ftnM- SLavkOv UubU&ne
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 287
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 8, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Zvezna vlada bo odbila $500,000,000 od relifa. Proračun zmanjšan za $800,000,000
Washington, 7. decembra. Kongres bo za fiskalno leto 1938-1939 znižal zvezni proračun za najmanj $800,000,000, cla tako ugodi zahtevi predsednika Roosevelta, ki želi imeti balanci-ran proračun, to je, da stroški ne bodo presegali dohodkov.
Najbolj bodo znižali proračun za relif in sicer za celih $500,-000,000. Prvotno je bilo določenih $1,500,000,000 za relif, v resnici pa je zvezna vlada v bodočem fiskalnem letu pripravljena plačati en tisoč milijonov dolarjev.
Tudi gozdna taborišča se bodo morala zadovoljiti z manjšo svo-to. Vlada je priporočila kongresu samo $275,000,000 izdatkov za CCC taborišča ali za $75,000,-000 manj kot je bilo dovoljenih Za letos.
Nadaljno znižanje pride pri upravi za javne ceste in pota. Za
pota bo vlada izdala skoro $110,-1 relif.
000,000 manj kot v tekočem fiskalnem letu. Druga ostala znižanja proračuna bodo prihranila zvezni blagajni $150,000,000 na leto.
Za stroške v tekočem fiskalnem letu je kongres določil $7,-174,817,513, toda stroški za bodoče fiskalno leto nikakor ne bodo presegali svote $6,500,000;-000.
Edina dva oddelka zvezne vlade, ki ne bosta trpela pri znižanju proračuna, sta vojaški in mornariški oddelek. Za vojaški oddelek je namenjenih za bodoče leto $415,363,000, za mornariški oddelek pa $516,000,000, kar je najvišja svota v zgodovini mornariškega oddelka vlade.
Vlada pričakuje, da glede, relifa se bodo razmere toliko zbolj-šale, da si bo lahko prihranila $500,000,000 v enem letu, in predvsem bodo morale posamezne države in mesta skrbeti za
-o-
Delavstvo se bo kesalo, če bo dovolilo birokratom, da diktirajo delovne ure in plače, zatrjujejo mnogi kongresmani
Washington, 7. decembra. Bruce Barton, novo izvoljeni kongresman iz države New York je včeraj izjavil, da bo "delavstvo preklinjalo dan, ko bo dovolilo birokratom v Wash-ingtonu, da diktirajo njih plače in delovne ure.'
"Ameriško delavstvo bi se moralo učiti od angleškega delavstva, ki ne dovoli politike v delo, Pač pa zahteva samo kolektivno Pogajanje s kompanijami. Nemogoče je regulirati ameriški business iz Washingtona, je dejal Barton.
Ni čuda, je nadaljeval Barton, s katerim se strinjajo mnogo drugi kongresmani, da niti A.
F/of Labor voditelji niti,voditelji C. I. O. gibanja niso prijazni napram delavski postavi, katere načrt se sedaj nahaja pred kongresom.
Dočim se delavske unije danes svobodno gibljejo in vodijo svoje posle potom, od članstva izvoljenih eksekutivnih uradnikov, bodo delavci glasom nove postave prisiljeni, da se podvržejo vladnim odredbam.
Ako bo n. pr. ena unija zahtevala $1.00 plače na uro, bo takoj posegla vmes vlada, ki bo mnenja, da je n. pr. 85 centov na uro zadosti. Vnel se bo prepir med delavskimi unijami in vladnimi uradniki; položaj bo mnogo ■slabši kot je danes."
Zlato se še vedno seli v Francijo
New York, 7, decembra. Včeraj so iz Zedinjenih držav zopet odpeljali za $5,000,000 vrednosti zlata v Francijo. Od julija Meseca je Francija izvozila iz Amerike že za $30,000,000 zlata, Anglija ga je vzela za $15,000,-000.
-r-0-
Dospel iz domovine
Iz Velikega Gabra pri Št. Vidu tta Dolenjskem je včeraj dospel 23-letni Ivan šraj. Prišel je k Svojim bratom Franku in Antonu graj in bo stanoval na 1107 Addison Rd. Potoval je s parčkom Normandie. Zahvaljuje Se tvrdki Hollander, ki mu je Opomogla, da je dospel v izcedno kratkem času in to na ra-CUn jugoslovanske kvote. Isto-^asno se je iz več mesečnega obiska v stari domovini povrnila ^rs. Jennie šatej, 1216 E. 176th ®t. Dobrodošla!
Stenski koledarji
Pogrebni zavod August F. ^Vetek naznanja, da ima lepe stenske koledarje, ki se lahko 0kijo pri njem.
še srnjaki
Mr. Jože Zalokar, ki je znan l^vdušen lovec, je tudi pripeljal 12 Pennsylvanije ogromnega srnjaka. Kdaj bo prišel na krožnik, 6 ne vemo.
Slučaj Hauptmanna
New York, 7. decembra. The Citizens Protective League je danes zahtevala od governerja države New Jersey, da zapove, da se začne slučaj Hauptmana ponovno obravnavati. Kot znano je moral Bruno H aupt man n umreti na električnem stolu, ko je bil spoznan krivim, da je odpeljal in umoril prvorojenca Lindbergha. Zastopniki Lige trdijo, da odkar je bil Hauptmann usmr-čen, da so dobili v roke mnogo dokazov, da Hauptmann ni odpeljal otroka Lindberghu, še manj pa, da bi ga on umoril. Ako governer ne bo odredil nove obravnave, tedaj bo začela Liga s tozadevno tožbo.
Poštni božični posli
Clevelandski poštar naznanja, da je najel 1,500 izrednih pomočnikov za razne poštne urade in 500 izrednih pismonoš, ker pričakuje nenavadno ogromno božično pošto. Obenem prosi poštar McDonnell, da ljudje pošljejo svoje božične pošiljke in darila čimprej mogoče, ker sicer se nabere v zadnjih par dneh vsa pošta, kar zakasni razpošiljanje včasih za ves teden.
Darovi za Vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt sq darovali: Tončka Jevnik ponovno $1.00, Jos. Somrak, 866 E. 141st St. $5.00. Pri slikovni predstavi v West Parku so darovale: Mrs. Frances Kozely, vdova $5.00, Mr. in Mrs. Steve Brodnik $3.00, skupaj $14.00. Vsem plemenitim, darovalcem iskrena zahvala. — Predsednik.
100,000 avtomobilov
Ford Motor Co. naznanja, da bo izgotovila tekom decembra meseca 100,000 avtomobilov najnovejšega tipa. Naročila, ki prihajajo za te avtomobile, garantirajo tako visoko produkcijo avtomobilov.
Peč zastonj
Odda se dobro ohranjena peč na premog za gretje. Katera družina jo potrebuje jo dobi zastonj pri Mrs. Anton Stroj ini, 1064 E. 61st St.
Vzrok skrivnostne bolezni otrok pronajden
Chicago, 7. decembra. Zdravniškim izvedencem se je posrečilo pronajti kal ali klico tajinstve-ne bolezni, ki je v St. Elizabeth porodnišnici v tem mestu v kratkem času povzročila smrt enajstih novorojencev. Zdravniki so vbrizgali dotično klico v kri osmih miši in vse so v nekaj urah nasilne smrti poginile. Ne ve se še, ali je bila dotična klica, ki je povzročala bolezen otrok, že dosedaj znana zdravniški znanosti ali je nekaj popolnoma novega. Zdravniki čuvajo to tajnost. Poleg enajst otrok, ki So Umrli za nenavadno boleznijo je že prej umrlo iz istega vzroka stotine otrok v New Yorku, Montreal, Torontu in po drugih večjih ameriških mestih. Sedaj ko je najdena klica bolezni bo zdravnikom mogoče preprečiti nadaljne smrtne slučaje.
-o-
Društvo Doslužencev
Samostojno pod. društvo Doslužencev je izvolilo sledeče uradnike za 1938: preds. Jos. Lozar, podpreds. Louis Zakrajšek, tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., blagajnik Jos. Mar-kovič, zapisnikar Fr. Kuhar. Nadzorniki: Fr. Kuhar, Mart. Kostanjšek, Jac. Braniselj. Zastavonoša Mart. Kostanj šek. Zastopnik za delniško sejo in za Klub društev SND Frank Vi-rant, za skupna društva fare sv. Vida Mihael Klemenčič, zdravniki: dr. Kern, dr. Oman. Seje vsako 4. nedeljo v mesecu v starem poslopju SND. Rojaki lahko pristopijo od 16. do 45. leta in je sedaj lepa prilika, ker je zdravniška preiskava prosta kot tudi vstopnina.
Mazal lastno hišo Detektivi so včeraj prijeli Alberta Wisniewskega, 6914 Park Ave., ki je na policiji priznal, da je letos že trikrat namazal hišo na 7003 Park Ave. z rdečo barvo. Wisnewski je prej dotično hišo lastoval, toda je bila radi zaostalega dolga prodana na javni dražbi. Mislil je, da če bo povzročal dovolj sitnosti, da bodo oblasti kaj naredile za njega. Da, ječo so ga spravile. Siromak
je na reliefu. Za reorganizacijo stranke
Mr. Francis Kelly, ki je aktivni načelnik "Labor Non-Parti-san League" v 23. vardi, je prijavil svojo kandidaturo za pre-cinktnega načelnika v precinktu Q, 23. varda. Mr. Kelly je za temeljito izpremembo v vodstvu demokratske stranke..
Andrew Mellon ni nameraval slepariti vlade
Washington, 7. decembra. Pri-zivna sodnija za davke je odločila danes, da Andrew Mellon, eden najbogatejših mož Amerike in bivši zakladniki tajnik pod Hooverjem, ki je umrl 26. avgusta, ni nameraval oslepariti zvezne vlade glede dohodninskega davka, ko je doposlal vladi tozadevno poročilo. Vlada je Mel-lona namreč tožila, da je plačal premalo dohodninskega davka v svoti $3,400,000, in da je to storil s sleparskim namenom. Pri-zivna sodnija je razsodila, da Mellon ni storil to v sleparskem namenu, toda plačati pa mora vseeno. Mellon je namreč podaril umetniškim zavodom za več milijonov dragocenih slik, in je dar odtegnil v poročilu za dohodninski davek.
-o--
Vehovec je za davke na profesioniste
Ako bo finančni odsek mestne zbornice ugodno poročal za vpeljavo novih licenc za razne trgovine, od katerih licenc namerava mestna - vlada dobivati letno na-daljnih $500,000, tedaj bo Mr. Vehovec predlagal, da se vpelje tudi nov davek za vse profesioniste v Clevelandu. Vehovec je dejal, da se bo boril proti vpeljavi ncvih licenc za razne trgovce in obrtnike, razven ako se ne vpelje tudi nov davek, katerega bi morali plačevati zdravniki, dentisti, odvetniki, uredniki, lekarnarji in enaki poklicni ljudje. "Jaz kar ne morem razumeti," je dejal Vehovec, "zakaj bi se vpeljal poseben davek na male trgovce in obrtnike, dočim bi bili odvetniki in zdravniki oproščeni takih davkov." Vehovec je predlagal, da plačajo profesionisti v Clevelandu letno $50.00 davka, ako bivajo v Clevelandu, ako pa prakticirajo v Clevelandu, toda živijo izven Clevelanda, tedaj bi morali plačevati letno po $100 poklicnega davka. Računa se, da je v Clevelandu do 15,000 poklicnih ljudi, in če bi vsak plačal $50.00 davka na leto, bi mesto dobivalo letnih $750,000. Ampak Vehovec bo težko prodrl s svojim predlogom, kajti v mestni zbornici imajo večino — odvetniki, in ti ne bodo sami sebe
obdavčili.
„___o---
Pijača nosi denar
Washington, 7. decembra. Odkar je bila prohibicija odpravljena pred štirimi leti je zvezna vlada dobila največ davka od opojne pijače iz države Illinois. Skupno je vlada dobila v štirih letih $1,310,500,000 davka od opojne pijače. Od te svote je plačala država Illinois $280,915,000,
država Pennsylvania je na drugem mestu z $234,000,000 in drŽava New York na tretjem me-gtu v N,ew Yorku je vlada dobila $222,000,000 davka od opojne pijače. Država Ohio je prispevala $180,000,000. ^
Otrok ubit v spanju
Austin, Texas, 7. decembra. Dve let stari Leonard Albright, sin nekega profesorja na državni univerzi v Texasu, je bil ubit
v noči med torkom in sredo, ko je padel v njegovo spalnico neki vojaški zrakoplov. Slednjega je vodil neki mehikanski zrakoplo-vec, ki se je učil v Ameriki zra-koplovstva. Zrakoplovec je bil pri tem sam ubit. Starejši brat ubitega otroka, ki je spal v drugi spalnici, je bil tudi močno ranjen v katastrofi.
Zakaj v Florido?
Da, bilo je mrzlo včeraj, toda ne tako kot je 'prerokoval vremenski prerok. Toplomer ni nikdar padel preko noči izpod 20, in, preko dneva je kazal celo 28 stopinj. Toliko večji mraz je pa prevladoval včeraj na jugu, v Georgiji in v Floridi, kamor hodijo po zimi ljudje z denarjem,, da se sončijo. V Atlanti, Georgia, je bilo včeraj JO stopinj nad ničlo, v Jacksonville, v Pensacola in drugih floridskih mestih pa 18. Torej smo imeli v Clevelandu še primeroma gorko vreme. Da Clevelanda ni zadel hud mraz je vzrok Erie jezero, ki je pritegnilo na sebe mrzle vetrove iz Kanade, kot pravi vremenski prerok Mize.
Kitajska vlada pobegnila iz Nankinga. Japonci so začeli oblegati starodavno mesto
šangaj, 7. decembra. Japon-itu, je nekako svetišče za Kitajske legije so dospele pred Nan-jce Nahaja se na obronkih Vijol-king, ki je starodavno kitajsko j čnega gorovja. Milijone Kitaj-mesto. Kitajska vlada je zbeža- cev je vsako leto potovalo k tej
Davey v škripcih
Drjžavni poslanec Washburn iz Summit okraja je včeraj zahteval od Social Security komisije v Washingtonu izjavo, če je bil governer države Ohio, Martin Davey, opravičen zvišati starostno pokojnino v Ohio, dasi tisoče starih in sirotnih ljudi ne dobiva nobene pokojnine. Washburn je mnenja, da Davey ni imel pravice zvišati starostne pokjnineonim, ki jo že dobivajo, pač pa, ako je denar na razpolago, bi moral povzročiti, da dobijo pokojnino oni, katerih prošnje odgovarjajo vsem državnim predpisom, toda dosedaj pokojnine niso še dobili. Namesto da bi se enim zvišala pokojnina, naj bi se denar uporabil tako, da dobiva več ljudi pokojnino, pravi Washburn, ki zahteva sedaj zvezno preiskavo.
Državni podtajnik biča vmešavanje nepoklicanih
Washington, 7. decembra. Državni podtajnik Zed. držav, Sumne Welles, je sinoči nenavadno ostro bičal vmešavanja nekaterih Amerikancev in nepoklicanih tujezemskih propaga-tprjev v ameriške zadeve v Severni kot v Južni Ameriki. Zlasti je ostro napadel one, ki so raztrobili v svet, da je Brazilija postala fašistovska dežela. To se je razglasilo še prej, predno je Brazilija imela priliko organizirati se. "Mi kot ameriški državljani ne bomo predpisovali Braziliji kakšno vlado naj ima je rekel Welles, "kot tudi mi ne sprejemamoi navodil iz Brazilije. Sporazuma med sosedi ne bo, če napadamo eden druzega." Bogata zapuščina
Francis Prentiss, ki je umrl 1. aprila, je zapustil, kot se je včeraj izkazalo, premoženje vredno $8,440,680. Prentiss je bil znan po svojih številnih darovih raznim dobrodelnim zavodom. V svojem testamentu je odredil, da naj dobijo sledeči zavodi vsak po $600,000: Umetniški muzej, bolnišnica sv. Lukeža, Western Reserve univerza. Prentiss je imel večino svojega premoženja vloženega v raznih delnicah.
Društvo Strugglers
Društvo Strugglers, SNPJ. je izvolilo sledeči odbor: predsednik Vincent Rupnick, podpredsednik Paul Golob, tajnik Fred Marinko, blagajnik William Koss, zapisnikarica Anne Strauss. Nadzorniki: John Ma-rolt, Frank Marolt in Joe 'Zabu-kovec. Mr. John Lokar, ki je bil deset let zaporedoma predsednik društva je odklonil ponovno izvolitev radi obilih opravkov.
la iz mesta že pred dvema tednoma. Pobegnil je tudi vrhovni poveljnik kitajske armade gen. Kajšek.
Japonci so začeli s priprkva-mi, da oblegajo mesto, ki je- obdano z visokim in močnim zi-dovjem. Včeraj so zasedli Japonci vzhodno predmestje, kjer se nahaja grobnica Sun Jat Sena, ustanovitelja kitajske republike in glavni stan gen. Kajše-ka.
Grobnica Sun Jat Sena, ki je vredna najmanj $3,000,000 in ki tvori največji mauzolej na sve-
grobnici.
V Nankingu samem je na več mestih izbruhnil požar. Vrata in dohodi v mesto so zaprti in za-barikadirani. Zidovje se razteza okoli mesta 32 milj in je po več krajih od 30 do 32 čevljev visoko.
Kitajci so pri umikanju iz Nankinga zažgali stotine vasi v okolici. Kam je pobegnil njih vrhovni poveljnik, ni znano. Kitajci, ki so ostali v Nankingu so začeli ropati po trgovinah in privatnih hišah, šest jih je bilo včeraj obglavljenih.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po raznih naselbinah
Iz Hibbinga, Minn., se poro- gova sestra Berta, stara 23 let.
ča, da se je tam po nesreči ob-Etrelil Frank Baznik, ko je čistil puško. Baznik, ki je star 28 let, se je nahajal doma na dopustu iz gozdne kempe v Lanesboru.
V	Chishclmu, Minn., je umrl rojak Andrej Modrič, star 67 let. Pred 30. leti se je preselil iz Galumeta v Minnesoto. Zapušča dva sinova in dve hčeri.
Iz La Salle, 111., se poroča, da so se delavske razmere tam poslabšale in je dobilo mnogo slovenskih delavcev nezaželjene počitnice za zimo.
V	Hudson, Wyo., je umrl rojak Frank Rolich. Pokjojni Frank je prišel v Ameriko pred 35. leti. V Hudsonu je živel 27 let. Ob smrti je bil star 55 let. Zapušča ženo in troje malih otrok, nekje v Pennsylvaniji ima brata, v Conemaughu, Pa., pa 6 nečakov. Rojen je bil v Gornjem Zemenu pri Ilirski Bistrici na Notranjskem.
V	Pittsburghu je preminula dobro poznana rojakinja Mary Lokar, stara 70 let. Nekaj dni pred njeno smrtjo je društvo Marije Sedem žalosti, KSKJ., praznovalo 40-letnico. Bila je soustanoviteljica tega društva. Za veselico se je mnogo trudila jn delala, toda kmalu potem ji je bila pretrgana nit življenja.
V	Pilsen Sokol dvorani v Chi-cagu se je 5. decembra vršila velika proslava Jugoslovanov, ki so praznovali "Dan ujedinjenja,"
V	Barbertonu je umrla rojakinja Alojzija Markovič, rojena štrukelj, v Kotu, fara Ig pri Ljubljani. Zapušča moža, sina, in hčer. Stara je bila 53 let. Nad 25 let je bivala v Ameriki.
V	Pittsburghu je po kratki bolezni umrl John Ban, star 42 let, rojen v Materiji pri Podgradu na Primorskem. Pokojni je bil vesten društveni delavec.
V	Argo, 111., je preminul John Colarič, star 59 let in rojen v Trstu. V Ameriki je živel od leta 1912 in zapušča tu sina, hčerin brata Valentina.
V	Ely, Minn., je po dvanajstih letih neozdravljive bolezni pre minul Anton Bolka, star 49 let, doma iz Cerkelj na Gorenjskem Pred enim letom mu je umrla žena. Zapušča) sedem otrok v starosti 14 do 26 let.
V	Barbertonu, Ohio, je utonil mladenič John Mesec, star 18 let. Med drsanjem se je podal led pod njim. Dva dni pozneje pa je v barbertonski kliniki umrla nje
Oba sta bila skupaj pokopana.
V	Benld, 111., je preminul rojak John Nemanič, doma iz Bož-jakovega pri Metliki v Beli Krajini. Zapušča ženo in dva sinova.
V	Calumetu je preminula Mary Plautz, stara 56 let in rojena v Dobličih pri Črnomlju. V Calumetu je živela 43 let. Zapušča moža Johna Plautza, brata Johna IleniČa in sestro, ki je soproga Mihaela Klobučarja.
V	Enumclaw, Wash., je umrla Uršula Felicjan, stara 62 let. Poleg soproga zapušča še sina in dve sestri.
-o-
Iz državne postavodaje
Finančni odsek poslanske zbornice državne postavodaje je včeraj enoglasno odglasoval, da se da mestu Clevelandu $1,000,-000, da pokrije decemberski deficit za relif. Predlog pride na glasovanje koncem tega tedna. Obenem je davčni odsek odobril načrt, da zadostuje 55 odstotkov oddanih glasov, da se odobrijo bondi, ki so namenjeni za relif v mestih. Da sd bili taki bondi dosedaj odobreni je moralo za nje glasovati 65 odstotkov vseh volivcev.
Novo zdravilo
Dr. Alyea iz New Orleansa je na sestanku zdravnikov pokazal novo zdravilo proti spolni bolezni, znani pod imenom kapavica. Dr. Alyea. trdi, da je s tem zdravilom ozdravil prizadeto osebo v treh dneh, kar je vzelo prej mesece. Zdravilo, ki se rabi, se imenuje "sulfanilamid" in je bilo šele pred enim letom vpeljano v Ameriko. Izmed 630 slučajev, katere je ozdravil dr. Alyea se niso niti pri enem pokazale kake posledice.
Društvo Kranj
Društvo Kranj je izvolilo sledeči odbor za leto 1938: predsednik Matt Kern, 19105 Mohawk Ave., podpredsednik Frank Sray, tajnik Joe Kne, 16901 Grove-wood Ave. Tel. Kenmore 1994. Zapisnikar in blagajnik: Stanley Kalan. Nadzorni odbor: Frank Baznik, John Kern, John Je-glich. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu.
Stari gostilničarji
Dne 22. decembra se bodo zbrali pri Frank Jerebu na 1245 E. 55th St. naši stari slovenski gostilničarji, da se nekoliko pogovorijo o starih časih, kako je bilo nekdaj in kako je danes. To bo pač zanimiv sestanek.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 8, 1937
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 Bt Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto 15.60. Za Cleveland, po pofttl, celo leto 17.00. Za' Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta M.60. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto. >5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Can&da, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year,_Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1908. at the Post Office at
Cleveland. Ohio. undw the Act of Murch 3d, lB7t
njSgflgio-«
No. 287, Wed., Dec. 8, 1937
Našim councilmanom v mestni zbornici
Pri prvi seji mestne zbornice v januarju mesecu bo prva naloga zbornice, da izvoli novega predsednika. Sedanji predsednik je republikanec, mož laškega rodu, George De-Maioribus, ki je dosegel mesto predsednika mestne zbornice le iz vzroka, ker so bili demokrati sprti med seboj. Naj omenimo pri tem še, da so delavske unije v Clevelandu prisegle, da se bodo borile do skrajnosti, da DeMaioribus ne ostane več predsednik zbornice, pač pa da se ga pokoplje v politično pozabljivost, ker je pri vseh svojih nastopih dosedaj pokazal veliko mržnjo napram organiziranemu delavstvu.
Da je DeA4aioribus predsednik mestne zbornice v Clevelandu so krivi demokrati starega kopita, ki so v odločilnem trenutjcu, ko bi lahko izvolili svojega človeka, se medsebojno spopadli in je par demokratov raje oddalo glas DeMaiori-busu kot svojemu lastnemu pristašu. To se je zgodilo pred dvema letoma in nastal je škandal, ki jej pozneje segel vse do najvišje sodnije države Ohio.
Mestna zbornica v Clevelandu šteje danes 33 članov. Izmed teh so štirje Slovenci in en brat Hrvat. V političnem oziru imžhno v mestni zbornici danes, oziroma bo nastopilo svoj urad takoj prvi teden v novem letu — 17 demokratov in 16 republikancev. Demokrati imajo torej en glas večine. S temi glasom lahko izvolijo predsednika mestne zbornice, clerka zbornice in odločujejo še o drugih številnih uradih, ako bodo edini med seboj.
Pa, ne samo to. Demokratska večina v mestni zbornici bo morala prevzeti tudi vso odgovornost za mestno vlado, pri kateri je načelnik reakcijonarni republikanec Harold Burton. Mnogo bolj kot od župana Burtona bo visela odgovornost za napredek ali nazadovanje mesta Cleveland v prihodnjih dveh letih — na mestni zbornici. Kjerkoli se bo kaj izjalovilo županu, bo vselej lahko kazal na mestno zbornico, rekoč: demokrati imajo tam večino in oni mi delajo zapreke, da ne morqmo naprej.
Dolžnost demokratov v mestni zbornici je torej, da nastopijo absolutno progresivno pot, da zavxržejo vse starinske ideje in sebičnosti dosedanjega vodstva demokratske stranke, ki je povzročilo tri tako silovite županske poraze demokratov v Clevelandu. Na demokratsko večino v mestni zbornici bo zrl Cleveland prihodnje dve leti, in ta večina bo morala pokazati, da je zmožna voditi mestne posle, ali pa bo demokracija v Clevelandu tako ubita, kot je bil republika-nizem od predsednika Roosevelta v Zedinjenih državah.
Mi ne verujemo, da je bil kak demokratski councilman v Clevelandu pri zadnjih volitvah izvoljen s pomočjo vodstva demokratske stranke v Clevelandu, kot ga imamo danes. Councilmani so bili izvoljeni ali radi svojih progresivnih idej ali pa radi osebne priljubljenosti, ki jo uživajo pri državljanih. Upamo torej, da se bodo demokratski councilmani v prihodnjem zasedanju zbornice zedinili za progresivne ideje, da bodo popolnoma neodvisni od sedanjega staroko-. pitnega demokratskega vodstva in bodo raje sledili velikim ideam pokojnega župana-demokrata Johnsona in idealom predsednika Roosevelta, kot pa šepetalni kampanji koritar-jev pri stranki, ki vedno gledajo na osebno korist, ne pa za splošne potrebe in korist naroda.
Ko smo torej dognali, da imajo demokrati večino v prihodnji mestni zbornici in če priznamo, da mora ta demokratska večina biti progresivna, neodvisna v mišljenju, kakor je neodvisen predsednik Roosevelt od politikarjev, nastane vprašanje, kdo naj bi bil izmed demokratov prihodnji predsednik mestne zbornice. Izmed vseh naših councilma-nov ni nikomur drugemu mogoče zmagati za predsednika kot ravno neodvisnemu demokratu William Reedu. Mnogi smatrajo Reeda za nekakega upornika, kar pa ni. Upornik v demokratski stranki v Clevelandu je samo kongresman Sweeney, ki je rabil Rooseveltovo ime za politične stopnjice, in ko je pq njihi prišel v urad, je; vzel' nož in z njim napadel predsednika, nakar se je združil s starimi kopitarji pri stranki. To ni politika, to je nizkotno demagostvo.
William Reed je popolnoma čist, lojalen demokrat, zvest pristaš Roosevelta, odkrit mož, neodvisen in neustrašen. Mi apeliramo na vse naše štiri slovenske councilmane in na brata Hrvata Mr. Crowna, da brez vsakega pomišlje-vanja glasujejo za Reeda kot bodočega predsednika mestne zbornice. Mi vemo, da bo Reed pravičen napram nam enako kot napram vsem drugim. On edini je zmožen poraziti sedajno reakcijonarno politiko republikancev v mestni zbornici in s svojim neodvisnim mišljenjem ustvariti pogoj za bodočo demokratsko zmago v Clevelandu. Mi bomo bistro zasledovali glasovanje naših councilmanov tozadevno.
flai pravite!
Mi godrnjamo nad velikimi davki. Poglejmo pa Melvina Dun na v Troy, Vt., ki ima farmo, katere dve tretjini ležita v Zed. državah, ena tretjina pa v Kanadi in mora v obeh deželah plačevati davke.
>;: * 1=
August Schoening iz Sebewaing, Mich., star 77 let, ima vedno lepe krave, katere izuči, da razumejo nemško in angleško. To so edine krave v Zed. državah, ki se razumejo na dva jezika.
Pionirju v spomin
Cleveland, O.—Lep dan je bil v petek 3. decembra. Malo ostro je bilo zunaj, sonce je pa vseeno prediralo dim in megleno ozračje, da je opazovalo žalosten pa velik pogreb v barbertonski naselbini, pogreb Jožefa Podpečni-ka, pionirja, ki je bil daleč naokoli poznan in priljubljen vsem, ki so ga poznali.
Joseph Podpečnik je bil prava gorenjska korenina, doma iz Jesenic, kjer se je tudi poročil, predno sta s soprogo odpotovala v Ameriko. To je bilo pred 36 leti. Doma ja.bil izučen čevljar. Bil je sin odlične družine, pošten v življenju, izobražen delavec in mož inteligentne besede in dober družabnik.
Rajnki je prišel v Barberton pred 33 leti. Bil je dober delavec in je opravljal nad 25 let dele v eni tovarni. Videli smo ga pa tudi povsod, kjer je vedel, da ga je potreba. Pri pogrebnih obredih je rekel g. župnik, Father Medin sledeče:
"Naša fara izgublja ž njim dobrega farana; društva so izgubila ž njim dobrega podpornika. Pri dveh društvih je bil ustanovitelj in še pri dveh drugih dober Slan. Bil je tudi eden ustanoviteljev barbertonske fare."
S temi besedami je g. župnik povedal veliko. Jaz bi dostavil k temu še to, da smo pionirja Pcdpečnika tudi videli pri raznih narodnih skupščinah. Rad se je oblekel v narodno nošo, ker se je zavedal, da se mora narodnost tudi v tujini širiti in gojiti za čast in ponos svojega naroda.
Tako o njem lahko rečemo, da je tu na zemlji vršil vse, za kar ga je klical stan in dolžnost. Storil je to kot narodnjak in kot katoličan. Tak je pri meni cel mož. Več kot to se od navadnega delavca ne more zahtevati in ne pričakovati.
Ta mož pa je dokončal svoj tek in ga ni več med nami. Pred tremi leti je bil še tako poln življenja, navdušen in vesel za razgovor. Danes ga pa že krije črna zemlja. V torek 30. novembra je podlegel silni bolezni, s katero se je, boril malone polna tri leta. Vprašajmo se, zakaj je moral ta mož, ki je bil vsakemu tako priljubljen in je imel toliko veselje do dela in do vsega, kar dela narodu čast, še poleg tega toliko trpeti?. Imel je tako hudo bolezen, da se je vsakemu v srce smilil, ki ga je videl trpečega. Ta neizprosna bolezen ga je tako glodala dan za dnem, da se ji je moral udajati kljub njegovi srčni volji in upanju na zdravje. Za časa bolezni sta on in njegova blaga soproga poskušala vse najboljše zdravnike in bolnice. Toda vse je bilo brez uspeha. Smrt si ga je izbrala in moral .je ž njo v prerani grob.
Na vse to ponovim nekaj be-
:d, podobnih onim, ki sem jih omenil ob njegovem grobu: Kaj je bila edina uteha v neizprosni n tako mučni bolezni ranjkega? Ali ni bila vendar njegova vera, ki mu je za to silno trpljenje, ki ^a učeni zdravniki za dobro planilo niso mogli ozdraveti, obetala veliko plačilo v večnem življe-iju po smrti? Samo prava vera ,jc ša lahko tolažnica, polna upanja, ko vse drugo že odpove in ko •lovek gleda smrti v oči in ko ve, da bo življenje zatonilo prej ali •slej, Tako je v najhujši uri še /endar tolažba upanja za one, ki so ostali verni v življenju in ki
■ delali dobra dela, katera so jim, v takih urah največja tolažba in edino upanje.
Tj\naš prijatelj je skončal svoje življenje v takem stanju, da se je zjokal vsak, kdor ga je pogledal. Ko smo ga videli poprej zdravega in zopet potem bolnega, smo imeli nekaj, da smo premi-l.jevali o minljivosti tega sveta in o slabosti človeka. Rečem, da
zadnjih par let ni bilo nič drugega dan in noč kot samo trpljenje za oba; kar je trpel on, je trpela ž njim tudi njegova dobra soproga, ki mu je bila kakor angelj, da mu je pomagala prenašati neznansko trpljenje.
Prijatelji so mi pravili: Ko je že odpovedalo telo jemati jedila skozi usta, so mu dajali cevko v grlo in to je še dolgo vzdrževalo življenje v njem. Toda da je vzel samo malo tekočine v se, je bilo treba pol ure časa. Mož je neral ckoro umreti od lakote.
Tako je usojeno, da človek tr-•VI.. Naša pota so križeva pota. Srečen je tisti, ki more voljno rpeti. Velikansko je zasluženje teh, ki voljno vse pretrpe. V ve-"i je pa plačilo po smrti. Kateri smo videli njega trpeti, nam bo ostalo dolgo v spominu. Dolgo je trajalo trpljenje, toda sedaj ne trpi več. Njemu prav iz srca lahko rečemo: Počivaj sedaj, dragi naš prijatelj. Počivaj pri Bogu v miru.
Anton Grdina.
Jugoslovanski kulturni vrt v Girardu

JOŽE GRDINA:
Slovenski radio programi
Cleveland, O.—Ne najdem dovolj izrazov, da bi zadostno pohvalila slovenske radio programe, kateri tako uspešno napredujejo pod vodstvom dr. J. Mallyja.. Večkrat sem že mislila položiti na papir svoje mnenje o teh programih, toda dozdaj je ostalo samo še pri namenu. No, bom pa danes izpolnila svoj namen.
Najbolj popolen se mi je zdel nedeljski radio program zato., ker je bilo veliko več petja kot običajno. Takih programov si želimo veliko več. Naši slovenski fantje so na tem programu tako lepo in prisrčno peli, da je bilo res ganljivo. Prelepa je naša slovenska pesem, toda veliko lepša in mogočnejša je še, če je peta od naše tu v Ameriki rojene mladine, Mrs. Jančar in Mr. Bobnar iz newburške okolice sta naša jako priljubljena pevca. Imata nek posebno mehak in prisrčen glas, da nas kar očarata. Komaj že čakamo, da ju zopet slišimo. Jaz osebno bi ju prosila, da bi enkrat zapela tisto prelepo pesem, ki jo menda znata samo ta dva in ki sem jo samo enkrat še slišala v Ameriki. Glasi se: Zeleni gozd je lovčev raj ... Te pesmi sem se jaz v starem kraju v šoli naučila.
Ravno tako je prijetno poslušati, kadar poje Mr. Louis Grdina. On poje resne in globoke pesmi. Njegov glas se prelepo sliši na radiju. Take pevce želimo večkrat slišati na slovenskem radio programu. Lepo je pela tudi neka gospodična (njenega imena si nisem zapomnila) angleško pesem. Veliko bolj bi pa nam ugajalo, če bi pela slovensko, ker slovenska pesem je bogata. To so že večkrat dokazali i naši odlični pevci in pevke, kot j Josie Lausche, Mary Udovich in J Mrs. Juttner-Perdanova, dalje naše mlade pevke: Miss Kuhar, Hrenove deklice, gitar-trio itd.
Saj je slovenska pesem med našo mladino jako popularna in kjer pride slovenska mladina skupaj, tam se gotovo zapoje tudi slovensko. Neki dan sem imela slučajno opravek v St. Clair kopališču. Iz kopalnice se je slišalo prelepo slovensko petje. Naša dekleta so prepevala med kopanjem. Naenkrat začne, ena deklet neki italijanski napev. Takoj so se oglasile druge, da v slovenski naselbini se ne bo pelo druge ket slovenko.
Ti premila slovenska pesem si vsadila močne korenine v srca slovensko ameriški mladini.
Mrs. Rosalie Streiner.
Girard, O.—Vsak dopisovalec začne svoj dopis navadno s tem, j kako se kaj dela. Drugi zopet popisujejo, kako so katerega pote-i gnili na surprise partyju. Jaz imam pa nekaj drugega na programu, namreč, če hočeti iti za en večer v staro domovino sicer samo za 25 centov. Nobena šif-karta ni tako poceni. In tudi* noben aeroplan vas ne pripelje en večer v staro domovino in zopet nazaj.
Torej pridite v soboto večer, 11. decembra v Slovenski dom v Girard. Mr. Anton Grdina iz Clevelanda mi je sporočil, da bo kazal vsakovrstne slike iz stare domovine in tudi od tukaj. Pisal mi je, da jih bo prinesel en koš s seboj, da bomo lahko kar zbirali, kakršne bomo hoteli. Pa ne samo slike, tudi druge lepe stvari bodo na programu. Lušt-na dekleta nam bodo zapela lepe pesmi. To bodo iz Clevelanda, pa tudi Turkove sestre iz Girarda nam bodo zapele tisto: Na levo tri, na desno tri . . . Kuharjeva Marjanca je obljubila, da bo žgance kuhala, ocvirke bomo pa mi dali, kakopak. Tako, vidite, se vam obeta najlepša zabava v soboto večer. Kaj takega še ni bilo v Girardu; kar smo klali. Zato pa tudi ne sme£e zamuditi.
Prijazno ste vabljeni rojaki in rojakinje iz Nilesa, Warrena, Youngstowna, Farrella in seve, najbolj pa iz Girarda. Pokažimo s svojo navzočnostjo, da smo tudi mi za kulturni vrt v Clevelandu, ki je postavljen za ves slovenski narod v Ameriki. Vstopni na .bo samo 25 centov. To je jako mala vsota za veliko za-i bavo. Da se torej vidimo v soboto 11. decembra v Girardu. Začetek bo ob sedmih zvečer. Pozdrav vsem skupaj in na veselo svidenje. •
" ....... John Anžiček.
PO ŠIROKEM SVETU
Iz Collnwooda
—Cempas. Mirko Oberdank, star 14 let, je našel še neraz-streljeno granato ki se mu je razpočila in ga ranila.
Nekaj časa sem vam dala že kar mir, zato je pa danes toliko bolj potrebno, da zopet napišem par vrstic in upam, da ne bodo glas vpijočega v puščavi.
Kaj je mladinski pevski zbor Ilirija, vam danes že ni treba več poudarjati, posebno onim, ki prihajate k zadnji maši ob nedeljah, pri kateri vsako nedeljo tako krasno prepeva Ilirija Hi. Prepričana sem, če bi to petje izostalo samo eno nedeljo, da bi ljudje takoj postali pozorni in bi spraševali, kaj da je.
Kar je pa pri mlajših, se pa ti že pripravljajo za prihodnji nastop, ki bo v prihodnjem letu.
Torej za vso to mladino se sedaj, to je za glavno sejo, prosi, da pridejo res vsi starši sku-kaj, da se z njihovo pomočjo sklene in ukrene vse potrebno, za vso to veliko družino, ki se zbira pri pevskem zboru Ilirija.
Seja se vrši danes zvečer, to je v sredo 8. decembra. Prične se takoj po blagoslovu v cerkvi. Torej imate še toliko lažje, da1 se boste lažje udeležili seje. Te vrstice naj veljajo vsem staršem, kajti potrebna je pomoč vas prav vseh, treba je, da izvolite nov odbor za prihodnje leto. Treba je tudi urediti za božično prireditev za mladi pevski zbor Ilirijo.
Zato še enkrat poudarjam, da je vaša navzočnost neobhodno potrebna in dajte, dragi starši, da bo ta seja prav zares številno obiskana. Slišali boste račune za vse leto. Navzoč bo tudi eden od naših gg. duhovnikov. Tako bo seja prav zares zanimiva. Na veselo svidenje na seji danes zvečer, vam kliče Margit Kogovshek,
predsednica. -o-
—Renče. Mrtvega so našli na polju Josipa Vičiča, ki ga je zadela pri delu kap.
V mojem kupeju sta se vozili tudi dve Slovenki, peljali sta se v Ljubljano. Kako sem ostrmel ko sem videl eno, kako puši cigareto. Kajpada je bila tudi ostrižena. No, pa to že še gre, dasi ženski bolj pristojajo dolgi lasje kot pa kratki. Ampak moda je pač moda, toda cigareto pušiti? Nak! Stopil sem k oknu ter gledal našo zasužnjeno Slovenijo. Slovenska imena na postajah in kolodvorih vsa v italijanščini, enako drugi nar pisi. Slovenščina je kratkomalo kar odpravljena. To ni kulturno, pač pa barbarko. Malo pred prihodom v Postojno so nam izročili potne liste, overjene s pečati, da smo lahko prekoračili italijansko mejo. V Postojni, sedaj italijanski "Postumi," se nismo mudili dolgo.
Odpeljali smo se proti jugoslovanski meji. Na cesti poleg proge je stal italijanski vojak z nasajenim bajonetom na puški. Znamenje, da se "italijansko ozemlje" tukaj konča. Malo naprej pa že stoji jugoslovanski obmejni vojak. Tudi ta stoji s puško na rami ter nasajenim bajonetom in straži res svojo jugoslovansko zemljo. Nisem se mogel zdržati, da ne bi na glas zaklical: Živela Jugoslavija.! Kmalu zatem smo na Rakeku. Brzovlak se ustavi in v voz stopi jugoslovanska obmejna straža. Tu zaslišimo v našem slovenskem jeziku: "Potne liste prosimo!" Potem: "Prosimo, prtljago odprite!" Tudi po denarju vprašajo koliko ga ima kdo. Vse to potem zabeležijo in dajo vsakemu tozadevne listine. Vse se vrjši lepo po vrsti brez vsakih šilcan ali sitnarenj. Pri pregledovanju prtljage me vpraša carinski uradnik, če imam tudi kaj tobaka ali cigar? Ker nisem cigar skrival ne v Franciji in ne v Italiji, mu povem, da imam res eno škatljo cigar. "E, potem jih bomo vam pa vzeli," pravi carinski uradnik. "Kako to? Saj so mi jih pustili Francozje in Italijani," mu odvrnem jaz. "To že, to že," pravi uradnik, "ampak veste, pri nas je pa precej huda postava glede cigar. Oprostite, ni drugače kot da jih vzamemo, ampak jih vam damo nazaj, ko se vračate iz Jugoslavije nazaj v Italijo. Sicer pa zakaj nosite cigare iz Amerike, ko so pa. naše jugoslovanske boljše," ! pravi uradnik dalje.
"Veste, jaz sem hotel, da očetu postrežem ž njimi," sem odvrnil. "Mi je prav žal," pravi uradnik, ter mi da potrdilo za zaplenjene cigare, da jih lahko pozneje nazaj dobim. Malo sem godrnjal, ampak postava je postava. Ne gre drugače in vsaka jeza tukaj je odveč. Vesel, da nisem imel med potoma druge smole kot to, da so mi vzeli cigare, zložim prtljago nazaj na polico ter ogledujem obmejne uradnike, ki so se sprehajali po peronu, drugi pa so imeli opravka s potniki. Precej časa je vzelo, da so vse pregledali in uredili, ter dali znamenje za odhod. Zdaj so se vrstile postaje: Planina, Logatec, Verd, odkoder se je lepo videla Vrhnika. Potem pa doli po bistriškem griču v Borovnico, kjer je pa brzovlak drvel kar naprej, mimo vasi Breg, Pako, nato Goričica. Nekaj minut zatem sem se že peljal mimo rojstne vasi Prevale. Tu sem pa posebno pozorno gledal, dali bom videl koga? Res zagledam gori na vaški poti moža, ki gleda proti vlaku. Pomaham z robcem. Kdo bi bil? Gotovo kak vaščan, če morda ne moj oče? Pozneje sem se prepričal, da so res bili moj oče. Pozdravljen moj dragi dom! sem zaklical v tem momentu, ves srečen, da gledam svoj domači kraj.
Mimo domačega kraja. — Ljubljana. — Justična palača. —1 Pred Šentpetersko vojašnico. — V nebotičniku. — Na Pre-valju. — Snidenje z domačimi. — Žalostna gora. — cov grič. — Spomini na mlada leta.	I
Po sedemnajstih letih ga zopet gledam. Srce vriska veselja, ko gledam kraje moje mladosti, Prevale, Žalostno goro, Šivcov grič, Barje. Vlak zdrči mimo postaje Preser, toda se ne ustavi. Ako bi se, bi se jaz tisti dan ne peljal v Ljubljano, ampak bi kar doli stopil in šel na Prevale. Tako pa je bilo treba potrpeti, kar je bilo pa seveda lahko. Saj bom danes itak doma, a malce si pa še danes ogledam Ljubljano. Pripeljem se na železniški most nad Ljubljanco. Od tam je lep razgled na nase kraje, ter gledam razsežm Kamnik, na gričih pa cerkvice sv. Jožefa, sv. Ane, sv. Tomaža na Planinci, na nizkem holim1 sv. Lovrenc. V znožju griča sv. Ane je vas Podpeč, rojstna vaS materina. Na levi strani se vidijo Bevke, Blatna Brezovica-Nato se pripeljem v Vnanje Gorice, Brezovico.
Ob 12 :50 se pripeljem na ljubljanski glavni kolodvor, živela bela Ljubljana! Postreščki. ki posebno pazijo na brzovlal<e> so bili kar takoj pri rokah. da mi odnesejo prtljago, kam°1' pač želim. Ker sem bil mnenja, da še danes odpotujem domov, sem naročil, da spravijo mo,)° prtljago kar v kolodvorsko gar' derobo. Ker nisem imel jug0' slovanskega denarja, sem stop^ do najbližje menjalnice, ter zmenjal nekaj dolarjev, da pla' čam postreščka. Potem sem pa mahnil po ljubljanskih ulicah. Zelo se je predrugačil9 Ljubljana oziroba izboljša^; Miklošičeva cesta, po kateri sem jo mahal, je povsem neka.' novega, drži prav od kolodvor*1 pa doli na Marijin trg in kak0 lepo je urejena. Prav po velik0' mestno, kar se prav spodobi za" prestolico Slovenije.
Prišel sem mimo justične Pa" lače. Tu sem bil leta 1914 obsojen na 14 dni strogega zap0' ra, ker sem jo 1912 brez dovoljenja oziroma brez potnega 1 sta potegnil v Ameriko. Ko se,rl se spomladi 1914 vrnil iz AJ*1^ rike, sem imel potem opravka -sodnijo in tedanji sodnik Milčinski, znani slovenski pisa telj, me je obsodil v ime'1 njegovega veličanstva cesai Franca Jožefa I. za 14 dm ^ špehkamro, katere kazni Pa sem nikoli prestal. Po obso ^ sem moral na vojaški naboi^ ko sem bil potrjen, pa nost k vojakom. Ker sem bil o sojen v civilu, je pozivnica *
špehkamro romala na Pre v ^ in po dolgih ovinkih je Pr|* mala v šentpetersko vojašnic^ Tam se jim pa tudi ni nič m« ^ lo, da me pošljejo v "luknjo ^ tako je nastal bojni ples. P® prišlo naznanilo, da se me op ^ šča vsake kazni. Tako && umaknil špehkamri. preto vojno in jo primahal iz rus« ^ ujetništva, odslužil vojake Jugoslaviji ter se bojeval za goslavijo še na Koroškem.
(Dalje sledi)
Mala Tončka se hudo pr> j pri atu nad krivico, ki se J■»> g(? v tej hiši. "Le pomisli, at* jaz grizem nohte, me mama ^ je, pu še kako bunko,im da-pa mali bratec vtakne vso no, v usta, pa mamica PraVJ'.,* to nekaj tako fletkanega m
čkanega. Kaj je to pravica •
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 8, 1937
KRIŽEM PO JUTROVEM
F« lulkw tmrlrmtt« K. May*
"V Strumici."
"V Strumici—? Zanimivo!"
Spogledala sta se. Njuna pogleda bi naj bila tajna, pa slabo sta znala skrivati.
"Zakaj zanimivo? Sta iz Strumice?"
"Tisto ne. Pa čula sva, da je pretečeno noč v Strumici gorelo. In še velik da je bil požar."
"Velik? Pač pa ne!"
"Pol mesta baje je pogorelo."
"Nekdo vaju je grdo nalagal.' Gorelo je, tisto je res, pa požar je bil le neznaten in v mestu niti gorelo ni."
"Kje pa?"
"Na hribu."
"Tam vendar ni nobene hiše—!"
"Koča je stala na hribu pri razvalinah."
"Najbrž Mubarekova koča?"
"Da, tista."
"So zvedeli, kdo je zažgal?"
"Mubarek sam."
"On—? Ne verjamem!"
"Zakaj ne?"
"Tak pobožen človek—pa bi naj bil požigalec?"
"O prav nič ni bil pobožen človek. Le delal se je pobožnega."
"Torej je le res, kar sva slišala."
"Sta čula o njem?"
"Seveda! Velik lopov in zločinec da je, so pravili."
"Topot vaju niso nalagali."
"Pa veš, da je res bil tak?"
"Da."
"Ga poznaš?"
"Ne. Pa poleg sem bil, ko so ga prijeli. Bil sem tudi na hri-,bu, pri požaru in povsod."
Ponujal sem se jima. In kako rada sta mi šla na limani-ce!
"Povsod si bil poleg? Si morebiti videl tudi štiri tujce, ki so prišli tisti dan v Strumi-co?"
"Videl sem jih. Celo prenočeval sem z njimi v istem ha-nu."
"Res—? Si govoril z njimi?"
"Da."
"Bi jih spoznal, če bi sedaj-le prijezdili mimo?"
"Seveda."
"To je dobro, to je zelo dobro!" si je mel roke in polurna val bratu.
"Zakaj? Jih poznata?"
"Ne. Pa pričakujeva jih. Govoriti morava z njimi, pa jih ne poznava. Utegnil bi jezditi mimo. Pa nama boš ti pomagal j in naju opozoril, ko pridejo?"!
"Seveda seveda! Le da ne u-tegnem dolgo čakati."
"Kam pa se ti mudi?"
"Pojutrišnjem bi bil rad v Skopi ju."
"Ne boš dolgo čakal. Kvečjemu tri ure."
"Tri ure pa res ne utegnem čakati."
"Plačava te."
"Plačala bi—? Hm—! Potem seveda je stvar druga. Koliko pa bi dala?"
"Pet piastrov dobiš, če počakaš, da pridejo."
"In če ne pridejo?"
"Bodo prišli!"
"Kaj pa, če pridejo takopoz-tto, da ne morem dalje? Po te-
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje frna vse ugodnosti in vsako je ttovo dekorirano in v najboljšem stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj
548 E. 123 St., 8 sob
3839 St. Clair Ave., za 2 družini; vsaka 4 sobe Vprašajte pri ^he North American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
mi se mi ne ljubi potovati."
"Pa ti plačava še prenočišče in večerjo."
"Dobro! Ostanem. Pa tistih i pet piastrov mi morata vnaprej izplačati!"
"Šerif, mar misliš, da nima-va denarja—?"
"Ne. Mislim le, da ga jaz nimam. Zato bi ga rad dobil."
"No, tisto malenkost ti lahko vnaprej plačava. Tule!"
Vrgel je deset piastrov po mizi.
Naredil sem se začudenega nad tako veliko vsoto. Zani-čljivo je dejal:
"Le vzemi! Bogata sva."
Denarja sta res imela mnogo. Mošnja je bila velika in zlatniki so švenketali v njej. Seveda sam nakraden in naro-pan denar—.
Izpraševala sta me še o "Franku" in o njegovih tovariših. Popisal sem jima samega sebe in tovariše, kolikor je bilo mogoče napačno.
"Si bil še davi v hanu?" me je vprašal. Slutil sem, kaj bi rad vedel.
"Da."
"Slišala sva neverjetne reči. Streljali so na tistega Franka, pa mu nobena krogla ni škodovala. Je res?"
"Sam sem bil poleg pri tistem streljanju in na lastne oči sem videl, da je Frank ujel kroglo z roko."
"Pripoveduj! Človek bi ne verjel—!"
Pripovedoval sem o naših strelnih vajah.
"Si tudi slišal," je vprašal, "kedaj mislijo tujci odpotovati?"
"Pravili so, da bodo odšli opoldne."
"Tako sva zvedela tudi midva. Pa misliva, da ne bodo prišli."
"Zakaj ne?"
"Ker se bojijo Skiparjev."
"Ne verjamem, da bi se. Saj se jih še sam ne bojim! In štirje so! Da sta videla, kako orožje imajo!"
"Cul sem, da ima Frank izvrstne puške. Pa pravili so mu baje, da ga mislijo Škipetarji napasti."
"O Škipetarjih ne vem nič. Pač pa sem čul o dveh roparjih, ki bi jih naj napadla."
"Torej je le res—! Si še kaj več čul o tistih roparjih?"
"Stari Mubarek da ju je najel."
"Odkod pa so to zvedeli?"
"Nekdo je čul, ko so se pogovarjali."
"Šejtan—! Kaka neprevidnost—! So zvedeli tudi za imeni roparjev?"
"Ne. Mislim, da jih vobče nihče ne pozna."
"In kaj pravijo tisti štirje tujci?"
Smejijo se."
Vzrojil je.
"Allah wallah—! Smejijo se —! Smejejo se tistima, ki jih mislita napasti—?"
"Komu pa?"
"Ce sta tista dva prava Ški-petarja, jih bo smeh kmalu minil!"
"Ne verjamem."
"Kaj?-Ne verjameš—? Mar misliš, da so Škipetarji otroci?"
"Naj so še taki orjaki, tis-. I tim štirim nič ne morejo." | "Oho—!"
"Neranljivi so."
"Neranljivi—! Prokleto —! Nikdar nisem tega verjel—! Mislil sem, da je prazna bajka—. Neranljiv—!
Si pa res tudi čisto natančno videl, da jim krogle niso mogle do živega?"
"Čisto natančno! Saj pravim da sem poleg stal."
"In krogle niso zadele? In Frank jih je ujel—?"
(Dalje prihodnjič.)
DOPISI
"Cvet" gost "Javornika"
V soboto teden je proslavil 10-letnico obstoja pevski zbor "Javornik" v Barbertonu z lepim koncertom in banketom. Prireditev je dobro uspela in program je silno ugajal avdi-jenci. Pevski zbor "Cvet" je' imel čast gostovati in sodelovati ob tej pomembni obletnici.
Pevski program so otvorili mladi pevci in pevke zbora "Javornik" z ameriško himno "Star Spangled Banner"; program je vodil g. Lekšan, aktiven barbertonski društveni delavec. Takoj nato je imel govor prvi pevovodja te pevske skupine g. Andrew Bombach, ki se je skoraj čudil pevskemu napredku in jim želel mnogo uspeha. Zbor "Javornik" je takoj § prvo pesmijo, "Hrepenenje po domovini," pridobil srca navzočih. Moški zbor je s pesmijo "Planinska roža" prijetno očaral vse. Ta pesem je težja skladba, toda so jo dobro izvršili. Nato je sledil govor Rev. Medina, tamkajšnjega župnika, ki je meni, kot tudi mnogim drugim, posebno ugajal, ker je v kratek govor vpeljal važne zanimivosti. Med drugimi so mi ostale v spominu sledeče njegove besede: "Pevski zbor 'Javornik' je donesel Barbertonu mnogo veselja in zato čestitam pevcem in pevkam ob 10-letnici in jim želim mnogo uspeha in še posebno moram čestitati njih spoštovanemu pevovodji g. L. šemetu in mu kličem še na mnogo let zdravja." Rev. Medin je zatem podelil lepo priznanje zboru in občinstvu so se dopa-dle lepe besede.
"Všmihelu jaz hišico imam,'' solo, je pel mladi Andrew Ne-do, ki zna z nadaljnim treniranjem glasu še marsikaj doseči — Dalje je nastopil moški kvartet, sestoječ iz ustanovnih čla nov zbora, In so zapeli "Razsta-nek," nakar je nastopil mošk zbor s pesmijo "Od Urala," kar se je tudi dopadlo občinstvu. Med točkami so govorili in čestitali zastopniki raznih barber-tonskih društev in ustanovnikov zbora. Pevski zbor "Cvet" je sodeloval s pesmijo "Oj poglejte ptičke" in himno "Cvet," in sklepajoč po aplavzu, je petje navzočim ugajalo. "Korotan" in "Nazaj v planinski raj" so peli skupno pevci in pevke zborov "Javornik" in "Cvet," katerim je sledil buren aplavz v priznanje. Pevovodja obeh zborov je g. Louis šeme in na piano sta spremljevaii gospodični Mar;* Gorance and Elsie Artel.
Servirana večerja je seveda vsem ugajala ir. se hvalevrednim kuharicam izreka iskreno priznanje. Razvila se je prijazna zabava in ples v zgornji in spodnji dvorani takoj po končanem programu. Vladalo je veselo razpoloženje med vsemi in vse prehitro je prišla polnoč, da je moral avtobus odpeljati nazaj v Cleveland.
Lep večer je nam vsem bil in tem potom se prisrčno zahvaljujem "Javorniku" in Barber-tončanom v splošnem za vsestransko prijaznost in postrežbo. Zeleč "Javorniku" še mnogo let napredka v imenu vseh pevcev in pevk "Cveta," ostajam s pevskim pozdravom
Ančka Traven.
|ako postrežljiva in vljudna. Obiščite ju ob priliki. Tam dobite tudi lepe stenske koledarje. Se reče, sreča zame je bila, da sem prišel tje ravno za likof. še ga bomo pili, kot vse kaže. Lužarje-vima pa čestitam.
Joe Pograjc.
Naselbina napreduje
Cleveland, O.—Tole je novica, ki kaže napredek slovenske naselbine. Mr. in Mrs. Anton Lu-žar sta nmreč postala hišna posestnika. Kupila sta hišo takoj zraven njih gostilne, na 6721 St. Clair Ave. Tako je zopet eno posestvo prišlo v slovenske roke. Pri kupčiji sta posredovala zemljiška prodajalca Joseph Pikš in Andy Ružička. Lužarjeva se V kratkem preselita v svoje lastne prostore. Oba sta poznana kot
Za kulturni vrt
Cleveland (Newburg), O. — Cenjeni rojaki newburškega okrožja! Zopet se obračam do vas ter vam naznanjam, da bo zopet prilika, da priskočimo na pomoč našim vrlim, delovnim, kulturnim možem in ženam, uradnikom Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki na vso moč delujejo ter pritiskajo tistega, ki nas še doli tlači. To je dolg in tega dolga je še nekaj, ki ga mora biti konec. Vsa okrožja ga tepejo in ga dol pritiskajo, tako da spomladi ta dolg ne bo več živel.
Newburzani se bomo zbrali v našem narodnem domu na 80. cesti v nedeljo večer. Lepa prireditev bo in za korist kulturnega vrta. Mr. Anton Grdina bo kazal slike in sicer take, ki jih mi Newburžani težko čakamo, namreč razvitje zastave društva Kraljica Miru št. 24 SDZ. Lep d'an je bil takrat in na tisoče občinstva je bilo navzočega. Vse to je bilo vzeto na film. To je krasna slika in že samo ta je vredna 25 centov vstopnine. Pa še veliko drugih slik iz naše naselbine bo, ki se niso še nikdar kazale.
Slišali bomo tudi krasno petje naših newburških pevcev. Nastopili bodo najbolj odlični govorniki, kot g. Ivan Zorman, sodnik Frank'J. Lausche in drugi. Potem bodo nastopili naši mladi umetniki, ki bodo pokazali svoje talente. Pa še veliko drugega se bo videlo in slišalo, pa vse to samo za 25 centov.
Newburško okrožje za kulturni vrt je že veliko naredilo za ta vrt in zasluži vse priznanje. In kakor smo se pokazali v složnosti do sedaj, tako se pokažimo tudi prihodnjo nedeljo zvečer. Zato vam kličem: v nedeljo 12. decembrq, vsi v S. N. Dom! Saj nas tudi cenijo in poznajo kot dober in kulturen narod. Za ta narcdni ponos so se borili naši predniki, naši vel-možje že stoletja. Eden med njimi je bil škof Baraga, ki ga poznajo Indijanci in Amerikan-ci, ki je širil kulturo in pravo vero med njimi. To njegovo delo mora biti tudi nam v čast.
Ne bilo bi pa prav, če bi kulturni vrt, v katerem stoji spomenik škofa Barage, ne bil plačan. Sedaj so res slabi časi, zasluži se malo. Zato smo pa tudi določili samo 25 centov vstopnine za nedeljo zvečer. Pa tak program je v resnici vreden dvakrat več. Kdor more pa še kak dolar prispevati, naj to stori. Vse skupaj, kar je že prej dal, se mu bo zapisalo v spominsko' knjigo, ki izide v kratkem. Ta knjiga bo poslana tudi v stari kraj in povsod, kjer živi slovenski rod. Torej bodo naši rojaki videli, da ste tudi vi med kulturnimi Slovenci. In svetniški škof Baraga bo videl, kako se moramo truditi za narodni vrt kjer stoji njegov spomenik. Ravno tako je imel Baraga tež-koče in težave, toda to je bilo med divjimi Indijanci, ki niso vedeli za kulturo, dokler jih ni on podučil. Danes je pa vse drugače, ko imamo mi težkoče med svojimi brati, ki se štejejo za napredne in kulturne, dajo pa nič za kulturo in ne za naprednost. Vseeno naj prosi Baraga pri Bogu tudi za tiste, da bi jih Bog razsvetlil, da bodo prispevali tudi oni, ki dozdaj niso še nič. Tako bomo lahko rekli, da je ta kulturni vrt last
vseh Slovencev.
Torej kdor bi še rad kaj prispeval, naj pošlje na centralnega tajnika ali pa da pri newbur-
škem okrožju.
Anton Meljač tajnik.
DNEVNE VEST!
Največji ameriški parnik Leviathan prodan
New York, 6. decembra. Zvezna vlada je prodala največji ameriški parnik Leviathan, ki je nosil 44,000 ton. Kupila ga je za $600,000 neka angleška družba, ki trguje s starim železom. Leviathan je bil nekdaj kraljica morja, in tekom svetovne vojne je prevažal ameriške vojake v Francijo. Parnik so Amerikan-ci zaplenili Nemcem leta 1914, ko je bilo skoro še nov. Nemci so ga zgradili s stroški $10,000,000, in ameriška vlada je potrošila na-daljnih $6,000,000, da je parnik modernizirala. Sedem kompanij je licitiralo za parnik, katerega so končno dobili Angleži. Tudi Japonci so stavili zelo visoko ponudbo za parnik, toda vlada ni hotela ob tem času prodati Japoncem parnik, da se Ameriki ne bi očitalo, da pomaga Japoncem.
Dobra jabolka
še vedno imamo izvrstna zimska jabolka na razpolago. So zdrava, okusna in poceni. Dobite jih, če se zglasite pri
Valentin Mavko
North Dayton Rd.
Madison, Ohio (288)
Odda se
lepa svetla soba, s prostim vhodom, kopališče in tudi garaža. Vprašajte na 14910 Sylvia Ave.
(288)'
Naznanilo rojakom
v Clevelandu, Akronu, Barbertonu in drugih mestih države Ohio, še se dobi prve vrste črni mošt iz države Ohio. Glede podrobnosti pokličite KEnmqre 3445, za cene in drugo. Mi pripeljemo na dom.
Mandei The Mover
15803 Waterloo Rd. Cleveland, O.
(290)
Kongres nasprotuje pokojninam veteranov
Washington, 7. decembra. Finančni odsek poslanske zbornice nikakor ni ugodno razpoložen napram zahtevi vojnih veteranov po pokojnini. V kongresu so mnenja, da so nekdajni vojaki dobili dovolj. Od leta 1919 pa vse do danes veljajo bivši ameriški vojaki, ki so se udeležili svetovne vojne, nič manj kot $7,-000,000,000. Vse države na svetu niso skupaj toliko žrtvovale za bivše vojake kot je Amerika. Poleg tega plačuje zvezna vlada vsako leto $145,000,000 za bolne vojake in da tudi sieer betežnim vojakom vso mogočo podporo. Pokojnine vojnim veteranom bi veljale zvezno vlado na leto najmanj $750,000,000, kar je pre-ogrcmna svota v očigled dejstva, da mora^vlada podpirati tudi brezposelne.
-o—-—
Ministerski predsednik Jugoslavije v Rimu
Rim, 7. decembra. Milan Sto-jadinovič, ministerski predsednik Jugoslavije, je dospel v Rim, da vrne "prijateljski" obisk, katerega je naredil marca meseca laški minister za zunanje zadeve Ciano. V uradnih krogih se poroča, da je namen obiska dr. Sto-jadinoviča, da utrdi prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo, in da se ljudem v zasedenem Primorju podelijo večje svobodščine. Obenem se bo obravnavalo tudi o novi trgovski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo, ki daje slednji gotove prednosti in ugodnosti. Vladni organ "Vreme" piše, da obisk dr. Sto-jadinoviča ne pomeni nobene spremembe v zunanji politiki Jugoslavije napram Franciji.
MALI OGLASI
Rabljeni mali radiji in peči naprodaj od $2.00 naprej. Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 St. Clair Ave.
(Wed. Fri. X)
STENSKI KOLEDARJI
Vsem onim, ki ste pošiljali svojcem v domovino naše stenske koledarje, naznanjamo, da jih imamo tudi letos v zalogi, enako velike in različne z velikimi številkami. Kjer so takega koledarja že vajeni, ne morejo biti brez njega, ko nastopi novo leto.
Največ prijaznosti izkažete svojcem v domovini, ako jim pošljete celoletni spomin in za to je posebno primeren velik stenski koledar. Prinesite ali pošljite naslove za vaše prijatelje kjerkoli. Za vsak poslani koledar je treba priložiti 25c.
A. GRDINA IN SINOVI, Inc.
6019 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
..(Nov. 24. 27. 30. Dec. 3. 6\ 8.)
REJ EN 1 PREŠIČI NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, leins, izvrsten špeh.
Ktljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletlno po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
VINE ST.	WILLOUGHBY, O.
Telephone Wickliffe 110-J-2

LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. S612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978
Obuvalo za Vso družino
BUTALA'S
SHOE STORE
6410 St. Clair Ave.
Naznanilo
članicam društva Srca Marije (staro) se tem potom naznanja, da se bo vršila glavna letna seja v nedeljo 12. decembra ob 2. uri popoldne v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Asesment se bo začel pobirati kakor navadno ob 1. uri. Prošene ste vse člani-} ce brez izjeme, da gotovo pridete na to sejo, ki j? velikega po- J mena. Sklepi te seje se bodo vpoštevali v bodočem letu. Obenem bo volitev odbora, torej udeležite se vse. Prosim tudi one, ki dolgujejo na asesmentu, da poravnajo, in enako tudi one, ki imajo vstopnice od letošnjega banketa, da poravnajo ta mesec, da se lahko uredijo knjige in zaključijo računi. Na svidenje v nedeljo popoldne. S sestrskim pozdravom
Frances Novak, tajnica
(Dec. 10.)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znizana cena A a ** in stane samo:	LaUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Razprodaja pohištva za praznike
Tukaj je res pravo BOŽIČNO
DARILO za VAS ZASTONJ
En $39.50, hotel special INNERSPRING MODROC
se vam bo dostavil absolutno ZASTONJ z nakupom kateregakoli seta pohištva.	®
ZA SPREDNJO SOBO, SPALNICO ALI JEDILNICO
Mi smo pripravljeni, da vam pokažemo največjo iz bero pohištva, ki je bil še zbran v naši zgodovini. Čas je kratek. Največ tega moramo prodati pred novim letom. Tukaj je, kako bomo to napravili.
ZNIŽALI BOMO CENE DO KOSTI
poleg tega bomo dali ZASTONJ z vsakim setom pohištva ta $39.50 hotel special Innerspring modroc.
Lahka odplačila! Nič c bresti! Zamenjajte vašo staro Ncrth tos-rican Bank hranilne knjigo M pohištvo, ki ga p; t robu
THE KRICHMAN & PERUŠEK
HRANITE TUKAJ NA DARILIH
ODPRTO ZVEČER
FURNITURE CO.
15428-30 Waterloo Rd.
Franklin 5 10c IrtroVlnp"
tM&gsm
Prodajalna .1? odprta nocoj do 9
02535323485348480001010101000102015353000201010201534853000002020202020001535301

a ■ ••-ihii«rr rfii^ii fj i V
jtWiWlW«®
Krasen, močan, lahek za obrat
NAJFINEJŠI ČISTILEC, KI GA ZAMORE DENAR KUPITI
Izbirajte pametno . • ■ « pite JI Royal za božič
res. $59.95 za božič (f O A O l
Železna cesta
ROMAN
Neale je molčal, če bi bil rekel se besedico, bi bil izdal prijatelju svojo misel.
Ko sta z Larryjem odhajala iz hotela, je bilo solnce že visoko na nebu. Nealu je bilo, kakor da čuti v jutranjem vzduhu nekaj globljega, ne samo solnčne svetlobe. Ob pogledu na Camp-bella, ki je čakal na tistem vogalu ulice, prav tam, kjer sta ga bila srečala prejšnji dan, je jela kri v Nealovih žilah hitreje u-tripati.
Campbell se jima je svetlo nasmehnil v pozdrav. "Evo me spet," je dejal.
"Vidim," je prisiljeno rekel Neale.
"Sporočilo imam za vas od vodje."
Larry se je primaknil bliže, vlekoč se za pas, kakor je bila njegova navada, in oči so se mu zasvetile.
"Pravi, da zahteva od vas — kot osebno uslugo — da ga po-setite," je nadaljeval Campbell.
Neale je zardel. "General Lodge!" Rahla toplota se mu je razlila po žilah.
"Da. Ali pojdete z menoj?"
"Hm—zdi se, da ni moči drugače," je odvrnil Neale. Ni mu bilo, kakor da se je odločil. Saj s tem še ni bilo rečeno, da se mora vrniti na prejšnje delo. A tedaj mu je položil cowboy roko na rame. Toliko da ni omahnil pod njeno težo. Larry je kar zijal.
"Stopita noter in zajtrkujta. Naročita tudi zame. Vrnem se takoj."
"Podvizati se moramo," je odvrnil Campbell. Komaj pol ure nam ostane, da se najemo in ujamemo delavski vlak."
Larry se je vrnil V hotel, med tem ko je Campbell odvel zmedenega Neala v restavrant in naročil zajtrk. Nealove misli sicer niso bile Bog ve kako omamljene in zmedene, a dejstvo, da je general Lodge osebno posla) ponj, mu vendarle ni dalo miru. Campbell je med tem naglobe-sedno žlobudral o zidovju, nasipih, vodnih soteskah in drugih stvareh, ki jih je Neale poslušal, ne da bi jih bil jasno razumel. Nato se je vrnil Larry, nesoč v roki Nealovo potno torbo, ki jo je postavil predse na klop.
"Mislim, da je najbolje, če jo vzameš kar s seboj," je dejal z zategnjenim glasom.
Neale je čutil, kako ga nekaj nese po neznani poti.
Poslej niso več dosti govorili. Naglo so pojedli zajtrk in se nato odpravili na postajo. Campbell je zlezel v enega izmed voz delavskega vlaka.
"Peljite se z nama, Larry," je rekel.
Tudi Neale se je pridružil tej prošnji. "Da, pelji se."
"Oh, jaz bi rad, da se uveljaviš in da zgrade železnico ; oboje pojde hitreje, če mene ne bo tam," je odvrnil Larry. Njegove sinje, svetle oči so se toplo upirale v prijatelja.
"čez nekaj dni se spet vidiva, Larry," je rekel Neale.
"Ne, ne, dečko, ti ostaneš tam."
"Odložil sem svoj posel in s tem je stvar končana. Lahko da jim priskočim na pomoč
— iz uslužnosti do -" Neale je zmajal
VLOGE v tej posojilnici
"*) zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co. 6238 St. Clair Ave. HEnd. 5670
dan ali dva šefa. Toda z glavo.
"Dečko, če ti je le trohico do mene, se vrneš na delo."
Neale je zamišljeno pomolčal. "če mi je kaj do tebe? Po zlu pojdeš, Larry, čisto po zlu, če te pustim tukaj samega."
"No, če pa ti ostaneš, poj deva obadva po zlu," je ostro odvrnil Larry; nekaj se je bilo neopazno izpremenilo v njem. "Meni je usojeno, da me vzame vrag — ako me ni že vzel — a tebe se to ne tiče!"
"V dvoje gre laglje," je rekel Neale, hoteč se pošaliti. Toda poizkus se mu je klavrno izjalovil. Larry ga je navdajal z resno skrbjo.
"Poslušaj, Neale. če se po-primeš dela, se boš itak lahko pripeljal k meni, da me posetiš, kadarkoli ti bo drago. Ako pa zamudiš to priliko—"
Larry je obmolknil. Rjavkasta rdečica njegovih lic se je bila umaknila bledici. Neale, ki ga je opazoval, je videl, kako se je cowboyevo grlo trdo napelo in skrčilo.
"Nu?" je naposled kratko vprašal Neale.
Larry je vrgel glavo nazaj. Pravkaršnja čudna, divja napetost ga je bila dozdevno minila.
"Hoj, dečko, kadar se potlej vrneš, izpraznim Beautino ple-salnico—samo da te pozabavam."
"Pa če se vrnem in te prete-penij na mrtvo ime?"
"Eh, dečko, to bo prebito malo zaleglo," je resnobno odvrnil Larry.
Po teh besedah se je Neale suho poslovil od prijatelja in je stopil v vlak.
Tabor, v katerega je bil vod nik pripeljal Neala, je stal ne koliko v kraj od gradišča, v do linici, po kateri je tekla reka Masivne stare kladare se je tiščalo osamljeno, veliko poslopje nizko in plosko, zgrajeno iz plat na in deska; in vse na okoli, če prav ne preveč na gosto, so se vrstili mnogoštevilni šotori. Voj niki so hodili med njimi; nekaj -jih je opravljalo službo, nekaj jih je pohajkovalo brez dela. V ozadju so se vzpenjala pobočja doline v temni zeleni cedrovcev in borovcev.
Med odprtimi vrati poslopja ju je srečal Baxter; pozdrav tega poštenjaka je zmedel Neala tako, da mu je zastala sapa; čista radost mu je izpreletela srce "Kaj vraga nameravate?" je vprašal Neale.
"Boss hoče govoriti z vami. Kar noter!" In Baxter ga je porinil čea prag. Prostor je bil velik, poln dima, poln hrupa, poln ljudi, poln miz in papirjev. Piramide pušek so stale pod strel-nicami. Nekdo je ogovoril Neala, a ta ni videl, kdo je. Vsi obrazi, kar jih je v naglici zajel s pogledom, so se raztapljali v nekakšni megli; radovednost in zanimanje sta bila zapisana na njih. Nato mu je Baxter položil roko na ramo. Obstal je. Po dolgem času je Neale spet gledal svojemu starešini iz oči v oči. Baxter1 je nekaj rekel, toda Neale ni razumel njegovih besed. General Lodge je bil videti za starejši, strožji in bolj zagrenel. Vstal je.
"Alo, Neale!" Podal mu je roko in smehljaj mu je blisnil preko mrkega obličja.
"Pojdiva," je rekel vodja in odvel Neala v stransko sobo, ki je imela povsem drugačno lice. Bila je majhen prostor; stene so bile iz težkih brun; tla so bili šele nedavno obložili z novimi deskami; vstavljena so bila nova okna in ves prostor je bil op-
ravljen z indijanskimi preprogami, stoli in zofo.
General Lodge je s strogim, ostrim očesom premeril svojega bivšega pomočnika.
"Na cedilu ste me pustili, Neale, ko ste ostavili svoje mesto. Bili ste mi desna roka. V uri stiske ste šli od mene."
"Tista prekleta komedija s komisijami me je do besnosti utogotila, general," je z zastaja-jočim glasom odvrnil Neale. Njegovo ravnanje se mu je zdelo zdaj žalitev, prizadejana starešini. "Misel, da so obrekovali in razdejali moje delo, mi je bila neznosna!"
"Vse nič proti temu, kar sem moral jaz prebiti! Vaša dolž-nostje bila, da bi bili stisnili zobe in delali dalje. Pet milj iz-nova zgrajenih — to ni nič, prav nič."
V šefovem neupogljivem glasu in njegovem shujšanem, za-mračenem obrazu je Neale čutil in videl sledove težkega bremena; spomnil se je Lincolna in strastno kesanje ga je pograbilo za srce. Le zakaj ni bil ostal zvest temu stanovitnemu možu, ki ga je potreboval!
"A meni se je zdelo tako važno," je zajecijal.
"Zakaj niste mogli gledati na ta pripetljaj enako kakor na vse ostale tehnične zapreke?"
"Zdi se, da je v meni trohica strahopetca."
"Neale," je povzel gen. Lodge, "kaj ste delali med tem?"
Neale je pobesil glavo.
"Klatili ste se po taborih — potepali se iz kraja v kraj — popivali in igrali — kaj?"
"V svojo sramoto moram priznati, sir, da nisem delal zadnje čase ničesar drugega," je odgovoril Neale in pogledal vodji v obraz.
"Sram vas bodi. Mlad človek z vašim razumom, vašim pogumom in vašimi darovi! Nihče, kar je mojih ljudi, ni imel takih možnosti kakor vi. Da ste ostali, bi danes načelovali mojemu inženjerskemu štabu. Baxter je doslužil. Boone je bolan. Hen-ney je moral prevzeti delavnice v Omahi . . . In vi, ki vas kliče-ta bogastvo in slava, zavržete svoje mesto — da greste zapijat in zaigravat svoje življenje po teh prekletih taborih!"
Prezir generala Lodgea je za-
del Neala kakor udarec z bičem.1
"Morda vam ni znano, sir: izgubil sem — človeka, ki mi je Ibil neizmerno drag. Od tistega trenutka mi ni bilo ničesar več mar."
Neale še je obrnil proti oknu; sram ga je bilo solz, ki so mu zalile oči. "Da ni bilo tega, nikoli vas ne bi bil pustil na cedilu."
Vodja je stopil bliže in mu je položil roko na rame. "Verjamem vam, sinko. Morda so bile moje besede pretrde. Pozabiva to." Glas mu je postal mehkejši, pritisk njegove roke na Nea-lovem ramenu še bolj krepak. "Vprašanje je zdaj, ali se hočete spet vrniti na delo?"
Nealu je bilo, kakor da ga je nekaj vzdignilo iz mrkega razpoloženja, v katero ga je bil potegnil spomin. Obrnil se je k tarešini in je zagledal v njem irugega človeka. Njegove črte ,30 bile svetle, ustnice so izražale prijazno vnemo in ostre, stroge oči so zrle mehkeje.
(Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Naznanilo in Zahvala
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o veliki izgubi naše prelj ubljene in nikdar pozabljene matere in soproge	.: ■
LOUISE MANDEL
ROJENA GREGORČIČ
ki je previdena s svetimi zakramenti v bolnišnici mirno v Gospodu zaspala dne 6. novembra 1987 v starosti 58 let. Doma je bila iz vasi Mirna, na Dolenjskem.
K večnemu počitku smo jo položili dne 9. novembra 1937 na Sv. Pavla pokopališče.
V dolžnost si štejemo se iskreno zahvaliti prijateljem in sorodnikom, ki so v njeni bolezni poslali cvetlice ter obiskovali pokojno mater v bolnišnici ali na domu, ter vsem, ki so nam storili kaj dobrega ob času prevelike žalosti. Tako tudi lepa hvala vsem, ki ste jo prišli pokropit, vsem, ki so pri njej čuli in molili ob krsti ter se udeležili pogreba.
Posebno se prisrčno lepo zahvaljujemo Rt. Rev. Vitus Hribarju za obiske in tolažbo v njeni bolezni doma kakor tudi v bolnišnici in za podeljene svete zakramente in za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev in za opravl jene cerkvene pogrebne obrede ter za ganljiv tolažilni govor v cerkvi.
Ker je tako veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev podarilo krasne vence, svete maše in brezplačne avtomobile, nam je nemogoče omeniti imena vseh posamezno, zato naj velja naša najglobokejša zahvala vsem, ki so podarili krasne vence, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojne matere in soproge kakor tudi prisrčna hvala vsem za obilne darove za svete maše, ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Nadalje se želimo prisrčno lepo zahvaliti članicam oltarnega društva od Marije Vnebovzete in podružnice št. 10 Slovenske Ženske Zveze, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti in ki so jo spremile k večnemu počitku. Ravno tako članom društva V Boj št. 53 SNPJ, ki so nosili krsto ter jo spremili in položili v hladni grob.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Joseph Zele in Sinovi za točn6 postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba, kakor tudi lepa hvala Mrs. Žele za vso prijazno postrežbo.
Tebi, preljubljena draga mati in soproga, pa globoko potrti nad to bridko izgubo želimo, da počivaš v miru v zasluženem počitku! Od žalosti se nam krči srce, ko obiskujemo grob, kjer počivaš sedaj sama. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
John Mandel, soprog;
Theodore, Christy, Phillip, John, sinovi;
Louise poročena Špehek, Angela poročena Kolman, hčeri;
Dorothy, sinaha; Louis Špehek, Joseph Kolman, zeta.
V Californiji zapušča žalujočo sestro Frances Ripel.
V stari domovini pa sestro Antonijo.
Cleveland, Ohio, 8. decembra 1937.
SPECIALNO ZA BOŽIČNI NAKUP!
SIX-WAY, SIGHT-SAVING REFLEKTOR SVETILKA
Imamo polno zalogo elektri-čnih svetilk tudi za na mizo.
Krasno darilo ki se ga bo družina rado-vala. Bron ali ivory ter z zlatom prevlečeno, z svilenim senčni-kom.
NAJBOLJ FAMOZEN TOASTER NA SVETU
Popolnoma avtomatičen. Poleg tega, da je čisto zanesljiv in točen, je tudi krasno izdelan. Takole pa deluje: Notri se dene en ali dva, kosa __ kruha, se pritisne na ročko in se kar pozabi na to. Kadar denete dial za lahko ali močneje opečen kruh, boste dobili kar želite. Kadar je toast opečen, skoči sam ven. Nikdar ni sežgan.
Odplačila samo 50^ na teden
SUWeamavt^
Najboljši mešalec za jedila, kar jih je bilo še narejenih. Dobi se v zeleni, ivory ali be-lo-črni barvi. Ta mešalec za živila je najbolj priljubljen pri ženskah. Je tudi najtrdnejši, prenoslj i v i mešalec. Ima tako gonilno moč, da se ne ustavi in tudi ne gre počasneje, če po-, stane zmes bolj trda. Kompletno z stiskalcem za m sok, 2 krasni skledi. Ta Mixmaster bi bil jako lepo božično darilo za vašo ženo ali mater.
"Čjive eUcfdcal(fife'
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, 6104 St. Clair Ave.	ENdicott 3634