sicer na p<*d' dinska delegacija. Med tridnev-j lagi sklepov IV. plenuma Zvezne-nim obiskom so med drugim obl- ga odbora Socialistične zveze. N** skali spomenik žrtev pri Urhu,1 včerajšnji seji predsedstva okraj: mladinski aktiv Cerklje pri Kra- nega odbora SZDL je bilo tud« nju in mladinski aktiv V Zavodu navedeno, da bodo vse komis*Ie za glasbeno vzgojo v Ljubljani.1 okrajnega odbora posvetile poseb-V ponedeljek opoldne jih je spre- no pozornost gospodarskim pr°' jel podpredsednik OLO Ljubljana | blemom. »LJUDSKA PRAVICA« 3 Politični odbor Združenih narodov končal delo Ko bo plenum odobril priporočila odborov, bo skupščina v petek zaključila deseto zasedanje optimizem je čutiti med delegati tudi glede končnega umika Filipinov z volitev nestalnega člana N e m Y or k, 13. dec. — Politični odbor Generalne skupščine je končal svoje delo s tem, da je predložil resolucijo o razorožitvi in sklenil da vprašanja. Zahodne Gvineje ne bo mipmov z voiutev nestaanega elane obravnaval, da bi vladama Indonezije in Holandske omogočil Varnostnega sy<~1 a, ki pripada Ev-Bjk°Sre- ° sPorneJn ozemlju. Posebni politični ropi. Dosedanja glasovanja niso odbor je zaključil obravnavanje točk svojega dnevnega reda prinesla odločitve im evropske de-jPreJ’ velja tudi za gospodarski in socialni odbor ter .žele so se uprle akcija za sprejem dbor za socialne in humanitarne zadeve in pravni odbor. j Filipinov ter podprle kompromfc- datnju, kakor je zahteval od Var- kT'd"data Odte- f , J , , ‘J. cntev o tem vprašanju pričakujejo mostnega sveta plenum skupščine. I y srecj0 Oelegaciijre, ki zahtevajo kompro-miisno pot v proceduri za zagotovitev sprejema vseh 18 novih držav, so optimistične in pravdi jo. da bo njihov načrt uspešen. Enak 1 pričakujejo danes, sprejeti članstvo 18 še ne včlanjenih de Ko bo plenum odobril priporo-odiborov, bo skupščina v pe-zaključila deseto zasedanje. Izvoliti bo treba še enega nestail-nest predlogom predsednika Ei-*^nhowerja in maršala Budgaini-?*’ nanašajočim se na Vprašanja Kontrole vojaških efektiivov, in potem ostalim predlogom, ki Posegajo v bistvo razorožitve. Sovjetska delegacija je kritizirala in tudi prejšnje delo ter giaso-Va'la proti resoluciji. . Odbor ni sprejel predloga In-"Jje, naj bi komisijo za razoro-2:1 te v razšiiriilti z norimi člani in "®'j bi ta pripravila besedilo med-rodne konvencije o razorožitvi, akršni se velesile še niso mogle PPibližati. Zavrnil je tudi indiij-sfc° Pobudo, da bi opustili posku-jj? z atomskim orožjem ter skleni-® Premirje v tekmovanju z obolevanjem. Odbor mi glasoval o “°vjietskem osnutku resolucije o ttanjšamju mednarodne napeto- Potem bo plenum razpravljal še o poročilu odborov in na seji v petek razglasil deseto zasedanje za zaključeno. J. LEVI MAROKO Prvo zasedanje ministrskega sveta Rabat, 13. dec. (AFP). Sinoči je'bilo v Rabatu prvo zasedanje maroškega ministrskega sveta pod predsedstvom Sultana Ben Jusefa. Zatem je bila vladna seja. V poročilu, ki je bilo objavljeno po tem sestanku, je rečeno, da je vlada proučevala in pripravila osnutek vladne deklaracije, ki so v njej določene temeljne smeri politike prve maroške vlade. Vlada je proučevala tudi notranji položaj in ugotovila, da bo njeno delo koristno edinole »v vzdušju dela in spoštovanja zakonov«. Prihodnja vladna sejo bo v četrtek. PO IZRAELSKEM NAPADU OB GALILEJSKEM JEZERU DEMONSTRACIJE V SIRIJI Obrambni minister poziva ljudstvo, naj ohrani red in mir.— Sirska vlada se bo pritožila pri Varnostnem svetu Damask, 13. dec. (AP) Sirska vlada je davi na izredni skladu s tristransko deklaracijo seji sklenila pritožiti se pri Varnostnem svetu zaradi ne- iz 1950., v kateri je rečeno, da davnega izraelskega napada na sirsko ozemlje. j mora biti sleherni agresor na -. • • i_ Srednjem vzhodu kaznovan, pore za >finansiranje oborožitve v velikem obsegu.« Vznemirjenje v Kairu Sirski obrambni minister Re-šad Barmada je pozval ljudstvo, naj ohrani red in mir. Toda v vsej deželi so izbruhnile demonstracije proti Izraelu in proti »popustljivosti« treh zahodnih velesil. V današnjih sirskih časnikih so se pojavili odločni protesti proti ZDA, Veliki Britaniji in Franciji, zaradi »njihovega popustljivega stališča, ki vzpodbuja ^ w ___________________________ k novim agresijam«. V vseh ubitih ali ranjenih. V Kairu so-uvodmkih na naslovnih straneh dijo, da bi po tej agresiji zahod-zahtevaj.o od sirske vlade in sir- ne velesile morale storiti gosposkega naroda, naj podvojita na- darske sankcije proti Izraelu v Odstop štirih jordanskih ministrov Aman, 13. dec. (AFP) Štirje Po mine®ju nekaterih delega-7>v J® politični odbor s tem mor- __ DULLES V PARIZU delu pa jie »prišlo bal>j do iz- vzhoda Kairo, 13. dec. (Tanjug) V o- - ,,T’ 13: cifc: ritanskega imperialistic-sniki pišejo, da je sirske polo- ?ega ^ , generalom Templer-žaje napadlo 1800 izraelskih vo- ° l re”, Sp°razumu..,se "lso jakov, pri čemer jih je bilo 100 “*Cvensfnr "raad^ega sPOTOClll> dom-Ubitih „,i ranjenih. V K.i,u »-^TlS dadskemu paktu. Obsodbe v Damasku Damask, 13. dec. (AFP). Tu so VIDEMSKI PROCES PROTI PARTIZANSKIM POVELJNIKOM Obtožba se razblinja Trst, 13. dec. Pred videmskim porotnim sodiščem, kjer je že več kot teden dni obravnava proti šestim poveljnikom garibaldinske divizije »ModottU, obtoženih, da so 30. aprila 1945. justificirali skupino fašistov d Pordenonu, so danes nastopili prvi odvetniki zasebne stranke in obrambe ter javni tožilec. Fašistična zagovornika sta v svojih izvajanjih skušala prikazati justifikacijo omenjenih fašistov kot protizakonito dejanje, ki je v nasprotju z italijanskim kazenskim zakonikom. Oba odvetnika sta seveda izjavila, da so bili fašisti nedolžni in da zaradi tega zahtevata, naj sodišče spozna obtožence krive premišljenega umora. Javni tožilec je v svojem govoru poudaril, da pravzaprav nima mnogo povedati, saj je večino argumentov, ki bi jih navedel, uporabila že zasebna stranka. Ko je prešel na analizo položaja v zvezi z odgovornostjo obtožencev, je javni tožilec zaradi pomanjkanja dokazov predlagal oprostilno razsodbo za tri obtožene partizane — Borisa, Milka in Garibaldija. Za ostale tri obtožence, in sicer za komandanta divizije Aria, njegovega namestnika Zam-ba in komandanta brigade Stanka pa je predlagal, naj jih sodišče spozna za krive in obsodi na 23 let ječe, pri čemer pa naj upo- števa olajšave, ki jih predvideva zakon z dne 19. dec. 1953. Tako bi morali po predlogu javnega tožilca omenjeni partizanski poveljniki praktično odsedeti v zaporu dve leti. Prvi zagovornik obtožencev je v svojem govoru prikazal herojstvo partizanov v borbi za svobodo Italije izpod nemškega okupatorja in z raznimi argumenti pobijal teze fašističnih zagovornikov ter javnega tožilca. Končno je predlagal, naj sodišče vse obtožence oprosti, ker niso zakrivili kaznivega dejanja. Zahteva javnega tožilca po obsodbi hrabrih partizanskih borcev je med ljudmi, ki pozorno spremljajo razpravo, vzbudila veliko presenečenje in nezadovoljstvo, kajti dosedanji potek obravnave se je nesporno razvil v korist obtožencev in na škodo fašistov. Obravnava se bo nadaljevala jutri, ko bodo govorili odvetniki obrambe, medtem ko pričakujejo, da bo sodba izrečena v četrtek. POLOŽAJ NA CIPRU Demonstracije in aretacije grških dijakov Nikosia, 13. dec. (AFP). Dijaki grške gimnazije v Kiremu so dames demonstrirali proti uvedbi izmednega stanja ter obmetavali policiste, kii so jih hoteli raizgna-ti, s kamenjem. Čete, ki so prihitele na pomoč, so razgnale demonstrante, pri čemer so uporabile solzilmd plin. Več kot 20 di- — louvu j ■c iiupi- ^ vprašanje, ali se bodo razgo-omejili na kontrolo brez jas-JJe perspektive glede zmanjšanja “Orožiiitve. aii pa bodo kontrolo ^r®^avalii samo kot del elemen-kot ^ PolP0^ne razorožitve ter n,jen sseitavnd in neločljivi Današnji dam naj l>i prinesel govor na neko drugo, zgodo-j**>ko važno vprašam je: ali se ^“o ZN razšiiriHi že na tem zase- Sovjetska državnika zapuščata Indijo PJHem Pelhi' 15- de«- (AFP). redsednik sovjetske vlade Buil-S71*?? g'e,neraJl>ni sekretar K P n" y'lI^ev 86 mudita danes zad-oK' 11° 7 Dopoldne sta l«w “diijski industrijski ve-zatem pa radijsko po- Sovjetski voditelji so Mi po-<>vno gostje ministrskega pred-j^naka Nehruja. Ni še znamo, j.•aJ bodo podriisailii skupni iin- , 'jsko-sovjetski komunike. vs?ka- °r Pa ga bodo objavili direvi. Sovjetski voditel ji bodo od"''' ^aii jiutri z letalom na krajši j*®* v Afganistan, preden se zvezi s vrnili v svojo deželo. meji. W a s hi ng ton, 13. dec. (AP). Ameriški zunanji minister Oulles ]e danes odpotoval v Pariz, kjer bo skušal upostaviti tesnejse sodelovanje med članicami Atlantskega pakta Poročajo, da je Dulles pripravljen storiti nove korake za koordinacijo gospodarskih in kulturnih bogastev in za večje vojaško sodelovanje med petnajstimi v Atlantskem paktu včlanjenimi državami. Zasediainijru Sveta Atlantskega pakta, ki se lx> začelo v četrtek, bosta prisostvovala tudi ameriška ministra za obrambo Wiilson im za fiinaimce Huinupbrey. Glavni oillj zasedanja jie, podati letni pregled napredka, ki so ga članice Atlantskega pakta dosegle v izgradnji kopenskih, pomorskih in letalskih oboroženih sili. Med bivanjem v Parizu se bo Dulles sestal z Macmilllanoan in uvmuisK., i.o. aec. -t ). lu SO , ret iu u danes obsodili skupino 69 ljudi, I j'a|kov so aretirali dn gimnazijo za-obtoženih sodelovanja v uboju Pr^i ** nedoločen čas. Poročajo načelnika sirskega generalštaba tudi, da so zairadni starvike dijakov polkovnika Maltija. Osem obto- tudi gimniaizije v mestih Ženih so obsodili na smrt, 57 pa Morfu, Pemdulias in Jiailnsa. na zaporne Tcazni od dveh let do [ V poslopj-u sodišča v Famagu- diišče orožja. Britanska oblastva sc kaiznofvaila vas Pairaliimni, južno od Famaguste, s 1500 fumšter-lingi globe zaradi nedavnega izgreda, ki se je pripetil v tej vasi, pri čemer so bili ranjeni trije britanski vojaki. Britanske čete so vas zasedle ter uvedle policijsko uro. dosmrtne ječe. Protest grške vlade Atene, 13. dec. (AFP). Agencija Atene poroča, da je grška vlada protestirala pri turški vladi, —-.—r,"~ ■ ker je turška topnjača zaplenila Siti so diames odfcniln manjše skla- I neko grško ribiško ladjo. Z VSEH STRANI SVETA Zahteve kralja Saudske Arabije Bombau, 13. dec. (AP). Kralj saudske Arabije Saud je danes odpotoval v Riad, potem ko se je 14 din mudil v Indiji. Med svojim obiskom je kralj Saud zahteval, maj ga Indija podpre v sporu z Veliko Britanijo v zvezi z zelenico Buraimj kakor tudi v položajem na iziraeiski ZDA UČINEK RADIOAKTIVNEGA PRAHU Pimayem in z njima proučil pro- 7ix ch»«ago, 13. dec. (afp - ap>. — niavrV; fuSenelkCronkltekje dan“es Sav^fda Tripolis 13. dec. (AFP). - Volitve med'upomikr‘ter terih so Velika Britanija m ZDA je spričo učinka radioaktivnega prahu ^ ustavodajno skupščino bodo v Li-; in policijskimi enotami ubitih 11 se posebej zammteresiiraine. I nr»Ki ,° ov 15med 64 pregledanih ?VA.7, Januarja 1956. Na vsem ozemlju upornikov, eden pa je bil ranjen. Med I v ^ prebivalcev Maršalovega otočja dobilo s? z® Pripravili listo kandida- ubitimi uporniki je lajnik KP Malaje opekline na koži in so jim začeli pre- * r’ Predsednik libijske vlade Mustafa za državo Selango — Can Lo. nitro l/nariafi Incip Coii«; 1« - Bdi Halim ip hil I7vr>l Inn t?d** da želi Dulles opckl!neCna kožfln so“jim začell'p're- *ur‘ Predsednik libijske vlade Mustafa doimaii tiudu neikatera obves»tiiIa o izpadati lasje. Sedaj je večina n Hal^m ie izvoljen avtomatič- problemiih, o ka/terih žold briitiam-• h ljudi ozdravela. no, ker za njegovo volilno mesto ni ska ministrski predsednik EdSi j TUkCija bilo nobenega drugega kandidata. raizpTarvlijati s predsednikom Ei- i AVTOMOBILSKI NPSRri^r senhowerjem konec januarja v Ankara, 13. dec. (afp>. — ob pro-VVashanigtonu. I “etni nesreči, ki se je pripetila pri svet FLRJ. Jugoslovanski strokovnjaki so montirali centralo in potrebne naprave. LIBIJA VOLITVE V SKUPŠČINO _ , v itingvu »2aiiwuna maiaja) ob spopadu SC- A,FP)V- Volitv;e Pled uporniki ter mešanimi vojaškim, UStavnnainn ckiinci^mn hmiA « t {n n«iuts.i.i 1 . . ubitih 11 Med MALAJA SPOPAD Z UPORNIKI Kuala Lumpur, 13. dec. (Reuter -AFP). — Včeraj je bilo v državi Se-langou (zahodna Malaja) ob spopadu ‘ - MAROKO NESREČA letala HONDURAS SAMOMOR HONDURAŠKEGA DELEGATA Tegusigalpa, 13. dec. (AFP). Hon-Rahat Hoo /aox c-« , duraški delegat na sedanjem zaseda- n«fdrnAiii ^ ~ s*noči je nju Generalne skupščine OZN dr. Ro- 4 seaem iJuai, 24 pa jih je bilo treščilo n« #2 M*roku meo Aguero je včeraj napravil samo- ™ med Vzhodom un Zato- poškodovanih. Do nesreče je prišlo v tJInsoSrSio štirlm°tprno mor. Včeraj je prispel iz New Vorka dom v žonevii nova, SpodVelii Jože«. Semkaj so ga privlekli zato, da bi v prihodnjiih desetih dineh dvignil iz globine približno 15 m ostamke kovinskega trupa velilkeg-a italijanskega čezoceainsikega parnika »Rex«, ki se je proti koncu druge svetovne vojne potopil v bližini Kopra. Plovni žerjav »Veli Jožec bo dvignil iz morja kakih 10 kosov na dnu raiziezanega trupa. Posamezni kosi tehtajo okrog 150 ton iin jih bo posebna tovorna ladja »Maona-6< hkraiti prepeljala v solinski bazen pri Splitu, kjer jih bodo prodali našim železarnam za ponovno predelavo. V j. K. Občinska konferenca ZK v Ivančni gorici V nedeljo je bila v Ivančni gorici prva občinska konferenca Zveze komunistov, ki ji je prisostvoval razen delegatov tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubljane tov. Janez Vipotnik. Po poročilu sekretarja iniciativnega komiteja Avguština Erjavca je bila živahna razprava. Predvsem so razpravljali o delu Zveze komunistov na tem terenu, ki ni najboljše, ker se člani ZK po VI. kongresu niso znašli v političnem delu. Mnogi izmed njih pozabljajo na svoje naloge, kar je zlasti opaziti v osnovni organizaciji Zveze komunistov Stična, katere člani niso niti vključeni v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, kjer bi morali delovati. Zato ni slučaj, da prav v tem kraju prevladujejo razne nazadnjaške in protisocialistične tendence. Nekateri člani so v razpravi podčrtali željo, da bi delo organizacij zaživelo in da bi se ideološko vzgajali. Na konferenci so izvolili občinski komite in revizijsko komisijo, sprejeli ustrezne sklepe, po katerih naj bi osnovne organizacije zboljšale delo. J. A. OB OBČINSKEM PRAZNIKU V LITIJI USTNI ČASOPIS ki ga je poslušalo okrog 500 ljudi V okviru prireditev in proslav, filmskem platnu, To je M rezid' ki jiiili imajo ta teden v Litiji v tat rekordine naglice fotorepof' zvezi z občinskim praznikom, je terja, kii jte racavi! film in nared® redakcija »Ljudske pravice c pri- sliike v pol ure. Tudi krajevno if" redila v ponedeljek v llitijsiki ki- portažo, ki je bila pol1 za res 10 nodvoraini ustni časopis. Od Ted- pol za šalo, napisana med četrt® na tiska dalije je biilo letos po in peto u,no na kraju samem. Sloveniji prirejenih že precej po- poslušali z velikim zanimam jeni-dobndh večerov, kjer so novinarji »Zumamjepoliitioni mozaik« je h® različnih redakcij seznanili bral- zanimiv im duhovit, gospodarski1 Iz Ljubljane Prvi sveti potrošnikov Imele jih bodo samostojne trgovine z živili ce z delom in problematiko časo- komentar poučen in živ. Na ne' pisa in ustvarjatli živo neposredno kaij vprašainj o nalogah in p®' povezavo med tiskom in bralci, ; spektirvah litijske komune je toda prav gotovo tako uspele pri- govoril predsednik Miha Berčič, reditve te vrste, kakor je biila v i Zelo sta poživila ustni časop®5 ponedeljek v Litiji, letos ni bilo j tudi intervjuja z ljubljanski® nikjer. Dvorana je bila nabito dramskim igralcem Lojzetom P°" polna poslušalcev, in mnogi, ki tokarjom in državnim reprezeO' niiso mogili notri, so se morali vir- tamtom v kegljanju Avgustom U' niti domov. Spored je bil dobro kovnikom. Jak. pripravljen. Za uvod je zaigrala ! , domača godba na pihala, peviski Odkup V ptujskem okrajB zbor je zapel nekaj pesmi, nato so predvsem opravile kmetijske zadruge Letos je skoraj celokupni odkup kmetijskih proizvodov v ptujskei*1 okraju potekel s pomočjo kmetijski1 zadrug. 90 odstotkov živine, lesa, sad' ja in poljskih pridelkov so odkupUe zadruge. V dobi odkupa Je bilo v mnogih zadrugah občutiti pomanjk*' nje sposobnih ljudi, ki bi pravilno vodili trgovanje. Ponekod so to delo opravljali bivši trgovci zgolj iz šPe' kulantskega vidika in trgovska špekcija je imela večkrat opravka 1 njimi. Posebno pereče je bilo vpr*" šanje odkupa živine. Nestrokoven prevzem, površno tehtanje in Pre' pa so novinarji podali svoj pno- [ gram. I Ljiudije se niso mogli načuditi, ko so čez pol ure, od kar lo sedeli v dvorani, že zagfedaili sebe na misijo podjetja. Dolžnost oziroma pravica sveta je tudi, da soglaša s sklepi organa upravljanja trgovine o uporabi sredstev rezervne- Že dalj časa tudi d Ljubljani razpravljamo o ustanovitvi \ Potrošniške svete bodo volili potrošniških svetov kot organov družbene kontrole. V tej ina sestankih SZDL na terenu, razpravi se zrcalijo različna gledišča, od pesimističnih ocen vloge teh organov do zahtev, da se potrošniški sveti zlijejo z organi delavskega upravljanja podjetij. V naši zakonodaji pa imamo že pozitivne predpise o organizaciji teh svetov, o njih pravicah in dolžnostih, vendar bodo le-ti morali soglasno z razvojem demokratizacije družbenega življenja doživeti bistvene korekture. Zapisek na robu Stopimo na prste razsipnežem! Veliko govorimo o varčevanju, toda nekaterim gre vse to razpravljanje pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Vsi poznamo, premnogi pa tudi na lastni koži občutimo na primer to, da manjka stanovanj. Tisoči nestrpno čakajo, da bi prišli do najnujnejših stanovanjskih prostorov. Potrebe so namreč velike, večje kot možnosti. To ljudje razumejo. Ne razumejo In obsojajo pa to, da sl pri teh razmerah, ko stanovanj primanjkuje, nekateri Investitorji, inenl nič tebi nič, drznejo privoščiti razkošne stanovanjske gradnje, namesto da bi z razpoložljivimi sredstvi, toda z varčnimi investicijami, omogočili gradnjo čim več stanovanj. Podobno velja tud| za nekatere druge investicije, nakupe Itd. Izgovor nekaterih Investitorjev, češ da uporabljajo pr| tem lastna sredstva podjetij In podobna, je jalov In no pomeni nlkakega resnega opravičila, kajti tudi ta Ustna sredstva predstavljajo družbeno lastnino, s katero so tisti, ki jo v Imenu družbe upravljajo, dolžni vestno In varčno ravnati tako. kot zahtevajo Interesi družbe, ki jim je upravljanju teh sredstev zaupala. Tudi s temi družbenimi sredstvi nima noben Investitor pravice ravnati tako, kot se njemu zljubi. Vsako razsipanje teh sredstev v kakršnekoli namene naj zato doživi najostrejšo obsodbo široke Javnosti, kakor Je bil te dni primer na zboru volivcev 20. volivne enote v Zgornji šiški v Ljubljani. Na tem zboru so volivci obsodili ravnanje podjetja »Jugntekstll«. ki gradi za našn gospodarske možnosti Izredno luksuzna 5-sobnn stanovanja (o tej gradnji smo pisali že v nedeljski številki našega lista), dalje podjetje »Lek«, ki gradi novo ograjo, medtem ko so prejšnjo, komaj lani zgrajeno, podrli. In pa zadrugo »Park«, ki šari s prostorom ln razmetava sredstva. To kaže, da so začeli naši državljani budnejšp spremljati In nadzirati razn» pojavp družbenega škod-lllvstva In ga tudi javno kritizirati. To je pozitivno, kajti samo z administrativno kontrolo ne bomo mosr'l vsega opraviti, temveč ,1e potrebno, da postane varčevanje z družbenimi sredstvi predmet vsakodnevne ostre pozornosti komunistov sindikalnih organizacij, organlzeclj .SZDL zborov volivcev, skratka, vseh poštenih državljanov Tisti, kt Imajo varčevanje * družbenimi sredstvi samo na Jezika. dejansko na omoiročnln ali celo sami povzročajo razilonlštvo. nal začno boli kot dM’»1 čutiti d • Jim tega škodHIvstvs nNmi vollnl ščatl ln odpuščati, ker otežkoča rnše napore za Izboljševanje naše *’v-ljenjskc ravni. Z. Rezultat še nerazčiščenih pojmovanj in poljubnih razlag obstoječih predpisov so različne obl uke potrošniških svetov v posameznih področjih. Vsak okraj je po svoje zasnoval te organe, sestavil začasne pravilnike, ki določajo način dela, njiili pravice in dolžnosti. Tudi na vprašanje, kje in kdaj ustanoviti te svete, okraji niso našli skupnega odgovora. Prav gotovo bo ta praksa v življenju organov v različnih predelni Slovenije in vse države mnogo prispevata k trdnejši in enotnejši zasnovi. S ciljem, poiskati najbolj primerno pot, bodo v prihodnjih dneh ustanovili prve potrošniške svete tudi v Ljubljani. Za začetek bodo na predlog 1 rgo-vinske zbornice in v soglasjal s prizadetimi občinami in družbenimi organizacijami ustanovili potrošniške svete v desetih samostojnih trgovinah (trgovinah z rednim obračunom): »Na voglu« — Trg francoske revolucije, »Kava« — Titova 38., »Mocoa< — Puharjeva 3, »Pri Livarju« — Litostroj ska cesta, »Pri magistratu« — Stritarjeva ulica, — »Pri Nebotičniku« — Kidričeva 5, »Sora« — Tavčarjeva 6., »Thea« — Gosposvetska cesta. In trgovini v okolici »Center« v Črnueah in Trgovina v Dolu pri Ljubljani. Potrošniški sveti v ten trgovinah bodo predvidoma zaživeli do konca leta. Iz ljubljanskih občin V petek se je sestal Svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Sl&ke. Potrdili so prioritetno listo upravičenih prosilcev za čas do novega leta. Od približno 200 so jih uvrstili na prioritetno listo 14. Svet se je sporazumel, da praviloma ne bo upošteval pročenj uslužbencev tistih podjetij, ki že sama razpolagajo s stanovanjskimi zgradbami oziroma stanovanjske stavbe grade. * V petek se je sestal tudi Svet za komunalne zadere občine Slška. Itaz-pravljall »o o komunalnem stanju v občini. Posebno pozornost bo treba posvečati vzdrževanju (0 km makadamskih cest In nezadovoljivi kana-llzarljl na nekaterih področjih. • Na četrtkovi sej| Sveta za gospodarstvo občine Vič so razpravljali o združitvi kmetijskih posestev »Jesenkovo« In »Mestni log«. Razen tega so sklenili, da bodo predlagali prisilno upravo za gostinsko podjetje Brezovica Zaradi Izredno slabega gospodarjenja Ima to podjetje 287.MO din primanjkljaj«. V Ljiublljamd so sestavili tudi začasna navodila, ki so v skladu z obstoječima predpisi in bodo z naknadnimi popravki, ki jih bo zahtevala praksa, služili izpopolnjevanju veljavne zakonodaje. Razprava o osnovnih načelih življenja teh organov bo predvsem odgovorila na dve vprašanji: Ali so v zadovoljivi meri upoštevali načela široke demokratizacije družbenega življenja? Ali so z kjier se nahaja trgovina, V svete bodo volili tiste izmed stalnih potrošnikov, ki s svojo resnostjo in poznanjem problemov naše trgovine zagotavljajo, da bodio z vso preudaimostjo opravljali svojo nalogo. V vsakem svetu bo najmanj 5 članov, ki se bodo sestajali skupno s člani delovnega kolektiva vsaj enkrat mesečno^ Njih pravice so, da predlagajo ukrepe za izboljšanje poslovanja trgovine. Ra-ze-n tega imajo pravico pregledati poslovne knjige, blago in poslovne prostore. O vsaki nepravilnosti v poslovanju trgovine ob- vešča svet pristojni občinski svet za gospodairstvo, če gre pa za kr- _ w___ ________________ šitev poslovnih običajev ali so- j potrošnje. Da pa bi našli najipri ga sklada, o razpolaganju z dr plačevanje žlvine je povzročU° snovna mil sredstvi, ° potrošnji rn- | ZVxganje cene mesa. Ko je poseg* vestaciijskih sredstev, o prošnjah vmes lnšpekcija tržišča in so tUdi poza investiiciijske kredite ter o spre- trošnikl povedali svoje mnenje, se le membah in dopolnitvah prava/l tr- posiovanje pri odkupu živine lzbolj' govine. j jal0 ^ meso se je Pocenllo. zadnje Potrošniški sveti poročajo o mesece, je ponudba goveje živine-svojem deliu tistim, ki so jih izvo- j svinj, krompirja in nekaterih km«' lili, dvakrat letno pa pristojnemu tijskih proizvodov močno narasla, ksr svetu za gospodarstvo občine. Ta 3e pozitivno vplivalo na prodajno ce-organ končno veljavno odloča no tega blaga. Edino cena svinjske tudi o spornih vprašanjih, ki se masti 3e nerealna, saj odkupujejo P' pojavljajo med delovnim kolekti- tane prašiče po 145—165 din za kilo* vom in organom družbene kom trda i — —..........—------ — , Praksa bo torej pokazala, ald 1 kalkulacije pri domačih Podjetjih, i _ . , . ... 1 ^ se ukvarjajo s predelavo masti, Kaj> bo po teh načetih uravnano zav- ! takšna razlika med odkupno ln Pro- ljenje rodilo zaželene uspehe S dajno ceno masti ne more blti upra-pozutivnum izkušnjami se bodo vifena, m. r. okoristil® pri širjen ju teh organov 1 ——■ trgovska podjetja z več posloval- j nioami, grosistična podjetja in tr- I BRALCI NAM PIŠEJO: 1 gram, hkrati pa prodajajo mast P° 50« din. Vsekakor bo treba preveri govnne z drugimi predmeti široke v ___ . . ■u.u.i^a.jc* a.ui bv i potrošnje. Da pa bi našli najpri- mesnicah meso cenej osvojenima načeli ustvarjeni vsi diatetične morale, trgovinsko j mernejšo pot, morajo v razpravi [ kdaj bo cenejše tudi = i- -* i- ' ’ 1 v menzah? pogoja za popolno uveljavljanje zbornico. Svet lahko izvoli tudi j konstruktivno sodelovati vsu pravic svetov kot organov druž- revizijsko komisijo in določi svo- jim je napredek trgovine pri srcu. bene kontrole? i jega zastopnika v inventurno ko- l ig IZ SODNE DVORANE Pobudi nekaterih drugih trgovs iklb Lahkomiselnost se mu je maščevala Cveto Jaabec iz Dupelj pri Kranju je bil »nekaj časa zaposlen pri Trgovskem podjetju OZZ v Kranju, kjer je opravljal blagajniške postle. V začetku je pokazal 6e kar lepo zanimanje za delo in tudi sposobnosti. Tako si je pridobil tudi zaupanje svojih predpostavljenih. Kmalu pa so opazili, da postaja čeprav je star že skoraj petindvajset let, poročen in da ima tudi že otroka, vedno bolj lahkomiseln. Brez vednosti podjetja je jemal motorno kolo in seveda tudi bencin ter se je vozil, kamor se mu je pač zljubilo. Tako je porabil okro^ 70 litrov bencina, pokvaril pa je tudi motorno kolo. Ko so jra na upravi podjetja zato trdo prijeli, je vse priznati, povrnil pn tudi podjetju povzročeno škodo. Ker je v podjetju tako zgubil zaupanje, jo postal tudi nezaželen in je kmalu zatem iz podjetja tudi odšel. Stvar bi bila tako še nekako v redu. če v podjetju ne bi začeli izter-javati od kmetov, katerim so dobavili semenski krompir, plačilo za ta krompir. Drup za druprim so prihajali in se jezili, zakaj Jih terjajo, ko so Pa svojo obveznosti ž© povrnili in imajo tudi potrdila o plačilu. Takih potrdil se je nabralo kar za 135.099 dinarjev. Ker so ugotovili, da je potrdila izdal Jazbec, so pra seveda povprašali. kje ima denar. Tega pa ni bilo več in ta.ko se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi poneverbe in ponarejanja listin. Sodišče mu je naložilo eno leto in tri mesece zapora, podjetju pa bo morati povrniti tudi vso povzročeno škodo. -ak Eden v grob, drugi pa ... V začetku letošnjeaa lota sta s® spoznala štiriindvajsetletni kmefilcl delavec Ivnn Pavlič in eno leto »ta-rej&a šiviljska pomočnica Terezija LipovSok. Iz spoznanstva je zrasla ljubezen. Toda ljubezen so skalile govorice, da je postala Lipovškova Pavliču nezvesta. To je strahovito potrlo Pavliča in ga grizlo. Utehe si je začel iskati celo v pijači. Zvečer, 21. aprila letos, je bil 6e posebno nesrečen. Nihče ne ve, kaj mu je rojilo po glavi, ko je popival v. gostilni pri »Matjanu« im plačeval pijačo celo družbi, ki jo jo našel v gostilni, čeprav je bilo znano, da nima. preveč denarja. Kje jo vse hodil, ko je zapustil gostuno, bo ostalo prav tako nepojasnjeno, kakor tudi to, kaj se je dogajalo med njim in Jji-povskovo v »kamri« pri posestniku Šimencu v Stebljevku, kamor je bil prišel okrog pete ure zjutraj. Domači ve-do povedati.le to, da »ta bila Pavlič in Lipovškova nekaj časa po njegovem prihodu v »hiši«, nato pa odšla v »kamro«, odkoder je po kratkem času pritekla Lipovškova vsa krvava im vpila, da jo j« zaklal Ivan, za njo pa je privihral tudi Pavlič z veliko ?eva;ioč<>.rano na vratu. V kuhinji se je Lipovškova zaradi budili ran zgrudila mrtv^ na tla, preko nje pa je padeJ tudi nezavesten Pavlič. Pavliča je sicer pravočasna zdravniška pomoč rešiila smrti, toda duševnega zdravja mu skoraj gotovo no bo mogel vrniti nihče več, saj so ugotovili psihiatri, da s6 mu je um ze pred krvavim dogodkom omračil tako, da je povsem neodgovoren za to, kar je storil. Sodišče ga je oddalo zato v bolnišnico za duševne in živčne bolezni v Polju. .ak Kmalu bi bil zgorel A. P. ln S. D. sta že dolgoletna prijatelja. Nogomet je Se oba bolj združil. Ko sta se nekega večera v avgustu letos vračala z dela, sta se še mimogrede oglasila v menzi tovarne »Titan« v Kamniku ln sedla za Isto mizo. Ko sta tako sedela, se Je S. D. po nerodnosti ubila steklenica bencina, ki Jo Je nosil v žepu suknjiča. Bencin se mu Je razlil po hlačah, nekaj se ga je pa polilo tudi še po tleh. Ko je S. D. opazil, kaj se mu je zgodilo, se je še pošalil, češ kako bi to »fajn gorelo«. In A. P. Je res vzel vžigalnik ter prižgal bencin, ki je bil polit po tleh. Ni še dobro pritaknil, pa je bil S. D. že ves v ognju. Čeprav je začel S. D. metati obleko s sebe, priskočili pa so mu na pomoč še drugi, ga Je vendar plamen že toliko ob-žgal, da so ga morali poslati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za zelo hude opekline. P. se Je zagovarjal na sodišču, da bencina ne bi bil nikoli prižgal, če bi bil vedel, kaj se bo zgodilo in to celo enemu najboljših prijateljev. S. D. mu tega dejanja tudi ni zameril kljub hudim bolečinam, ki jih je pretrpel. Rekel mu je le, da mu vse odpusti, toda samo s pogojem, če se bo odpovedal pijači. Sodišče Je bilo mnenja, da Je P. vseeno zagrešil s svojim ravnanjem kaznivo dejanje, ker se Je kot odrasel človek pač moral zavedati, kake posledice lahko nastopijo, če zažge politi bencin, pa Je kljub temu lahkomiselno smatral, da do takih posledic ne bo prišlo. Prisodilo mu je tri mesece zapora. Izvršitev kazni pa odložilo za dobo enega leta. ak. Uaber. Poročali smo že, da sta pred tre>m.i meseci zverinsko umorila po. scetnika Franca Pečka v Salamenolh, truplo pa iznakazila, porezala roke, noge in glavo ter vse skrila. Pod težo dokazov sta končno dejanje priznala. V soboto se jo pričela proti njima razprava. Krivdo sta zvračala drug na drugega. Gaber je trdil, da ga Je žena imela popolnoma v oblasti in da n) vedel kaj počne. Dokazali So mu, da ženi ni bil tako privržem In da Je ubija.! pri polnj zavesti. Nasprotno je pa žena trdila, da je kii-ciaitor zlo6ina bil on. podjetij v Sloveniji se Je odzvalo tu podjetje »Zlvlnopromet« v Novi ricl in te dni znižalo cene. GoveJ ^ meso prednjega dela živine bodo na mesto po 230 din odslej prodajali P 210 din za kilogram; telečje me*a prednjega dela namesto po 240 po dinarjev; prvovrstno svinjsko ®e namesto po 330 po 300 din kilogra^1’ Podjetje Je znižalo predvsem cen mesa prednjega dela živine, ki e. potrošniki najbolj kupujejo. Mesn izdelke Je pocenilo za 10 din pri 0^ gramu, drugovrstno meso vseh v pa od 20 do 40 dinarjev. Kolektiv P° jetja sodi, da bo spričo velike nudbe na trgu ln padca cen živine pred novim letom lahko znižal cen mesa in mesnih izdelkov za nasl njih 10 din pri kilogramu. Upravičeno bi pričakovali, da bo zaradi tega znižanja vsaj za ne dinarjev pocenila tudi hrana v 8 stlnskih obratih ln menzah. Toda ^ slej tega niti eden gostinski obra* ^ goriškem okraju ni storil. Zato ^ imenu gostov v teh obratih žel ’ da bi tudi gostinska podjetja sle ^ primeru »2ivinoprometa« ln zu* ceno hrane. Zakonca Alojz in Ana Gaber obsojena v ponedeljek jo petčlanski senat! Zločin Je tudi zaradi Iznak*^^ Okrožnega fiodišča v Mariboru izre- dovolj zvorinski, da so ga ? ka-kel kazen zakoncema Ani im Alo izu ' sodili kot grozovito dejanj«-, ^ ,.mrl " ' a pred že. da je pokojni Peček lahko —. jo pokojni Peček gtfi šele od ureza. Sodna izvedenca bila različnega mnenja, vendar vr,trajala prvi pri tem, da bi‘,*ogno od obeh udarcev »ne umrl«, oon drugi, da bi »verjetno no ozdrs Kenat jo na podlagi samo ,P _,„.l0st ki jo razkrila skrajno pokvarj obeh obsojencev, ne oziraje se formulacijo o grozovitosti ijudi rekel strogo kazen, ker za take n| mesta v družbi. , »0 Gaber Alojz je bil obsojen let, žena pn na 18 lot strogojra pora in petimi odnosno štirimi £ odvzema državljanskih pravic. SREDA, 14. DECEMBRA 1955 •c KULTURNI OBZORNIK > 5 Med BURKO in SATIRO »TRETJE LEŽIŠČE« VASJE OCVIRKA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Očitno je, da je sestavljalce j&oetniškega programa in repertoarja v kranjskem Prešernovem ®edališču pri odločitvi za uprizoritev Ocvirkovega »Tretjega Ježišča« vodila dovolj sprejemava težnja: pri uvrščanju vedrih "hkotnih dramskih • enodnevnic izbor orientiran — če je le ®°goče — v domačo dramatiko, zl®sti le sodobno. Spričo poplave '*'etniško povprečnih tovrstnih "sakršnih zvarkov, ki jih Evropa ® Amerika malone sipljeta v ?Seh mogočih in nemogočih ina-^rcah in različicah, je takšno najelo brez dvoma pametno, spod-toidno. Sad tega načela pomeni uPrizoritev »petih slik rahlega fazburjenja«, ki jim je avtor Vasja Ocvirk nadel skupni imenovalec »Tretje ležišče«. Literarna opredelitev: sati- rična burka. Pravzaprav je vsa pisateljska »afera« te nepretenciozne stvari zgrajena na eni sami dovolj domiselni oblikovni ideji: hotelska soba s tretjim, nezasedenim ležiščem. Na obeh zasedenih bivata stalna gosta, na tretjem se noč za nočjo vrste različni ljudje. To je vse. Literarno-komedijški mik: plejada majhnih, hudomušno na-kremženih ali burleskno razsme-janih človeških bitij, poosebljenih parodij dn smešljivih marionet. Vmes in počez pa: ne pre- PLENUM ZVEZE DRAMSKIH UMETNIKOV JUGOSLAVIJE Predlog o ustanovitvi Zveze gledaliških delavcev Ta organizacija bi se ukvarjala s problemi vseh gledaliških delavcev Skoplje. 13. dec. V Skoplju se je včeraj začel plenum Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije. Predsednik Zveze Jožo Laurenčič je na začetku dejal, da je naloga plenuma, dati spodbudo razvoju gledališča v naši deželi in obravnavati vse probleme gledališč in gledaliških umetnikov. Plenum Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije zaseda v Skoplju v počastitev proslave desetletnice obstoja Drame skopskega narodnega teatra. t V poročilu tajnika Zveze o delu Vršnega odbora j© poudarjeno, da v vseh gledališčih v državi uvedli fbžbeno upravljanje in da zaklju-uJejo izdelavo zveznega zakona o rbŽbenem upravljanju gledališč. Na plennmu je bila tudi poudarjena del0 potreba po uvedbi norm pri Dramski umetniki Jugoslavije ^edlagajo, naj bi ustanovili Zvezo Kledaligkih delavcev, ki bi združila Vs© gledališke delavce v enotni orga- Pismo kulturni rubriki lojze Kovačič -John Galsworthy V zadnji številki tednika Slo-^nskega poročevalca »77« je -a objavljena novela jTREGA-JVJ AN A 21K AL*. Kot avtor te ^l^ele je naveden LOJZE KOV A- Ob prebiranju tednika sem se Presenečen z zanimanjem ustavil ° tej noveli. Zdela se mi je zna-Oa, vendar temu nisem pripisoval P°sebnega pomena, saj se večkrat pedi, da obravnavajo literati podobne teme. V družbi sem kasne-je 0 razgovoru to omenil tudi ko-,.eS‘ci, ki me je presenetila s ču-?°oitim odkritjem. Predme je pobila knjigo in sicer nemški iz-l°r mojstrskih novel J. Galsivor-jN/Ja in tam sem našel med osta-jrni novelami tudi novelo »Po-jfsneli pes<. (*Der tolle Hundt). °stalo mi je takoj jasno, zakaj 8e tej je zdela novela L. Kovačiča infna. Pričeli smo prebirati no-e}°, vrsto za vrsto, odstavek za Vstavkom in naše presenečenje J® naraščalo, kajti ugotovili smo, je tu pravzaprav prevod no-e‘e L. Kovačiča: Preganjana ži-a‘- Tu in tam so morda majhne *Preniembe o tekstu, dodani ali 5Puščeni kakšni prilastki, druga-e sta si pa obe noveli dobesedno P°dobni. .Tako smo lahko iz tega zaključi, da pričujoča novela ni nobe-,° originalno delo L. Kovačiča . °* je navedeno v »7T«. temveč p Prevod novele znanega pisate-la Galsmortlipja. T ilustracijo bi lahko citiral nlomke iz obeh novel, da bi se atej lahko prepričali. Vendar bi ° ne imelo smisla, ker bi v tem Prirn.eru moral prepisati obe no-eU v celoti. Morda bo najbolje, vsakdo, ki se mu stvar zdi za-almioa, poišče nekje o knjižnici .,eniško izdajo novel J. Galsmor-Njin (J. Galsmorthu: Meisterno-e"en), med njimi bo našel tudi °nelo sDer tolle Ilundt. Zelo mi ■* žal. da nimam na razpolago nGteškega izvirnika te novele, bi bila v tem primeru pri-jj1erjaoa še zanimivejša. Vendar j te tudi že nemški prevod dovolj llno osvetli vso stvar, tako da *nko s prepričanjem trdimo, da * le tu nekdo izposodil umetnino čptoonoznnnega pisatelja in jo ,otel prodali kot svojo. Korda ie JPrepričan, da čitatelji tedn'ka f T* nimajo pojma o svetovni li-Č^turi in da jim lahko nudi t' Potvorbo. , Mislim, da je tu vsak komen ®r odveč. V—r j, bp. ur,- Ta novola Je Izšli tud v l&z« ^ar1u Prešernove družbe za leto — s podpisom istega »avtorju«. nizacljl. Ta organizacija bi se ukvarjala samo s problemi gledaliških umetnikov In v njej bi bili razen dramskih umetnikov včlanjeni tudi člani bodoče Zveze gledališkega tehničnega ln administrativnega osebja. Vse te zveze bi bile samostojne pri delu. Del sredstev, ki, jih je Zveza dramskih umetnikov Jugoslavije dobila od Zveze književnikov Jugoslavije, bodo uporabili za štipendije dramskih umetnikov lz manjših gledališč, da bi se seznanili z delom velikih gledališč in sl pridobili večje Izkušnje za nadaljnje delo. Na plenumu je bilo tudi poudarjeno, da Zveza zdaj nima nobenega vpogleda na delovne odnose med dramskimi umetniki In Ulmskimi podjetji. Tako na primer nj znano, ali vsi spoštujejo pogodbe med dramskimi umetniki ln filmskimi podjetji. V poročilih republiških društev dramskih umetnikov je bilo poudarjenih več problemov. Tako je bilo govora o problemu gledališke kritike, odnosu Združenja do upokojenih gledaliških umetnikov, o sodelovanju filmom in radijskimi postajami, o vzgoji mladih gledališčnikov Itd. Plenum nadaljuje delo. I. Z. obilen grozd satiričnih ostric in kavarniško šaljivih kresnic. Več v življenje enega samega drobnega hipa vrženih duhovitih domislic, kot spretnih, vrednih dramskih dognanj. Avtorjev menda edini namen: vedriti in zabavati, poskrbeti za dober tek povprečnega okusa irj razburljivo jed rahlo opoprati. ' Delo je zrežiral Miloš Mikeln. Ne le zrežiral, marveč hkrati predelal in priredil. Nekaj je črtal, nekaj dodal. Oboje je bilo »Tretjemu ležišču« v korist. Dovolj diskretni posegi v besedilo pa niso zabledili avtorja, kar je vsekakor prav. Čeprav v Mikelnovi režiji »pet slik rahlega razburjenja« kranjske publike ni v tolikšni meri razburilo, kot se je to menda zgodilo gledalcem, ki »Tretje ležišče« poznajo iz avtopsije, je vzbudila uprizoritev kljub temu dovolj smeha, posmeha in vedrine. Predstava je bila prožna in gibčna, hitra in ne pretirano burkasta, dasi se lastnostim burleske ni ogibala. V plavanju med burko in satiro je bila razumna mera udržanosti, ki so jo v nekaterih trenutkih sicer prestopali nekateri igralci, vendar tako, da ravnovesja niso porušili. V odrsko-formalnem pogledu režiser ni razdal kdo ve koliko invencije, a ostvarii je gladek, prostorsko dovolj razgiban potek dejanja. »Tretje ležišče« zaposluje čeden seznamček igralcev. Odlika •kranjske uprizoritve je v dovolj izenačeno kvalitetni igri vsega igralskega zbora. Med posamezniki pa vendar kaže na prvem mestu omeniti Janeza Grašiča, ki je s široko nasmejano in humorno gesto izvrstno upodobil Podeželana, Jožeta Zupana, ki je dal pisatelju Maksu Javorju pravšno mero razburjenosti in resnosti in le-ta domala nikoli ni zajadrala v patino. Zelo tipično, ustrezno parodično podobo je imel med bivalci tretjega ležišča France Trefalt kot turist s psom. Ponekod je bila rahlo bleda figura Tineta Kvasa — lik ima že v tekstu bledikav profil — ki ga je igral Zlatko Šugman. Laci Cigoj je dal direktorju znamenitega hotela primemo groteskno fakturo isto- velja za višjega uradnika v interpretaciji Janeza Fugine. Ostale vloge so lepo odigrali: Nada Bavdaževa, Neda Simikova, Tone Dolinar, Lado Štiglic, Mirko Cegnar, Jardo Gogala, Metod Mayr in Marjan Bergar. Dovolj slikovito in prostorsko razčlenjeno sceno je načrtal ustrezno avtorjevim navodilom Saša Kump, kostumograf je bila Milena Matulova. Publika je uspelo predstavo lepo sprejela. V. P. ČETRTA LETOŠNJA PREMIERA CELJSKEGA GLEDALIŠČA Praizvedba druge drame Ranka Marinkoviča Po svetovni klasiki (Othello), jugoslovanski bulvarki (Operacija Alt-mark) in priložnostni broadwayski zabavi (Sedem let skomin) je četrta premiera v letu 1955/56 posvečena vrhunski ustvarjalnosti jugoslovanskih literatur: 15. decembra zvečer bo na deskah Celjskega gledališča doživela splošno praizvedbo (krst v slovenščini prej kot v hrvatskem izvirniku) nova, druga drama Ranka Marinkoviča: GLORIJA, mirakcl v šestih slikah, v prevodu Herberta Grflna, režiji Andreja Hienga in sceni Svete Jovanoviča. Ime Ranka Marinkoviča, dasi kaj malo popularno v Sloveniji, vendarle ne potrebuje reklame: saj je pri vseh poznavalcih priznan kot eden vodilnih avtorjev sodobne Jugoslavije skupaj z Davičom, Andričem, morda še Cošičem in Kosmačem. Veliko ime si Je Marinkovič pridobil kot novelist, zlasti z obema nagrajenima knjigama »Proze« ln »Ruke«; toda že njegov prvenec, drama »Albatros« — Je razodeval pomemben talent ln pisateljsko poštenje. Ko je Gostovanje koroških pevcev Lansko jesen so v Mariboru in v sosednjih krajih uspešno gostovali koroški pevci s pevovodjem Pavlom Kern jakom. Lotos bo gostovalo 60 koroških pevcev iz Podjune (Šmihel, Pliberk, št. Vid) in iz krajev okrog Železne Kapljo. yodil jih bo Foltej Hartman. Nastopili bodo v soboto, 17. decembra v Itadljah ob Dravi, v nedeljo. 18. decembra popoldan v Hotinji vasi na Dravskem polju, zvečer pa v Mariboru. Foltej Hartman jo doma iz Libiič pri Pliberku. Pred vojno je bii okrož-n j pevovodja za Podjuno, kasneje centralni popovodja Slovenske prosvetno zvezo v Celovcu. Od nacistov jp bil zaprt 1939 lota in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau do 1945 leta. Tam je vodil pevski zbor internirancev. Po osvoboditvi j« zopet postal centralni pevovodja. Hudo ponesrečen se je umaknil za kratek čas v Kvote nad 2olezno Kapljo. V Radljah ob Dravi, Hotinji vasi n v Mariboru fe pridno pripravljajo. iH K H. K K * K 0 0 i 16 MIC ****- m H. 1 1 1 K 0 ■i i 17 1.1 LBUl,C Vit ■ 1 0 K -i I % 0 * - - % « - i' Na treh letoSnJlh drž. polfinalnih turnirjih v Ljubljani, Zrenja-nlnu in Sabcu tekmuje za vstop v XI. šampionat si predstavnikov posameznih ljudskih republik. Vsak turnir ima po X? udeležencev, od katerih se po Štirje najuspešnejši uvrstijo med udeležence XI. prvenstva FLRJ, ki bo januarja v Skoplju. S tem prvenstvom bo dolga veriga turnirjev za letošnje posamezno drž. prvenstvo zvarjena. Državni polfinalni turnirji se po značaju precej razlikujejo od drugih, zlasti po borbenosti. Dotok mlajših, j nadarjenih borbenih igralcev, ki vla-1 gaj o v igro maksimum svojih sil za1 čim boljši uspeh, preprečuje marši-J katero mirno in preudarno računanje po turnirski lestvici. Treba se Je res dobro boriti za osvojitev enega izmed prvih štirih mest. Pravijo, da je potrebno imeti tudi nekaj šahovske sreče. Od petih jugoslovanskih velemojstrov sodeluje na letošnjih polfinalnih turnirjih le Pirc, ki lani zaradi vnetja srednjega ušesa ni mogel igrati na šamplonatu. Dr. Trifunovič Je odklo-j nil sodelovanje zato, ker je razpis podpisal sekretar Šahovske zveze Jugoslavije! Smešno. Fuderer se je odločil za študij kemije. Skoda bo za naš šah, če bo držal zagrebško obljubo in ga pustil. Na ljubljanskem polfinalu vodi po VIII. kolu dejansko velemojster Pirc, ker na lestvici vodeči mojster Traj-kovič še ni bil prost. Pirc je pokazal, da Je kljub bolezni in zagrebškemu neuspehu še izredno nevaren prihajajoči mladi šahovski generaciji. Njegova zmaga proti Gabrovšku je doslej najlepša partija turnirja. Mojstrski kandidat in letošnji prvak Slovenije Zdravko Gabrovšek med turnirjem opravlja službo, kar se vidno odraža v njegovi igri. Njegov stil igre potrebuje energije, katere mu vidno zmanjkuje v peti uri borbe. Mar se to ne bi dalo urediti? Bajec bi moral nujno spremeniti način igre, če hoče sploh kdaj postati mojster. Krivec je v zadnjih kolih pokazal, da se hoče ln zna boriti. Proti mojstru Kozomari Je pospravil lepo zmago. Od ostalih udeležencev preseneča sveža igra mojstra Tota. Marič Je dobro začel. Njegova igra kaže, da se bo bržkone uveljavil v šampionat. Mladi hrvatskl kandidat Dimc in Beograjčan Lukič kažeta uporno borbenost. Na polfinalnem turnirju v Zrenja-ninu se izmed trojice Puc, Trampuž, J. Tomšič še najbolje drži lanski prvak Slovenije Cveto Trampuž. Iz sedmih partij si je priboril 4,5 točke. Vse kaže, da se je na turnir pripravil in da nas Ima namen prijetno presenetiti. Res bi bilo lepo, če bi sodeloval na našem vrhunskem turnirju. Slabše vozi mednarodni mojster Puc. Po zmagi v prvem kolu Je štirikrat remiziral in zadnje tri partije izgubil. Kaj bo šel po stari poti? Njegovo vodilo — vse ali nič — ni dobro. Kot človek, ki mu je šah tako rekoč poklic, bi moral zavzeti do nasprotnikov treznejše stališče. Kljub temu pa upamo, da mu bo uspelo spričo velikih izkušenj stanje na lestvici popraviti. Za mladega Jordana Tomšiča je turnir v Zrenjaninu prva močnejša preizkušnja. Nedvomno bo spoznal v težki praksi mnogo dobrih in koristnih naukov za bodoče nastope. Mojstrski kandidat Kržišnik v Sabcu sam brani sloves nove slovenske šahovske generacije. Do sedaj Je dvakrat zmagal, štirikrat remiziral in dve partiji izgubil. Zadnja zmaga proti mojstru Janoševiču je dokaz, da je kos tudi državnim reprezentantom. Ni izključeno, da nas bo Kržišnik spet prijetno presenetil. Na prehodu v drugo polovico letošnjih državnih polfinalnih turnirjev ne kaže preveč prerokovati, katerih 12 tekmovalcev se bo borilo s Kara-klajičem, Gligoričem, Rabarcem, Iv-kovom, Matanovičem in Miličem za naslov prvaka Jugoslavije. Morda bi po prikazani igri v Ljubljani lahko predvideli nekatere, toda bolje bo, če bomo to zvedeli počasi od kola do kola ln slednjič — na koncu. E. K. trte zvit«, kajti v Cervini trenirajo zadnje čase sko-raj vsi smučarski reprezentanti srednjeevropskih držaiv, ki v tem športu največ pomenijo. Po našem mnenju so trening odpovedali le zato, kar je v samem avstrijskem taboru prišlo zadnje dni do ostrih nasprotij m nazadnje celo do razkola, tako da je dolgoletni trener avstrijskih reprezentantov prof. Rosner zagrozil, da bo podal ostavko. Tako sta se morala oba naša tekmovalca vrniti domov. Ostali naši olimpijsk.1 kandidati in kandidatinje za alpske discipline pa bi tudi že moraJi pred nekaj dnevi oditi na 10-dnevni trening v Avstrijo, vendair jim avstrijske oblasti še dosedaj niso izdale potnih dovoljenj. Zato so prisiljeni na čaaknje, ki zagotovo ne bo nikomur koristilo ... KEGLJANJE »Ljubljana« prvak ljubljanske podzveze Ljubljana, 13. dec. Včeraj je bilo na dvosteznem kegljišču Ilirije končan« moštveno prvenstvo kegljaške podzveze Ljubljana.^ ki se ga je udeležil« 14 moštev. NasJov prva.ka za leto 1955 je osvojilo moštvo »Ljubljane« z zelo dobrim rezultatom. Drugo-plasirano moštvo Gradisa je precej zaostalo za zmagovaJecm. Poštar, ki je zasedel tretje mesto, si je pridobil pravico sodelovanja v kvalifikacijskem tekmovanju za sodelovanje v republiškem prvenstvu. Lep uspeh na tem prvenstvu so dosegli tudi kegljači iz Domžal in Litije, ki so po nekaj letih »spanja« spet nastopili tokrat predvsem z mladimi igralci ki še precej obetajo. Rezultati: »Ljubljana« 4870, Gradis 4717, »Poštar« 4644, Ilirija 4615, Krim 4566, »Domžale* 4564. ■ Svoboda (Litija) 4561, Kamnik 4545, Invalid 4464, Litostroj 4431, Usnjar (Šmartno) 4407. EC2 4363, Tehnika 4348, Grafičar 4110 kegljerv. Polfinalni šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana, 13. dec. — Rezultati IX. kola: Segi - Bajec remi (15), Tot - Lukič l:o (33), Trajkovič - Gojak remi (49), Gabrovšek - Damjanovič remi (30), Pirc - Milenkovič remi (20), Krivec - Marič prekinjeno, Stanovnik -Nlkolovski remi (17), Dimc - Kozoma-ra prekinjeno. Stanje: Tot 6, Pirc, Trajkovič 5,5, Marič 5 (1), Lukič, Milenkovič, Gabrovšek 4,5, Dimc 4 (1), Damjanovič 4, Bajec, Martinovski, Segi, Nikolovski, Gojak 3,5, Kozomara, Krivec 3 (1), Stanovnik 3. Prosti so bili: Damjanovič, Pirc, Gojak, Krivec, Lukič, Dimc, Bajec, Stanovnik, Martinovski. RAZSTAVA ANGLEŠKE MEDICINSKE KNJIGE Slovensko zdravniško društvo vas vabi na razstavo angleške medicinske knjige, ki jo prireja skupno z British Councilom iz Beograda v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice v v Ljubljani. Razstava bo odprta do 24. decembra 1955 ob delavnikih od 10—12 in od 16—19, v nedeljo od 10—13. Pri mokri jeseni bo krompir zelo nagnjen h gnitju! Torej ne spravi krompirja, ne da bi ga posul s preparatom »KROSAN«. »JELA« kopalna sol ima čudovit učinek na tvoje delo. Krepi živce, des-inficira in kakor prerojen si po kopeli z »JELA« soljo. KONCERTI Pianistka Olga Jovanovič iz Beograda koncertira nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za beli abonma. Nekaj vstopnic je še v prodaji, abonenti modrega abonmaja in študenti Imajo I popust. ■ Igor Ozim koncertira 19. decembra za modri abonma. Nekaj preostalih vstopnic bo v prodaji v petek pri blagajni Filharmonije. Rezervacij ni. I. koncert tretje serije abonmajskih koncertov za mladino je danes ob 17 v Filharmoniji za II. in VII. gimnazijo, klasično gimnazijo in go-j stinsko šolo. Lipovšek, Beethoven, I Čajkovski. Dirigent Ciril Cvetko, so-j list Marijan Lipovšek. Vstopnice so! razprodane. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 14. dec. ob 20: Miller: »Lov na čarovnice«. Abonma H. Četrtek, 15. dec. ob 20: Machiavelli: »Mandragola«. Abonma B. Petek, 16. dec. ob 15.30: Golia: »Jur-če«. Zaključena predstava za gim nazljo ln osnovno šolo Domžale. Sobota, 17. dec. ob 20: Lorca: »Svatba krvi«. Izven in za podeželje. Vsi izbrani statisti za »Henrika IV.« imajo vajo v četrtek, 15. decembra, ob 11 dopoldne v Drami. Žirija nagradnega natečaja za izvirno slovensko dramsko delo je na svoji prvi seji dne 12. decembra ugotovila, da je bilo v razpisanem roku za natečaj predloženih 46 rokopisov. Nadalje je ugotovila, da avtorji dram-»Moja hči«, »Noč v gozdu«, »Povečevalno steklo« in »En dan pri Pe-dičkovih« niso zadostili pogojem razpisa v točki, ki določa, da morajo biti rokopisom priložene zapečatene kuverte z naslovi avtorjev. Našteta štiri dela bo žirija obravnavala le v primeru, če avtorji naknadno, a najpozneje do 20. decembra, pošljejo direkciji Drame SNG naslove v zapečatenih kuvertah z navedbo šifre, pod katero so dela vložili in z zelo dobro vidnim pripisom: »Za natečaj« (da bi teh kuvert pomotoma z ostalo pošto ne odprli). Žirija končno sporoča, da bo mogla izid natečaja objaviti šele konec decembra, ker Je bila večina nate rokopisov vložena prav zadnje dni natečaja, število del pa je preseglo vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. število del pa je preseglo OPERA Sreda, 14. dec. ob 19.30: Massenet: »Manon«. Abonma red G. ... Četrtek, 15. dec. ob 19.30: MusorgssJ-»Hovanščina«. Abonma red C-Petek, 16. dec.: Zaprto. Sobota, 17. dec. ob 19.30: PUCCUU- »Madame Butterfly«. — Gostova™ Rudolfa Francla. Izven in za poa<». Za gostovanje znamenitega barito^ nista Paola Sllverija, ki bo v P®“ , deljek, 19. decembra, pel v naši op Rigoletta v istoimenski Verdu® operi, Je možno rezervirati vstopni v tajništvu SNG, Cankarjeva lefon 22-526. Cene vstopnicam so: p« ter 1400 do 800 din, balkon 900--<“J' galerija 500—300 din, ložni sedeži i*,' v stranskih ložah 1000 din, stojim 200 in 80 din. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 14. dec. ob 20: Leskovec: •£*} bregova«. Abonma Vajenci-ucen v gospodarstvu. Četrtek, 15. dec.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ* Ljubljana, Mestni dom Sreda, 14. dec. ob 20: G. Senečič: »t®" garitmi ln ljubezen«, veseloigro Red B. Vstopnice so tudi v prod" Četrtek, 15. dec. ob 20: Schiu • »Marija Stuart«, tragedija. Gos, vanje M. Sarlčeve. Izven. Zaanj v Prodaja vstopnic pri blagajni Mestnem domu. Rezerviranje tel« št. 32-860. PREDAVANJA V Klubu kulturnih delavcev vorl v četrtek, 15. decembra ob P .,, vajanju barvnih diapozitivov U".0 prof. dr. Božo Škerlj: Od Cipra , Kaira. Člani kluba vljudno vabUe‘ V okviru Zavoda za proučevanj organizacije dela in varnosti prt “ ^ LR Slovenije bo predaval v pejr-j dne 16. decembra 1955 ob 17 v •1 v dvorani Trgovinske zbornice LB“ Ljubljani, Beethovnova ulica 10, Ing. Fernand Jullien, sodelavec . mission generale d’Organisatlon . entifique v Parizu in ekspert narodnega urada za delo v zen Naslov predavanja: »Problemi izoo* _ be blagrov« (Primeri iz Franclje)-Predavanje bo prevedeno. Slovensko zdravniško društvo * bi vse tovariše zdravnike In cince višjih semestrov na Pre ^in-nji: prim. dr. Tomaža Furlana: »v ga bakteriostatlkov pri pljueni . s; berkulozi«, prim. dr. Mirka Kar‘nji »Abuzus z antibiotiki«. Predava™ bosta v petek, 16. decembra 19»5, 19. url v predavalnici interne *** nike. , Odbor za sadjarstvo in vinogr® ništvo GZZ LRS obvešča člane »r« štva kmet ':ih inženirjev in ten kov ter vse ostale sadjarje, da ,5 v četrtek, dne 15. decembra v predavalnici Agronomske fakult=. v Ljubljani, Krekov trg 1-n.,I", dr val ing. France Adamič: ,oarLe ranje breskev in stanle mlner?itu prehrane«, študij ln raziskava v » 1954-55. Umrla mi je mati JERICA VOD? IŠEK roj. Schwegel Pogreb bo v četrtek, dne 15. dec. 1955 ob 15. uri v Gorjah pri Bledu. Washington, Gorje, Ljubljana, Opatija, 13. dec. 1955. Dr. Ziga Vodušek z družino in sorodniki ŽELEZARNA SMEDEREVO BO SKLEPALA POGODBE za svoje izdelke panoge 114 za prvo polletje leta 1956 od 15. do 31. decembra 1955 POGODBE BOMO SKLEPALI PO POSEBNEM PISMENEM POVABILU POGODBE ZA IZDELKE 117 BOMO SKLEPALI HKRATI ZA VSE LETO 1956 3546 ................................................................................... llllll|||||llllllll|||||lnllllallPlllllllWlllll«l|ll*l,l* 33 jLiruLa* »O, ja, dotaknil se te bom- TI si pustila Ridgewaya noter!« Sally se je začela krčevito boriti, toda Marcotti je dekletu spet zatisnil usta. Močno ga je vgriznila v palec, on pa je preklinjajoč izmaknil roko. Gelly jo je zgrabil za nadlehti, Cahill je gledal proti pisalni mizi, tako da je samo Marcotti videl, da so se vrata odprla in da je Coutts stopil v sobo, z nogo zadrlesnil vrata in se ustopil prednje. »Toda mene ni spustila noter, Marcotti,« je rekel Coutts. »Coutts!« je vzkliknil Marcotti, zatem pa mirno nadaljeval: »Dobro, naprej, fanta!« Cahill je bil malone deset centimetrov višji od Couttsa in mnogo težji. Spomnil se je bežnega srečanja na stopnišču in pomislil, da bo Couttsu pokazal, kako je treba zadajati udarce tako, da bo bolelo. Zasukal se je na peti in stopil naprej, držeč roke kakor boksar. Coutts se je brez težav izognil silovitemu udarcu z levico, zatem pa je Cahilla s strahovito močjo sunil v želodec. Cahill je zaječal in se zamajal, Coutts pa ga je zgrabil za levico, mu jo zvil z judoističnim prijemom tako, da so kosti pokale in ga vrgel čezse kakor vrečo. Cahill je treščil v Marcottija in padel na tla, roko pa je imel še čisto zvito na hrbtu. Marcottija je nenadni sunek vrgel prek pisalne mize na omaro, polno dragocenega kristala in steklenic. Zgrudil se je izza pisalne mize, kjer je bilo na tleh polno črepinj razbitega stekla in polite pijače. Coutts je krenil za njim, ne meneč se za Boo na in dekle. Skočil je okrog pisalne mize ravno v trenutku, ko je Marcotti odprl predal, da bi zgrabil revolver- Toda bil je za delček sekunde prepozen. Coutts je stisnil roko z revolverjem in udaril z njo na vso moč po robu pisalne mize. Marcotti je zakričal, Coutts pa je zgrabil ranjeno roko in ga tako spravil na noge. »Prekleti zvodniki, ki pretepate dekleta,« je rekel Coutts in z vso silo treščil Marcottijevo glavo ob pisalno mizo. Boon si je nataknil bokser na desno roko in krenil proti njemu. Coutts je urno zasukal Marcottija proti njemu. »Takoj vrži bokser stran, če ne bo šel tvoj šef po gobe,« je rekel. Se nadalje držeč Marcottija, je dvignil revolver. »Povej mu to, Marcotti!« je mirno rekel Coutts in ga dregnil z revolverjem v rebra. »Dobro, dobro, vrzi bokser stran!« je zamomljal Marcotti. Boon se je za hip obotavljal, zatem pa vrgel bokser na tla. Coutts je dvignil Marcottija izza pisalne mize in ga sunil. Le-ta se je zavalil na drugi strani mize na tla. »Fanta, nista v dobri formi,« je rekel Coutts porogljivo, stopil okrog pisalne mize in z nogo brcnil bokser na drugi konec sobe. Marcotti je ječal na tleh, iz njegovih ust je tekla kri na svileno perzijsko preprogo- Sally se je skrčila v naslanjaču in široko odprtih oči strmela v Couttsa. »Je z vami kaj narobe, gospodična?« je vprašal Coutts. Sally se je posrečilo samo pokimati z glavo. »Zakaj se ne greste preobleči?« je vprašal Coutts, »medtem ko se bom jaz malo pozabaval s temi lepotci?« Prijel jo je za roko in jo povedel do vrat. »Nikar ne hitite, dovolj časa imava*. Vrnite se, ko boste popolnoma nared.« Coutts je pustil vrata odprta ter se vrnil k Marcottiju, ga zgrabil za srajco, postavil na noge in pahnil v naslanjač, v katerem je prej sedelo mlado dekle. Cahill je jadikoval, kakor da mu je slabo. Edinole Boon je stal na nogah. »Hočeš še eno rundo?« je vprašal Coutts. »Kdaj drugič, ponoči, v kaki temačni ulici, ko ima človek dovolj časa in lahko dala metodično.« »Za zdaj drži jezik za zobmi, pridi sem in se ne gani!« Boon se ni premaknil. »Tebe mislim-« je pripomnil Coutts mrzlo. Boon je počasi stopil k zidu. »Nevaren človek ste,« je mirno rekel, njegove majhne oči P8 so se pri tem lesketale. »A se bova že še srečala.« »Ves drhtim od strahu,« je rekel Coutts in se obrnil protl Marcottiju. »Cemu vse to, Tony? Ali si morda mislil, da je ona spustila Ridgewaya v ta tvoj prekleti lokal?« Marcotti si je pritisnil robec na ranjene ustnice. »Najprej govori!« je rekel Coutts. »Izjokal se boš lahk° kasneje.« »Rekli so nam, da ključavnice ni moč odpreti z vnanje strani.« »Jaz pa sem potreboval samo petinpetdeset sekund, in t° v temi. Ridgeway je to lahko storil hitreje, toda ti si moral spravi*1 semkaj to mlado dekle in jo mučiti. Ti in ta dva tvoja čudovit* junaka.« »Kje bi že bili brez tega revolverja,« je rekel Boon. Marcotti je odstranil okrvavljeni robec z ust in kriknil: »Moja usta! Moji zobje!« Coutts ga je prezirljivo motril- Sally je hitro prišla po hodniku in stopila v sobo. »Pripravljena sem na odhod,« je rekla, stoječ na pragu in S°' vražno zroč v Marcottija. »Se boste še kdaj vrnili semkaj?« je vprašal Coutts. Pokazala je na Marcottija. »Da bi delala zanj?« Coutts se je čez rame ozrl na Marcottija. »Kje imaš spravljen denar?« »Kaj... kaj hočete?« »Dekle odhaja,« je rekel Coutts. »Svojo plačo zahteva in brez nje ne bo odšla od tod.« Marcotti je iznenada vnovič kriknil s j>iskavim glasom! KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO kino »union« Francoski barvni film »RDEČE IN ČRNO« '■ del. Brez tednika. Predstave ob ’*• H, 19 in 21. V gl. vlogi Daniel Darieux in Gerard Philipe. Prodaja ''‘topnic od 9.30—11 in od 14 dalje. Kino »triglav« Francoski film »VRAG V TELESU« J glavni vlčgi Gerard Philipe. — 5jeastave ob 16, 13 in 20. Prodaja Jm°?nic od 15 dal^e- b;anes zadnjič, utri premiera finskega filma: »Ko pride pomlad«. ^^^VX\XXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXX' ^No »KOMUNA«: Italijanski film: vrtincu greha«. Tednik: Filmske Novosti št. 50. Predstave ob 15, 17, in 21. ^No »SLOGA«: Danski film: »Se ni Prepozno«. Predstavi ob 17 in 19. — Ob 10, 15 in 17 predvaja jugoslovanska centralna kinoteka nemški glasbeni film: »Andaluzijske noči«. ^ glavni vlogi španska igralka imperio Argentina. CELJSKE VESTI ^trtek, 15. dec. ob 19.30: v gledališkem foyerju otvoritev razstave Jožeta Ovseca ob 10-letnici slikar-Jove smrti in koncert godalnega orkestra pod vodstvom Dušana XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXVV*V* »KINO VI e« Francoski film Edvard in Karolina Tednik: Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Daniel Gelin. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO.»SOCA«: Francoski barvni film: »Rdeče in črno« II. del. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje . KINO »LITOSTROJ«: Angleški film: »Tihotapci«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Katica, poljubi me!« Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Angleško-ital. barvni film: »Romeo in Julija«. Predstavi ob 17 in 26. CELJE: »UNION«: Ameriški film: »Pago-Pago«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Ameriški barvni film: »V dolini bobrov«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Angleški film: »Ugrabitelja«. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXVXXXXXXXXXXXXV' KINO »ŠIŠKA Angleški barvni film Bankovec /a miicoo untov V glavni vlogi Gregory Pečk in Jane Griffiths. — Režija: Ronald Reame. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat! xXXXXNXVVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Oglašujte v našem listu! VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 14. decembra: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Četrtek, dne 15. decembra: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Petek, dne 16. decembra: lekarna »Pri gradu«, Partizanska, cesta 1. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 14. dec. ob 15: Brenkova: »Najlepša roža«. Zaključena predstava za šole: ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Premiera, izven in za premierski abonma. Četrtek, 15. dec. ob 19.30: Camus: »Obsedno stanje« (Kuga). Red VAS KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Pago- Pago — Začarani otok«. Tednik. UDARNIK: Brazilski film: »Razbojnik«. predfilm. POBREŽJE; Ameriški film: »Zene prihajajo«. Brez predfilma. ST UDENCI: Ameriški film: »Nad tridesetim nadstropjem«. Brez predfilma. Poročili so se: Ludvik Ferš, 45 ■let, kotlar, drz. zei. — Matilda Korat, 26 let, šivilja; Anton Kraner, '11 let, ključavničar — uiga Pek, 26 let, gospodinja: Alfonz, Mešiček. 46 let, nii-iar — Kina Bračko, 29 let, delavka; Ivan Zizek, 23 lot,1 mesar — Marija Zorman, 2r let, irrzerKu; Inž. janez Florjančič, 30 let, strojni inženir Jagoda Vigeie, 27 let aOsol. lilozo-lije; vilibaid Kaube, 26 let, električar — Julijana Ca.Inik. 26 let, nameščen ka; Vinko Mojškerc, 34 let. podpolkovnik JLA — Danica Poljšak, 26 ie>t, trovska pomočnica; Janko Munič, 22 let, avtom oh-an.uk — Marija Mesareč, 21 let gospodinjska’ pomočnica: Feliks Pirš, 26 let, čevljarski pomočnik — Alojzija Puntar, 26 let, delavka; Alojz Belšak, 24 let. vodovodni inštalater — Marija Senekovič, 25 let, tkalka; Maksimiljan Sket, 23 let, strojni ključavničar — Olga Širec, 23 let trgovska pomočnica; Franc Lunder, 24 let, klepar — Frančiška Jan, 29 let, bolniška strežnica; Ivan Pečnik, 51 let, višji strojnik — Marija Bratuša '■'■> let, gospo, pomočnica.. Rodile so: Marija Cepek, 19 let, gospodinja Ceršak — Marijana; Te-režija Rokavec, 29 let, gospodinja, Miklavž — Branka; Amalija Lukov-njak, 30 let, gospodinja — Borisa; Ivana Kramberger, 20 let. gospodinja — Dušana; Štefanija Jerovsek, 17 let, tkalka — Zlatko; Silva Zidarič, 23 let, gospodinja — Silvo; Cecilija Trojner,. 36 let. gospodinja — Fran- . ca; Marta Polanec, 17 let, gosp. Sp. Velka — Ivana; Marija Žmavc, 25 let, gospodinja, Šmarjeta ob Pes — Marijo; Štefanija Gaube. 33 let, gospodinja, Križ — Bogomira; Rozalija Rogan, 34 let, gospodinja — Angelo. Umrli so: Matilda Kovše, 67 let, posestnica, Skomarje; Marija Drozg, 82 let, upokojenka; Franc Muraus, 57 let; Ivan Jenko, 57 let, upokojenec; Ivan Ferš, 40 let; mizar; Marija Gajšek. 11 let, dijakinja; Konrad Kuri, 30 let, kov. pomočnik; Genovefa Lorbek, 68 let, upokojenka. —„7^, 15. dec. ob 20: R. Marinkovič: »Glorija«. Premiera. Premierski abonma in Izven. 16. dec. ob IS: R. Marinkovič: - »Glorija«. I. srednješolski abonma. °°dota, n. dec. ob 20: R. Marinkovič: i,‘JM°rlja«. Sobotni abonma in izv. "sdelja, 18. dec. ob 15.30: R. Marinkovič: »Glorija«. Nedeljski abon-ma in Izven. VESTI IZ KRANJA Prešernovo gledališče CetMek, 15. dec. ob 16: Vasja Ocvirk: v, 'Tretje ležišče« Red C in izven. ,edelja, 18. dec. ob 16: Vasla Ocvirk: »Tretje ležišče«. Izven in za podeželje. Nedelj ek, 19. dec. ob 16 in 20; Gostovanje v Tržiču. Bratko Kreft: jCeljski grofje«. fttpomba: Dne 13. dec. na gostovanju v Škofji Loki bo igral Jaga Jb i6 Mayr Metod - ob 20 pa Laci Cigoj. RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, 14. decembra 1, Poročiia: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, '•W, 19.00 in 22.00. Sat i 00—6-20 Dobro jutro, dragi poslu-(Poster glasbeni spored) — 6.20 u.as Predlog za vaš jedilnik — 6.25 Re-,,7e — 6.35 Jutranji orkestralni spo-in'1 — 7.10—7.30 Pojeta Mario Lanza lču (ponovitev) — 14.30 Želeli ste Posluša)te! — 15.15 Zabavna glasba j,, 15.30 Utrinki iz literature: Jose E. 01» ,ra: Nečloveški gozd — 15.45 Mla- - aski zbori pojo - 16.00 Družinski Stvori; Helena Puhar: Ali naj učim Pni? že pred vstopom v šolo — 16.10 jjijPldangki simfonični koncert — ret? Zabavna in plesna glasba, vmes .Klame — 18.00 Iz naših kolektivov »18.15 Pesmi slovenskih skladateljev JJJe Mariborski komorni zbor — 18 35 jšhimivosti iz znanosti in tehnike: j ar)an Vončina: Radioaktivni izotopi njihova uporaba — 18.45 Igra sakso- sadja in mlečnih izdelkov, energija v bl'žnji prihodnosti Znanstvene_ raziskave so poka-dopolniti, sčasoma pa tudi po- 2’ radioaktivni elementi ne vsem zamenjati druge vire ener- I spremene okusa, kakovosti in gije. hranilnosti ziviil. Ta proces kon- J serviranja ni prav nič nevaren Važno je že nekaj drugega.' za zdravje ljudi in živali, ki uži-Tehnično malo razvite dežele z vajo tako vskladiiščena živila nerazvito industrijo čedalje bolj Newyorško tehnično posvetova-— i električne t nje o uporabi atomske energije čutijo pomanjkanje energije. Jedrska energija pa | v industriji je pokazalo, da gre omogoča tem deželam gospodar- j napredek na tem področju zelo ski napredek. Prevoz običajnega i hitro svojo pot čvrstega in tekočega goriva v te I dežele je težaven in drag. Atom-) ske naprave pa teh pomanjkljivosti ne bodo imele. To pomeni, da je to vprašanje že urejeno z odkritjem jedrske energije. Zdaj gre samo še za tehnični napre- Asistent dir. Bablig s klinike za bolezni vratu, nosu iin ušes v splošni bolnišnici na Dunapu je prejšnji teden na sestanku dunajskih zdravnikov poročal o bolniku, ozdravljenem s sugestijo. Bol-niilka je spomladi zadela kap, da je na pol oh romel. in dolgo ležal. Hkrati mu je skoraj povsem odpovedal požiralnik. Hraniti so ga morali umetno. Polagoma pa je ohromelost popuščala, tako da je bolnik spet lahko hodil in uporabljal obe roki. Saono požirati ni ■več mogel. Zato so ga poslali na kltimiko, da bi ga zdravniki temeljito pregledali. Dr. Bab!i g ga je natanko pregledal in ugotovil, da živci v požiralniku sploh niso prizadeli. Tudi posledice kapi v možganih so bile delno izginile. Tedaj so se ZANIMIV PRIMER ČLOVEKA, KI SI JE DOMIŠLJAL, DA NE MORE POZIRATI PRVI ANGLEŠKI p\i*aja£ni stKoj STROKOVNJAKI RAČUNAJO, DA BO LAHKO PREVEDEL NA URO TRI TISOČ BESED specialisti za bolezni vratu uveljavili kot psihiatri. Prišli so do sklepa, da iima ohromelost požiralnika duševne vzroke. Bila je podzavestna, bolnik si je samo domišljali, da ne more požirati. Drzni diagnozi je sledila nenavadna terapija. Bolnilcu so rekli, da ga bodo morali operirati na požiralniku, potem pa bo spet lahko požiral. Položili so ga na operacijsko mi®* in ga narkotizirali. Kirurgi pa.56 niso dotaknili nobenega nNo, če ne bo nič hujšega ■ • ■ »???« . »Saj je namreč sploh nima"1' ŠOLA PONIŽANJA V Salzburgu sem v taborišču Hellbrun, blok 6, soba št. 38 poiskal Dragomira Dimitrijeviča, er.ega izmed predstavnikov organizacije »Sprska odbrana«. Le-ta me je sprejel z besedami: »Brate Srbine, ne možemo ti ništa pomoči, nego idi ti u Asten (begunsko taborišče pri Linzu) pa se javi Momi Vasiču, možda če on moči šta da učini...« Vendar pa sem mimo Dimitrijeviča poiskal še glavnega predstavnika »Srp-ske odbrane«, nekega generala bivše jugoslovanske vojske. Pomagati mi ni mogel, pač pa mi je pripovedoval, da ga je jugoslovanska vlada uvrstila v spisek vojnih zločincev in da se bo zaradi tega pismeno pritožil oblastem v Jugoslaviji. Pred odhodom v Asten pa sem v Salzburgu končno le staknil kolego — carinika Milivoia Andjelkoviča, ki je pobegnil iz domovine leta 1953. Dva sva se stiskala v tesni sobici. V razgovoru o tem in onem sem ga vprašal, kako kaže z zaposlitvijo. »Samo me nemoj pitati gde ra-dim,« je pripomnil v zadregi. Na carini r.a Jesenicah je bil namreč velik gospod, zato ga razumem, da mu je bilo nerodno priznati, da od jutra do večera lupi krompir in pomiva posodo pri Amerikancih v »campu« (kasarniški menzi). Ker dobi za to delo hrano in vsaj nekaj šilingov, sem se tudi iaz v stiski mislil za začetek oprijeti tega dela. Toda motil sem se. Za njegovo službo so potrebni pogoji, in sicer vsaj leto dni »emigrantskega staža« v Avstriji in nato pismena prošnia ki jo obravnavajo približno dva meseca... »V Salzburgu je topla, jaz ti bom pomagal,« mi je dejal Moma Vasič. ko sem ga našel v Astenu. Reči moram, da so se mi začele prav odpirati oči šele, ko tem malo bliže — kot neprijavljeni stanovalec iz 34. barake in sobe št. 29 spoznal razmere v tem pribežališču tipov iz vseh koncev in krajev Evrope. Med drugimi sem spoznal slikarja Alekso in Cedo Zeptiča iz barake 11 soba 14, ki sta kot člana »Srpske odbrar.e« veljala za nekakšna predstavnika Srbov v taborišču. Ko sem se obrnil za pomoč na Alekso, mi je začel zatrjevati, da mi bo pomagal. Posvaril pa me je pred Momo, češ naj se ga izogibam, da je bandit. Ni pa /edel, da mi je o njem Moma že prejšnji dan zatrjeval Isto. Vsak si pomaga, kakor ve in zna. Nekateri hodijo iz taborišča na priložnostna dela po hišah, drugi zopet v hosto in podobno. Govoril sem z ljudmi, ki že leta čakajo na izselitev v Kanado in Ameriko. Za Avstralijo je treba čakati vsaj eno leto, a za Cile šest mesecev pod pogojem, da so pri roki vse potrebne garancije. Mnogo jih je, ki imajo sorodnike v prek-morskih deželah — torej garancijo za vzdrževanje, pa jih kljub temu ne sprejmejo. V zadnjem času pa so vse pogostejši celo primeri, da se vračajo iz Kanade in Brazilije. Pripovedovali so, da so morali živeti v Kanadi celo poletje odrezani od sveta na oddaljenih farmah ter da so kot brezposelni pozimi porabili kar so si z najtežavnejšimi deli prislužili poleti. Neki Ivica se je vrnil kot skrit potnik na parniku iz Brazilije, kjer osamljen, kakor je bil kakih 300 kr daleč od San Paula ni mogel več vzdržati. Razen tega se vsi povratniki te vrste pritožujejo nad podnebjem in prenapornim fizičnim delom. Posebna plat življenja po begunskih taboriščih — zlasti v Astenu, so stalni pretepi in prepiri. Hrvati imajo ustaške organizacije, Srbi »Srpsku odbrantl«, Bolgari, Črnogorci in drugi pa zopet vsak svoje. Ta preklinja temu kralja — oni onemu Paveliča, tretji sosedu Ljotiča ali Mačka — skratka, norišnica, ki jo — ko se vname »borba« — lahko pomiri samo policija. Predvčerajšnjim (14. februarja) so našli zjutraj n. pr. nekoga zadavljenega na cesti v neposredni bližini taborišča v Ensu (skupina taborišč okoli Astena), drugega »logoraša« pa zaklanega blizu Astena. Za Novo leto, kakor so pripovedovali, pa se je vnela med pravoslavnimi in katoličani prava organizirana bitka. »Volkszeitung« — 4. januarja 1955. UPOR V BEGUNSKEM TABORIŠČU Bolgari in Hrvatje trikrat napadli srbsko barako v taborišču Asten pri Linzu Linz, 3. januarja (APA). Bolgarski in hrvatski stanovalci taborišča Asten pri Linzu so na novega leta dan ob 4. uri zjutraj napadli eno izmed s Srbi nastanjeno barako. Skupina Bolgarov in Hrvatov, ki je bila oborožena z železnimi palicami in lesenimi koli, je za časa »bitke« razbila več oken in vrat, tako, da so morale nekatere srbske družine pobegniti. Istega dne blizu polr.oči so Bolgari in Hrvatje zopet napadli Srbe. Ogroženi Srbi so svoja stanovanja v baraki hitro zabarikadirali. Eden Srb je bil ranjen z izstrelkom iz puške na zračni pritisk. Autrahr im Flflchtlingslager hlim mi Kroatn U«Ml«a M Mittaab« lamin la U«n Irti M lin Uu, *. Jinn.r (APA). Bul»*rt»cha ond »ar Zait hatten die bndrohten Šerbca ihr* kroatieehe Intaaien det Uftn Asten M Lini unternahmaa ud NeujahnUf 4 Uhr frOh etnen Oberfall auf eine ven Serhen be-erohnte Baradn. Dta bulffartaah-kroatiaehe R«rark«nwohnun*en varbarrikadtert. Etn Serbe erlltt dureh etnan Schufl a na el na« Loftdrockffevehr Verletsang«!*. Etnen d rit ten und ^nterhetdenden* Anffrlff Tretji in »odločilni« napad so pripravljali Bolgari in Hrvatje 2. januarja, ki pa je bil zaradi hitre intervencije avstrijske žandarmerije zatrt v kali. Osumljeni kolovodja je bil aretiran. Vzrok tem izgredom naj bi bila nasprotujoča politična stališča. »Pritoževati pomena, ženica, se bi bilo bre* bilo v v --------------------- saj je oglasu rečeno: .tekoča voaa vsaki sobi'.« Razumljivo brez besed Solo plesalec