Acceptanc« fer mailing at apecial rat« of postag« provkM for in section 1103, Act of Oet. 8, 1917, authorUed on Jun« 14, 191Š. Ofenziva ameriške delavske federacije proti davku na nakup Za to vrsto davka je plutokracija zelo navdušena, ker jo razbremenjuje državnega davka na nepremičnine. V Illinoisu se je to najbolje pokazalo; državni davek na zemliiča in poslopja je odpadel, odkar je bil uveden nakupovalni davek. Reveži so najbolj udarjeni, ker morajo v splošnem prispevati največ Chicago. — Ameriška delavska federacija poziva organizirano delavstvo, naj v politiki odločno nastopi proti nakupnemu davku. ,0 tem davku pravi, da ni v "realnosti nič drugega kako skema za davčno razbremenitev imovitih in preložitev stroškov vlade na tiste sloje, ki najtežje plačujejo". Ta analiza je pravilna in ni v nobeni državi bolje demonstrira na kakor v Illinoisu. Spomladi leta 1908 je illinoiska legie-latura sprejela takozvani "okupacijski davek", v resnici nakupni davek. Zakon je atopil v veljavo s 1. julijem omenjenega leta. Sprejet je bil pod pretvezo, da bo z dohodki država financirala relif za brezpoaelne. Sest mesecev se je to res godilo. Po šestih mesecih j« ps država pričela rabiti dohodke od tega davka za svoje splošne u-pravne stroške. Lansko leto je iz tega vira dobila 36 milijonov dolarjev in napravila devet milijonov prebitka. V zadnjem izrednem zaaeda-nju je bil ta zakon zopet obnovljen, "ker se Je tako izvrstno izkazal." Obenem je pa Ilcrner-jeva administracija naznanila, da v tem leto (1985) ne -bo "pobirala nobenega zemljiškega davka, ker ji bo nakupni davek prinesel dovolj dohodkov za vse potrebe. Illinois je s tem dobil nov davčni sistem, ki razbremenjuje tako bogatega kakor revnega posestnika vsakega zemljiškega davka kolikor se države tiče. Milijonar in delavec z mslo hišo »ta postala — enakopravna. Ta "enakopravnost" je v tem. da tisti, ki je na primer plačal deset dolarjev tega davka, ga bo v bodoče moral plačati v drugi formi — in še več (nakupni davek znaša dva odstotka). Tisti, ki je plačal na primer tisoč dolarjev zemljiškega davka (korporacije in poedinec), bo sigurno prihranil |900 — nekaj več ali manj. Milijonarska posestva na čika-škem "zlatem obrežju* so zdaj "enakopravna" z revno bajto tovarniškega delavca al| rudarja ali kmeta. Njih posestRiUi ne bodo plačali nobenega državnega zemljiškega davka. In/ker drža-j va nima dohodninskega davka,' je naravno, da bo akušala uko-reniniti nakupni davek, katerega mora placovati prav tako reven delavec in celo vsak brezpo-l«lec kakor multimilijonar, Razlika je le v tem, da ga delavska družina plača razmeroma po dohodkih veliko več kakor pa bo-gatin. Zanimivo je tudi to, (la je bil ta davek v Illinoisu zelo spretno "udomačen". Ko so plutokratič-ni interesi z dominantnimi politiki vred prvič pričeli govoriti o "Jem. je nastala med ljudstvom velika opozicija. • Državo so z njim otiedlali pod krinko, da bodo brezposelni ostali brez podpore, če se ne uvede tegs dsvka. M bo šel izrecno le zs relif. In ker navidezno ni bilo druge alternative, je opozicija odnehala. • N'a drugi strani /e bil U davek. kot že omenjeno, "okupacijski", to je naložen trgovcem >n ne odjemalcem. In ker so U davek leto in pol res velinoma plačevali trgovci, bodisi iz svojca lep* »Ii pa ga pripisali k o nam, kar se vselej ni dogajalo. * opozicija skoraj popolnoma "dihala. Protestirali so le trgovci. Z obnovitvijo zakona so pa trgovci po novem letu pričeli ko-lektati ta davek direktno od odjemalcev. V realnosti ta davek ne znaša le dveh odstotkov, marveč pri manjših nakupih tudi čez pet odatoktov, kar pomeni pro-porčno znižanje kupne aile delavstva. Ameriška delavska federacija urgira unije, naj se organizirajo za boj roti temu zakonu. To naj store po starem načinu, namreč "kaznujejo sovražnike" — porazijo poslance oziroma kandidate, ki so za nakupni davek. Ta metoda je bunk. Delavski sovražniki bodo kaznovani le takrat, kadar si delavstvo zgradi lastno močno stranko. In v Illinoisu, kar več ali manj velja tudi za druge države, ne bo ta zakon nič prej odpoklican, dokler ae to ne zgodf, dokler delavstvo ne nastopi v . neodvisni politični akciji. AVSTRIJA ISCE NOVO NOTRANJE POSOJILO Dunaj. — Avstrijska vlada se je obrnila na Ligo narodov s a-pelom, naj ji slednja dovofi novo notranje posojilo v vsoti 100,-000,000 šilingov ($18,8<*>,0$0) Opazovalci pravijo, da je ta apel dokaz obupne finančne situacije v Avstriji. /Prav ti krogi radi namigujejo, da so glavni vzrok te situacije veliki stroški za vzdrževanje privatne armade sedanje diktatorske avstrijske vlade. Da je bila državna bartka tudi močno udarjena zaradi notranjih za-pletljajev, je razvidno iz poročila, ki ga je objavila "Arbeiter Zeitung", uradno glaailo avstrijskih socialistov, ki izhaja v Pragi, odkar je avstrijska diktatura proglasila socialistično stranko za nelegalno. "Arbeiter Zeitung" piše, da državna banka ni mogla izplačati dividend svojim delničarjem in vlada, da se izogne katastrofi, ki bi jo to nedvomno izzvalo, je pristala na delno izplačitev obresti delničarjem s povečanjem svojega dolga banki za 2,600,00 šilingov. HAUPTMANN -x TRDI, DA JE FISCH PISAL NOTE Flemlngton, N. J., 14. jan. — Izjava Hauptmaijnovega zagovornika Reillvja, da Domače vesti r j \ Nagla smrt Livingston, III. — Nagle smrti je umrl Frank Kukec, star 66 let in doma is Neienca pri Krškem. Svoječasno je bil Član društva 96 SNPJ ln tu zapušča še-no in tri sinove, enega siniPpa v starem kraju. Nov grob v Penni Johnstown, Pa. — Tu je umrl John Tegelj, star 60 let in doma is Rakeka na Notranjskem. Svoječasno je bil član SNPJ, to- Reillyja, da je Isidorjda pred nekaj leti je prejel od-Fisch pisec odkupninskih not in' pravnino. Tu zapušča ženo, dva da bodo njegovi eksperti v pisavi ovrgli pričanje državnih zve-dencev, da je edini Hauptmann pisal note, je povzročila, da je sinova in pet hčera. Aretirani ropar Cleveland. — V zvezi z ropom tožilstvo danes znova pozvalo \ f8™^ pr^jaJ- nMH snHiiAo "M J« *>il *« «ati »retiran mlad Slovenec, star 2A let in doma nekje v CoMnwoodu. pred sodišče zvedenca Alberta 6. Osborna z namenom, da po-, bije vsako takšno nakano zago-vomištva. Izidor Fisch, krznar-akl delavec, je bil Hauptmannov znanec v New Yorku, ki pa je pred dvema letoma odšel nazaj v Nemčijo in tamkaj umrl za je-tiko. Hauptmann skuša vso krivdo zvrniti na tega Fischa. Fisch je pisal terjatvene note, dr. Condon je Fischu izplačal odkupnino za otroka in Fisch je pred odhodom v Nemčijo izročil del Lindber-ghove vsote Hauptmannu. Reilly j« tudi izjavil, da bo Hauptmann prva priča, ko pride zagovorništvo na vrsto. Zanj bo pričala tudi Hauptmannova ženo. Zagovorništvo bo imelo o-krg 50 prič. Stavka povod resigna-cije župana v Havani Havana, Kuba. — Zupan Mi-guel Mariano Gomez je podal o-stavko in s tem uresničil grožnjo, da raje odstopi nego pristane na zahteve zdravnikov, ki ao lastavkaH v bolnišnicah. Zdravniki so zahtevali, naj župan ponovno uposli tri zdravnike, katere je odslovil, kar pa je Gomez odklonil. Vozniki taksijev in delavci pri mestnem vodovodnem sistemu so tudi zagrozili s simpatično stavko. Sedem mestnih uslužbencev je bilo sretirsnih, ko so prišli v glavni stan svoje unije, katere mestna uprava ne priznava. Unija je potem sklicala shod, na katerem se je razpravljalo o protestni akciji. V pasivni stavki so tudi uslužbenci delsvskegs de-partmenta, ki so sicer prišli v pisarne, toda prijeti niso hoteli VLADNO-DELAVSKI PROJEKT ZGRAJEN Stanovanjska poslopja nosijo ime delavca, ki je bil ubit v stavki no-gavičarjev SLAVNOSTNA OTVORITEV po- NewyorŠkl urad zaprt New York. — Jugoslovanska vlada je odpravila tukajšnji Informativni, trgovski in turistični urad, ki ga je upravljat kon-štantin JokalmovIČ. Rojak ubit na cesti -Walsenburg, Colo. — Pri avt-ni nesreči zadnje dni je bil na mestu ubit John Jerman, druga dva moška, ki nista Slovenca, so pa odpeljali v bolnišnico. Jerman ni bil pri nobenem društvu ln zapušča pet nepreskrt>ljenlh otrok. Se en grob v Pennl Forest City, Ps.—Tu je umrl Anton Podboj, star 60 let in doma iz Borovnice. Bil je star naseljenec in v Ameriki zapušča Ženo in štiri sinove, od katerih je eden zdravnik, drugi pa mestni svetovalec v Forest CKyJu, tretji je v Kansasu in Četrti v Alaski. Novi |ribovi v Cleveland u Cleveland. -3 Te dni je naglo umrl John Sodar; star 40 let in samec. Zadela ga je srčna kap. V Ameriki je bil 26 let in tu zapušča brata in sestro. Bil je iz Drašče vasi pri Žužemberku. — Umrla je Alojzija .Kolenc, roj. Grum, stara 60' let in doma is Dolnjega Bresuja pri Višnji gori. V Ameriki je bila »2 let in zapušča moža, dva sinovs in dve hčeri. — Dalje je umrl 63-letni John Jakič iz Zapotka, ki je bil v Ameriki 86 let. za nobeno delo. Zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, toda ta stavka bo kmalu poravnana, ss glssi Izjsvs delsvskegs tsjniks. Philadelphia, Pa. — (FP) Mack!eyjeva stanovanjska slopjs v Philadelphiji so bila te dni slavnostno otvorjena. Ta stanovanjski projekt, ki sta ga skupno zgradili delavska unija in vladna ustanova, ima značilnost, da je prvi te vrste v tej deželi. Projekt je sponforlrala Ameriška federacija nogavičar-skih delavcev, financirala pa uprava PWA. Stanovanja nosijo ime Carla Mackleyja, mladega nogavlčar* skega delavca, ki je bil pred štirimi leti ubit v stavki nogavl-čarjev, in predstavljajo Isredan zgled moderne arhitekture. Štiri moderna stanovanjska poalop-ja imajo prostora za tristo družin In zraven so velika igrišča za otroke in odrasle ter vrtovi. Poslopja so popolnoma varna proti ognju in v vseh sobah ao električne peči, ledenice in druga moderna oprema. Elektrika, plin, pralnica, igrišča za otrok«, velika kopalnica ter avditorij — vse to uključuja stanarina, ki Jo manj ko 910 na mesec za sobo. Pri najemanju stanovanj bo* do imeli prednost člani nogavl čarske unija, toda sprejemalo ae bo tudi druge organizirane La neorganizirane delavce. Stanovanjski izvedenci in delavski voditelji urgirajo vlado, naj zgradi več takih projektov v vseh ameriških industrijskih mestih. T ROČKI J POBIJA STALINOVE OBTOŽBE Eastman pobija zahteve železničarjev Izrekel se je proti skrajšanju delovnika. Vodje železničarjev izjavili, da ne bodo revidirali svojega programa Chicago. — Joseph B. Eastman, federalni koordinator železnic, je vsvojem govoru, ki gs je imel zadnjo soboto na konferenci predstavnikov organiziranih železničarjev, pozval U predstavnike, naj opuste svoje sedanje načrte in nudijo vso kooperacijo v poskusih za oživljanje železniške industrije, ki se nahaja v stagnaciji. Ako bodo vztrajali pri svojih zahtevah, je rekel Eastman, bo to le v škodo industriji in tudi železničarjem. Representantje železničarjev1 se niso strinjali s Eastmano-vim izvajanjem in so ga hladno sprejeli. Georgr M. Harrison, ; (Dalje ns I. itraaM (Pariz, 14.' jan. -j— Tukajšnji beli ruski tednik "Sedem dni" je danes objavil dolgo Izjavo Leona Trocklja, ki pobija vse obtoš-be iz Moskve v zvezi z atenta-tdm na Klreva. Trockij zasmehuje Izjavo sovjetskega aodišča, v kateri Je rečeno, da je atentator Nikolajev hotel pisati Trockij u s posredovanjem nekoga inozemskega konzula v Leningradu. Trockij pravi, da nI nikdar prejel kakega pisma od Nikolajeva ln če mu Je Nikolajev res hotel pisati, se je to najbri zgodilo pod pritiskom GPU (sovjetska policija). "Absolutno aem prepričan — piše Trockij — da je GPU spravila (Nikolajeva v sveto s pravim aU izmišljenim konzulom samo zato, 4* ga spravi v zvezo menoj. Stalinu je prišel umor Klrova kakor nalašč, da kompromitira vse svoje sovražnike. Zato je potreboval konzula, da sveže teroriste s mojimi prijatelji in dbenem z imperiallatl". Trocklsti v Franciji dvomijo, da Ja itJava Trocklja v omenjenem tedniku pristna, kajti Trockij nI nikdar prej pisal v kakem belogardlstičnem ali carl-stlčnem listu. Mussolinijev nasprotnik govori v Ckicagu Chicago. — Prihodnji četrtek večer, dne 17. Januarja, bo v Amalgamated Templu, 838 S. Ashland Blvd., govoril G. E. Mo-digliani, vodilni Italijanski sod-alist, katerega j« dobila v Ameriko na govorniško turo krojaška unija International Ladles' Garment Workers. Clkaškl shod so aranžiral« razne unije skupaj s socialisti. Modigllani J« bil ožji sodelavec in tudi bran I te IJ pokojnega ita-lijanaksga poslanca MatteotttJ«, katerega ae Je Mussollnl znebil i umorom. Vstopnina na shod prosts. Smrt pobrala delavskega voditelja Clevelsnd. Tukaj Je nenadno umrl tajnik centraln« delavske unije Thomaa 6. Farrell/ ki je vodil znano stavko pri A. A P. Bil je agresiven bojevnik in simpatičen razredno zavednemu gi> banju. ■4 Mehiški klerikalci obdolieni izdajstva Dve osebi ubiti in sedem ranjenih v bitki s policijo i4 r ' t .-i'. ' V" »t« DEMOKRATJE SO DOBRO NA-MAZAUMASlNO Kongresni voditelji poskrbeli, da radikalno krilo ne bo moglo "zdivjati" TORIJI OBEH STRANK SKUPAJ Pet, ki vedi v boljše razmere. (Narisal Jerger.j 14.. .....Mežico CRy. — List "KI Ns- cionsl", ki bodplra mehiško vlado, Je obdolžil mehiške klerikalce in katoliško duhovščino vele-izdajstva. List pravi, da duhovščina podžiga vernike na upor in da je ona odgovorna za sobot-ne Izgrede v predmestju Taca* buys, v katerih šta 1illl dve oae* bi ubiti In sedem ranjenih. "KI Nat ional" trdi, da je bilo v bitki 4 pMtcijo ubitih pet oseb, kaj. ti trupla treh so v bolnišnicah, trupli ostalih dveh pa sts bili tajno odnešeni z bojišča, dočim (policij« in uprava bolnišnice tr dlta, da so izgredi zahtevsll le dve žrtvi. Pet oseb Je bilo obstrrljenih v sobotnih izgredih, dve pa sta prejeli poškodbe »hI opeke In kamenja. Mod temi so trije policaji in < den gasilec. Kitka med Hlcljo iti klerikalci Je sledila aretaciji nekega katoliškega duhovna, ki je opravljal verske obrede brez |M>llciJ*ke l Masti. Verniki no prihiteli 4u hovnu na pomoč in s tem izzvali bitko. Očividci tudi trdijo, da »t bili verniki napadalci, ln če bi! bila policija rabila puške, bi padlo najmanj sto ljudi.' Policija Je končno napravila mir in aretirala nao sto klerikalcev, moških in žensk Odvedla' Jih je v zapore, kjer bodo pridržani za zaslišanje Katoliška duhovščina vodi ve- j liko opozicijo proti mehiški vladi, ki ae Je-odločila za prisiljeno sekularizacijo šolstva in socialistično vzgojo mehiške mladine To je Še lirzvalo več bitk med policijo in klerikalci in vlada Jej odredila drastične akcije, da za-tre odpor duhovščine |n verni* kov. Waahlngton. — (FP) — Ves takozvani "radikalizem" novega kongresa bo bolj težko prišel do veljave, če sploh kaj. Takoj ob prlčetku je namreč dobil tako močno utdo, da ga bodo demokratski bossi zlahka kontrolirali. Pred kongres bo prišla le taka zakonodaja, ki s« bo zdela primerna Bell hiši ln drugim, ki v VVaahingtonu kaj ŠUjejo. Navadni kongresu I k ne šteje nič. On ima le pritrditi, kar rečejo bossje. Ta uzda Je v modifikaciji dnevnega reda, ki po novih določbah zahteva, da sm« proti volji odioka, kar pomonl bossov, priti le tak predlog pred zbornico, za katerega se na peticijo podpiše nad polovico Članov zbornice. V zadnjem kongresu j« bilo to število ena tretjina poslancev, prejšnja čase pa manj- Kljub temu, da Imajo demo-k rat je ogromno večino, v obeh zbornicah — v senatni znaša 44 glaaov, v poslanski pa 220 — so voditelji Ukoj poskrbeli, da o-stane kongrss — varen. Dnevni red j« bil "Izboljšan" predvsem radi "divjih radikal-cev", ki so bili baje izvoljeni na demokratski listi pri sadnjlh volitvah. Bossom In Bell hiši Je znano, da bodo volilcl, ki ao jih iivollll, tudi nanje pritiskali med zasedanjem. In ker ss ta pritisk zns razširiti tudi na manj radikalne člane, Je bil storjen zadev-nI korak v Interesu "varnosti". In "zmernosti." . Gre predvsem radi socialne In delavske sakonodaja. Pstlcljo za takozvano Townsendovo starostno zavarovanje J« na primer podpisalo nad 20 milijonov vodičev. Velik aentlment Je med de-lavstvom tudi aa Lundeenov načrt brezposslnostnega In socisl-negs zavarovanja ter aa uzakonitev 80-urnega delovnika. - In administracija Js proti vsem tem predlogom, kar pojasni, sskaj Je bil dnevni red "Izboljšan". Na svoji strsnl Ima tudi republikanca — vae torije obeh strank. Kongresnik Hnell (I is lis ns Š. strani.) NACIJI SE BA-HAJO Z ZMAGO V POSAARJU »Saarbruecken, Poaaarje, 14. jan, — Posaarska dolina J« včeraj glasovala o politični formi svoje bodočnosti, toda uradni Izid plebiscita bo znan šele jutri Mre* malegs H milijona glasov Je bilo oddanih. Volilna komisija Lige narodov danes šteje glasove Med plebiscitom Je bil red in mir, manjši nemiri so pa Izbruhnili zvečer, tskoj po *s-ključku glasovanja; bili so kravati med n ariji In antlnaciji, katere Je mulnarodna (silicija hitro rsr.pršila. N ariji se bahajo. da je "nemška fronta" sijajn* zmagala in radi bi bili Imeli že sinoči tri-umfalne |iohode, toda mrzlo vreme In stroge policijske iHlredb« so jim preprečile nakano. Voditelji "enotne fronte" (socialisti, komunisti in katoliki) pa poročajo o velikih nacifskih sleparijah. Pravijo, da je na tisoče o-•««t> glasovalo ne postavno in t*> htrvall bodo, da Liga preišče plebiscit ter zavrfe nepoetavne ti«sove VHiko število protlna-rljev se ** pripravlja na b«g iz Posaarje; šil bodo večinoma f Francijo. Ha* vsak ds. seM. in prasaikev. Issucd dailjr e*etpt Satuidajrs, Sundars and Holidajrs. PROSVETA 1 ......................................f Urtdailki In pro«t«rl: « 1667 R. Lavrndals v Offic« of Publication; . 2667 South Uwndal« Ave. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Tvlvphon«, Rockw«ll 4004 LETO-year XXVHL Cena Hato j. HM ŽI^TZSfT^Z a"^ CHICAGO, ILU TOREK. 15. JANUARJA JAN. 15), 1M5. Sukscriptioa ».00 Ysarly, &TEV.—NUMBER 10 Glasovi iz naselbin tlMfcOT m m vtmtmio, r«hitvH«d arti«!«« «01 m< k r«turn*d Ottor manimfrfpu mick m morim. alar«. M*m. aU-. talil ko r*taraatl t* mlif uu\f wkM muhnitjr wl> iIIpmiiI an4 iUmH Dat«* a atlapaj«, aa arlm»r (JW II. lato, polaa vala— imeti« M naalutu (Hnnmi, da vam ia a U« datumom putrfcla M* raiilM. PmmIu >» pravo4a«fie. ia m vam I tet n« ustavi. ■m—.................g-.......i ■■ ia«awawwMa—t—aaaaaSaaa—e Liga narodov brez moči Kako se odvadiš kajenja ^Statiatike veHjo, da Je na zemlji vsako k* okrog 10.000 potre um-. Polovica Jih Je aeveda »e m občutljive pot resorne n\ večji * oatallh pa Je neškodljivih. (Mane ntkaPJ atotin nevarnih. Med temi Je 90 odstM** tektonskih, drugi ao vulkanski. Na Japon*** tabeleftijo vaako leto nlc manj nego treeov, na drugem mestu je aapednoarr^r'*" obala a Kalifornijo, v Evropi Jih pa našOT največ na Grškem, v Italiji in Španiji. 15. januarja^ V ITALUANfilUH SIMLJEN HAHI ©-t Dne 13. novembra ob 10. do-. ^ brezposelni' irtovrfn iavno mejo ter se italijanskim finančnim organom izkazal s svojo legitimacijo. Italijanski ob-mejni organi so Izkažnlco pregledali, jo Metetu VrttfH, obenem pa ga povabili v pisarno finančnega oddelka. Tu je moral Mete več ur čakati, ne da bi vedel zakaj. Končno so ga povabili v avfo, ki ga je popeljal — ne v Hruši-co, ampak v Postojno na karabi-nijersko postajo. TU so ga zasliševali, mu nato odvzeti obmejno izkaznico ter ga do drugega dne zaprli v zapore ekr. sodišča. I>rugi dan nlrto so ga kdt političnega zločinca odvedli v tržaške zapore v ulici Coroneo. Tu je čakal do 10. novembra. Tega dne je bil prepeljan n* kvesturo. V sobi šefa tajne policije $0 mu odvzeli verige, v katere je bil u-klenjen ter ga začeli Zasliševati. Posadili so ga na pripravljen stol, kakor sede na sodišču obtoženci. Pri zasliševanju je bilo stdem civilnih gospodov. Spraševal ga je gospod, kateremu so drugi rekli "signor cavaliere". Ta je imel v rokah Za prst debel akt spisov, v katerih so bili že zapisani natančni podatki vse Mezetove rodovine. Sedaj je iz ovadbe Meze šele lahko zvedel, česa ga dolže. Obdolžen je bil, da je bil 13. maja 1933 v Trbižu, Gorici in Korminu, kjer si je ogledoval i-talijanske utrdbe. Dolžill so ga torej špijongže in zahtevali od njega, naj to prizna. Meze se je seveda po pravici čudil take ob-dolžitve, ker ga po vojski še nikdar ni bilo v tistih krajih. "Sig-nor cavaliere" je zaradi takega odgovora bil nekavalirsko hud. Se hujši je bil neki drugi gospod izmed sedmorice, ki ga je po slovensko ozmerjal. S tem je bilo prvo zasliševanje končano. Odpeljali so ga nazaj v zapore, kjer je čakal do 80. novembra. Tega dne so ga vnovič vedli na policijo, kjer so ga večkrat fotografirali, mu vzeli prstne odtise, nakar so ga posadili v večerni brzovlak in ga odpeljali v Postojno. Tam je prosil, na mu vrnejo obmejno izkaznico, ker bi ga brez nje naša obmejna straža zaprla. Vrnili so mu obmejno izkaznico, katera pa je bila prečrtana in na njej zaznamovano, da Meze ne sme več na italijansko ozemlje. Ob pol 11. zvečer so ga v eks-presnem vlaku poslali čez mejo - kar brez voznega listka. Ker e ekspresni vlak ne ustavi v Logatcu. je Meze moral izstopiti na Rakeku in Ae isto noč peš iti v Logatec. Štirje mladi študenti aretirani Heka, decembra. — V sredo dne 5. decembra so v vlaku Iz Reke v Trnovo aretirali štiri rednjeAolce. I>va brata Rebec, Butinar in še neki drugi, katere-Va ime nam ni znano, vsi doms iz Trnovega, so se domov peljali iz Reke, ker obiskujejo srednjo kolo. Med potjo so bili vsi štirje »tirani, odpeljani na Reko in <1 tam v Koper. Kolikor nam je n$no, so obdolženi protidržav-« kh rovarjenja. Imenovani štu-h nti so bili poleg drugih vedno l'"*''bno nadzorovani v vlaku, v oli in tudi doma v Trnovem, 'svni organi so jih napadali za-<». ker so v vlaku govorili slo-•-'».-ko Pred kratkem je bil za-; ' 1 t.ya eden izmed aretlran-*'V < lo oklofutan. Iz vsega je f;./' dno. d« «e je aretacija že "I j črna* skrbno pripravljala od Prani fašističnih i Initeljsv in so »•>rda inseenlrali to aretacijo sa-»o zato, da bi svoje nepravilno " '"•"i. opravičili pred jav-'«tjo. N«-nadna aretacija Je »udila med domačimi zlasti reškim dijaštvom razburje-' • <»gf.r«Vnj* 2-Mal PlMnar Ivan ae je vrsti težko b«4an it zaporov Wica, 14. decembra. — Zad-»mo poročali, da ao aretirajo Rudolfe Karla iz Lomov ' "» pa je pr:*|t Ve-t, da so u I" kratkem zaslišanju ispusti- J^otnik Josip Meze odšel od do-ma v Logstcu ter se napotil v Hrušico, da bi si ogfcdal neki gozd, ki je že na ftaHjanskem o-Jemlju. Meze je imel pri sebi obmejno karto, katera Je WU v in veljavna do 28. maja ml. Pri Kalcih je Sestopil dr-^ ^ajte bo teč ozdravi. Ker li.- — -Konec meseca novembra le bil' skupno ž bratoma Toučič izpuščen iz zaporov Plešnar I-van, star 72 let, doma iz Lomov, potem ko je presedel delj časa v žgporu. Ječa mu je pustila zaradi njegove visoke starosti nevarne posledice. Njegovo zdrav-IJe je bik) zelo kritično, a se je ie poslabšalo. Mož leži te ves čas v postelji z visoko mrzlico in kale vse znake blaznosti. Bati se njegovo že itak nevarno stanje vsak dan slabša. Ljudstvo je Plešnerjeva bolezen silno razburila, ket se boji, da se ne bodo vrnili tudi tisti, ki so še sedaj zaprti, uničMri in bolkni. Po tem primeru lahko sklepamo, da tudi s ostalimi črnovrškimi are-tiranci nečloveško postopajo in je zato ljudska bojazen spravljena Miličniki hočejo • pretepom Izsiliti priznanje Postojna, decembra. — Pred časom so v Novem svetu areti rah miličniki delavca Ivana Ci-galeta, starega 2T7 let, sina tamkajšnjega posestnika. Aretirali so ga pod sumnjo, da je tihotapil konje čez mejo. Ker je zanikal in ni hotel priznati, kar so gk dolžtti popolnoma neutemeljeno, so ga pričeli pretepati, da bi s tem izsilili priznanje. Tako so ga v dveh urah pretepli štirikrat do nezavesti s palicami, žilovka-mi, a kadar je padel na tla še s čevlji. Po telesu je dobil več nevarnih notranjih poškodb, zlasti pa so mu ranili miševčevje na roki, ki je ne more več premikati. Mladenič je radi tega za vsako težje delo popolnoma nezmožen. Povdarlti moramo, da je bil pri vsem popolnoma nedolžen. Divje postopanje z našimi človekom Bohinjska Bistrica, 7. decembra. — V sredo 5. decembra sta prišla v Oadrg, malo vas v tolminskih hribih, dva karabinerja. Pri Rutarjevih sta naredila hišno preiskavo. Nato sta namignila Jakobu Rutarju, staremu 94 let, po poklicu mlekarju, da naj stopi pred hišo, ker morata z njim nekaj važnega govoriti. Ru-tar jima je sledil, a od tu je moral z njima v Tolmin. Med potjo, ko je &el s karabinerjema po strmi stezi navzdol, sta ga pretepala. Ko je mlajši brat Matija opazil, da sta karabinerja odpeljala Jakoba, je Šefza njimi. Naši ljudje so že navajeni na metode karablnerjev, ki pod pretvezo zaslišanja, informacij, razgovora itd. odpeljejo človeka In potem ga ni več nazaj. Bila je že noč, ko je Rutar Matija po bližnjicah prišel do jame, ki je poleg mostu nad Tolminko. Tu je slišal kako karabinerja psujeta ln pretepata brata. Ko so prišli mimo, je zakričal bratu, nakar sta oba bežala proti meji. Karabinerja sta streljala za njima, a brata Rutarja sta po več umi naporni hoji vsa izmučena pribe-žala čez mejo. Jakob Rutar je bil ves pobit In je imel na glavi znake puškinega kopita. Nafti ljudje brez soli Trst, decembra. — Naslov bo s prva začudil vsakega bralca. Težko je namreč verjeti, da bi v deželi, ki je od vseh strani obdana od slane vode, in ki ima mnogo soli, danes manjkalo šoli. Vendar je to gola resnica, kajti država je zvišala ceno soji, ki je državni monopol na 3.60 lire. kar znaša v naši valuti približno 13 Din in pomeni pri nas v Julijski Krsjini 1 kg kruhs. Država je hotela s tem novim bremenom pridobiti nov vir dohodkov, kar pa bo menda imelo baš naspro- rros vrta ten uspeh, ker si ljudje soli enostavno ne morejo več kupiti. Aretacija radi aae^mnega pisma - Trst, decembra. — Prve dni septembra so aretirali v Kortah pri Izoli 21 mladenič?v. Zgodilo se je to kmalu potem, ko je prišel Iz Kalabrije učitelj, ki je za-branil domačinom vsako sabavo. Ljudstvo je bilo vsled tega jezno. Od tistega dne so pričela pri. hajati na njega anonimna pisma. ki so bila tudi polna napadov proti fašizmu. Ko so tako a-retirali te fante,- so jih držali nad dfa mesece v zaporih kljub temu, da so primerjali pisavo vseh in bi lahko takoj ugotovili, da nI nihče med njimi pisal ano-nimnih pisem. Po dveh mesecih pa se je javilo oblastem neko dekle, ki je pisalo v zvezi s svojo tovarišico dotična pisma. Ko so obe zaprli, so izpustili razen štirih vse fante. Ostale so obdržali še dalje v zaporih in o njihovi usodi ni do sedaj nič znanega. Dekle, kl je pisalo pisma, je v zaporih znorelo in so jo oddali v norišnico. Trgovec Manfreda is Svete ljudje — aretiran Gorica, decembra. — V Sv. Luciji so aretirali in zaprli znanega trgovca in posestnika Man-fredo. Imenovani trgovec je bil povabljen na nek fašističen banket, ki so se ga morali udeležiti vsi veljaki kraja in okolice. Ker je bil nujno zadržan, je prišel na banket nekoliko bolj pozno. Tu je prišlo do prerekanja. Kmalu nato so napovedali Manfredi a retacijo, ga odpeljali najprej i Tolmin in nato v goriške zapore ter ga obdolžili, da je na banke tu razžalil Mussolinija. Druge podrobnosti in usoda obdolženca nam ni znana. Zadnje slovensko društvo ae je "prostovoljno" razšlo Gorica, 15. decembra. — Pretekli mesec so na občnem zJboru slovenskega čebelarskega društva v Gorici člani sklenili prosto, voljni razid. To društvo je bilo zadnje v slovenskih krajih sploh in je štelo okoli 300 članov. Po agilnosti Je bilo med prvimi. V zadnjih letih je nastal v delovanju društva popoln zastoj, kljub temu, da se med v Italiji prodaja Še kolikor toliko po ugodnih cenah. Članstvo se ni več odzivalo vabilom za razne sestanke in občne zbore, tako je bilo n. pr. na onem prejšnjih občnih zborov prisotnih okoli pet članov. Glavni vzrok temu položaju je bil pač strah pred političnim zasledovanjem. Od mrtvih je vstala V Zaborlcah na Poljskem je že dolgo trpela na jetikl 26 letna Elizabeta Komandrova, ki je 12. decembra končno "umrla". Smrt je bila uradno ugotovil jena po mrliškem ogledniku. Ker pa je družina pokojnice zelo siromašna, ni mogla tskoj nabaviti krste in tako je .trajalo več dni, preden so odnesli Elizabeto na pokopališče. Toda tudi ko se je to zgodilo, je bilo še vedno pre. zgodaj. Elizabeto so spustili v grob in ko so začele bobneti po pokrovu grude zemlje, s« je iz krste zaslišalo tiho ječanje. Po-grebci so onemeli in se rasbežali na vse strsni. Nekaj moških pa je imelo dovolj prisebnosti, da so veleli potegniti krsto takoj iz jame, odpreti pokrov in dvigniti iz krste navidezno mrtvo Elizabeto. Med prizori nepopisne ginjenostl so jo odnesli zopet domov. Demokrat je r to dobro namazali malino (Nadaljevanja t 1. atrani.) iz New Yorka. vodja republikancev, je že naznanil, da so republikanci za sHčno socialno zavarovanje kakor se kuhA v Beli hiši. Razlike ni dosti. Republikanski "program" , za brezposelnostno zavarovanje določa po izjavi Snella, da prispevajo v fond delavci, delodajalci in država. Kaj bodo skuhali v Beli hiši, ob času tega poročila Še ni znano. V "principu" najbrž ne bo dosti razlike med ad-ministracljskim osnutkom in republikanskim "programom".« Starostno zavarovanje je po Snellovi izjavi "vprašanje posameznih držav". Najnovejši glas iz adminlstracijskih krogov, tikajoč se tega vprašanja, je, da bo njen načrt nekoliko li--beralnejši in bo menda določal ivesno subvencijo posameznim državam. Skrajšanje delovnika na 30 ur pa sploh nI na adminlstraclj-skem programu. Da so proti tudi republikanci, je znano. Kako daleč bo prišel ta ali pa kateri drugI zakonski načrt brez adml-nistracijske podpore, ni težko uganiti. Glede financiranja brezposel-nostnega zavarovanja je znano, da organizirano delavstvo zahteva, da v sklad prispevajo le podjetniki. Green je rekel, da bodo končno plačali le delavci kot odjemalci In je bedasto taksirati jih na obeh koncih. Pravilno bi bilo, da bi vlada dobila pretežno večino sredstev, ako ne VBeh, aa financiranje vse aociulne zakonodaje od novega obdavčenja bogatinov. Le na ta način bi prišlo do nekakšne re-distribucije bogastva. Ampak v VVashingtonu je prav malo takih ptičev, ki so pripravljeni storiti ta korak. To tudi pove, koliko je vredna toliko naglašena "radikalnost" novega kongresa. „ V svojem govoru se je Eastman dotaknil vprašanja vladnega lastništva železnic. Rekel je, da on teoretično odobrava tako lastništvo, ker bi to odpravilo politične spletkarije, radi katerih sedaj trpi železniška trans-portacija. MILWAUSKI SO-1 CI ALI STI PORA• ŽILI VOJAŠNICO Eastman pobija zahteve železničarjev Mltwaukee. — To mesto ne bo dobilo nove mornaške vojašnice, katero je nameravala zgraditi zvezna vlada in katero Je avfori-zirala "nestrankarska" večina s progreslvcl Vred v mestni zbor nlci. Vso stvar Je blokiral župan Hoan, ki je vetlral predlog mestne zbornice. Zbornica je glasovala 16 proti U glasovom, da mesto odstopi vladi kos zemlje za zgraditev vojašnice. Proti so glasovali le socialisti; trije progresvlcl ao bili z milKaristl. V svoji vetovski izjavi pravi Hoan: "Kot član socialistične stranke sem se zavezal držati se strankine platforme, ki nalaga vsem izvoljenim uradnikom, da delujejo proti militarizmu in vojni v kakršnikoli formi. Ce bi kontributlral karkoli za zgraditev te vojašnice, bi to pomenilo kršitev strankine platforme. Socialisti v vseh deželah pa smatrajo platformo za svetost, katere niso pripravljeni kršiti pod nobenim pogojem." Proti novi vojašnici se je izrekla tudi eentralna delavska u-nija, v kateri so socialisti močan faktor; nadalje socialistični klubi in organizacija brezposelnih. (Nadaljevanja S i. strani.) predsednik bratovščine železniških klerkov in predsednik konvencije, je takoj objavil odgovor eksekutivnega odbora želez-ničarskih unij, izjavo, v kateri poudarja, da ne bo imel Eastma-nov govor nobenega učinka na zakonodajni program organiziranih železničarjev. Ta pro^ gram, ki zahteva skrajšanje dc-ovnika na šest in druge ugodnosti, je bil že predložen kongresu in unije bodo napele vse sile, da ga kongres uzskoni. Poleg Harrlsona so tudi dru- Naciji zaplenili 2 knjigi ameriškega pisatelja Berlin. — Tajna policija je zaplenila dve knjigi ameriškega pinatelja Theodorja Drelaerja. ki sta bili prevedeni v nemški Jezik. Knjigi sta "American Tra-gedy" ln "the Genius", kl ss po izjavi policije bavlta "z nizkimi Ijubavnlml aferami, kakor bi se vse življenje nanašalo na pro* stltutke." Zdravnikova izpoved Moral je Iti ss msssčs, drugače bi bil od lakote umrl! Delavska tajnica trga Townsendov načrt New York. — Frances Per-kins, tajnica delavskega depart menta, je v Intervjuvu napadla snani Townsendov načrt starostne pokojnine, ki določa $200 na mesec vsaki stari oaebi s pogojem, da mora biti vsa vsots porabljena v dotičnem mesecu. Intervju Je bil objavljen v "A-merlcan Magazinu". Perklnsova pravi, da zakon starostne pokoj-gi voditelji železničarjev izri- mor* biti praktičen, toda Ali «U tf na rotiti Praavaia sN Mla Maafci lUt m 'afaiaa prijatelju sil ee-odntku v ttaaovlae? Ta fa eStat Sar trajna vradeeeil, hI ga ta aaal Saaar lahka poti M« avajeapi v tfaaievtae. žili svojo nezadovoljnost nad govorom federalnega koordina torja, ker je naglasll svojo opozicijo proti skrajšanju delovni ka, "ki bi dal priliko za ponov no uposlltev milijonu železničarjev, ki so Izgubili zaslužek v tej depresiji." Eastman je poudarjal, da so bile železnice težko udarjene v tej krizi, da so zabredle v dolgove in se morajo boriti proti naraščajoči kom peticij i avtobusnih družb in is tega razloga ae 'ne strinja z zahtevami železničarjev, čeprav ae zaveda potežkoč tistih delavcev, ki so izgubili zaslužek v tej depresiji In ga ne morejo najti v drugih industrijah. On Je za uveljavljenje zdravega psnzijakega sistema in tudi za načrt, ki bi nudil primerno odškodnino odpuščenim železničarjem. Townsendov načrt sko nemogoč. je ekonom- Stavka klavni- ikik delavcev San Frsnclsco Cal. — Klavni ftki delavci v San Franciscu in Oaklandu so zastavkall z namenom, da izvojujejo višje mezde. Prizadete so klavnice Swlft, Virden in United kompanije. Stavka delavcev na vlačllnih ladjafc je bila te dni končana s zmago delavcev, lastniki ao se po kratki stavki podali in podpisali pogodbo, ki jim je bila predložena in katera vsebuje več važnih koncesij. "Samo kdor Je oženjen, ve ksj je prava sreča." "Prav Imate — samo takrat je navadno že prepozno." V Budimpešti, sredi decembra. Pred peštansklm sodiščem se js te dni razgalila zdravniška u-•oda, kakršni najbrie tudi v današnji, s protislovji in paradok si toll bogati dobi ne bi kmalu našli par. železniški uradnik Jožef Balog in zdravnik dr. Ludvik Perga sta se zaljubila v lato dekle. Lepolica je usltšala zdravnika. Prezrti ljubimec je tedaj prisegel svojemu srečnejšemu tekmecu nizkotno osveto: razkri. tal je, da Je mazač ln puitolu vec in da bo še v Ječi končal. O-Čitek mazaštva je ho*el celo -!o-kaiatl. Dvorana je bila nabito polna aamega razumnlštva. In vse je napsto pridržalo dih, ko je vstal v svojo obrambo toženi zdravnik, še mlad, simpatičen mož, kl se mu jt na obraau bralo, da njegova življenjska pet ni bila posuta s rožami,. Balog dobro ve» da sem sdravnik" je začel mirno, brez sovraštva. "Ve, kako težko sem se tolkel skozi, življenje, ve, da sem stradal ln.,llvel v največji bedi. Leta 1020. sem s najlepšimi nadam|,in poln zaupanja vase sačsl ordinacijo. Študije sem bil končal z odliko in profeaorji so ml obetali sijajno bodočnost. To-da zaman, sem čakal pacientov. Le sem pa.tja se je oglasil kak obrtnik ns Vprotlračun"; gostil-nlčarka, kjer sem Jrdel, brivec, ki me je na protlračun bril, če-vljar, ki ml je nabijal nove podplate, In krojač, ki mi je na pro-tlračun krpal ln likal obleko. Moral sSm zapreti. Leta 19*0. sem kidal sneg. Dobival sem nezaposlenost no podporo. Prenočeval sem v domu bresdomcev. V bolnicah sem dajal" svojo kri sa transfuzijo; s tem sem «1 zaslužil 40^-40 pen-gov na mesec (500 Din). A tudi ob to sem trlšel. Lačen In razcapan sem Zs odločil preseliti ss ns dešslo. Nsselll 4*m se v neki vasi ob Tisi in opfdino zamolčal, da sem sdravnik. Začel sem prodajat ljudem zdravilna zelišča in čudo-delna mazila. Čedalje več jih je prihajalo k meni. Zdravil sem jih, dajal jim nasvete in zapisoval prlrodna zdravila, In res asm dosegel resnični zdravniške u-spehe. Tods denarja nisem videl. Bolniki, sami siromašni kmetje, so plačevali zgolj z živežem. Nekega drte me pa prime gosposka, češ da uganjsm masaštvo. Pokažem jim svojo doktorsko diplomo. Od tistega dne so se sačell pacienti izgubljati; s zdravnikom niso marali Imeti opravka. Tako "razkrinkan" sem moral hočeš nočeš apet vzeti popotno palico v roke In hoditi od vasi do va«l. Tam, kjer ljudjs niso vede-II, da sem zdravnik, so me zdravilna zelišča In drugs čudodelna sredstva še dosti dobro rsdlla; celo domov sem lahko pošiljal. Tako se mHe naposled posreči k) dobiti šlužtio v neki bolnici, pred kratkim s#rp ps — kolikšne sreče f v majhnem mestu lahko odprl ordinacijo kot i>revi zdravnik ..7" Zasliševanje prič, osrsmočenl t oži tel j umakne tožbo, sprava. Celo sodniki, vajeni žalolger, so bili ganjeni* gledalci so ps odha-' jall presunjeni, kakor bi bili pro-sostvovali realistični drami. likega pomena, da imajo noge zmerom tople; saj js znano, da od toplth In suhih nog nI odvisno samo sdravje ostalega telesa, temveč tudi duhovno razpoloženje. Tem ljudem priporočamo, ds noge lepo zavijejo v časopisni (ali pa svilnati) papir in šele vrh tega obujejo nogavice. Ko ss papir obrabi, naj ga pa vržejo proč, saj je poceni. Za otroke, ki morajo v šolo — slasti na kmetih — po slabih, blatnih cestah, kjer nobeni čevlji ne drfte vods. so zelo dobro sredstvo gumasti čevlji, ki obvarujejo otroke mokrote ln mraza. Taki čeVljl so priporočljivi tudi sa odraals ljudi. Le to napako Imajo, da ne propuščajo zraka. To ps ni nič nevsrnsgs, če pazlmo> da gumaste Čevlje (galoše) v so-bi takoj sezujemo. Zdravilne rastline Sveta drevesa v starih časih. — Rastline v mitologiji. — Hrast Hi slovanska lipa 2e v pradavnih časih so imele rastline v človeškem življenju kot, hranilo tn zdravilo veliko vlogo. NI čudno, da so Jim pri-pisovall nadnaravne sile In so jih tudi kot nadnaravna bitja častili. A pri vsem tem čaščenju je Imela avoj delež tudi žena, kajti ta je bila še bolj nego mož navezana na rastline, 1« katerih je pripravljala okusne jedi in IsČlla za vsakovrstne bo-lesni« Kot prava sveta drevesa so smatrali vedno predvsem jesen, ipo, brezo, hrsst ln bukev, ki jih ima človek še danes v posebnih člsllh. V neštetih mitologijah se ponavlja predstavs o vedno zelenem drevesu življenja In drevesu, k| drži v svojih vejah svet. To drevo js bilo običajno hrast In skrivnostna ten-ska bitja, vile, rojenice in druge pol božiče SO Imele nalogo, da ga zalivajo z vodo življenja. Sta-rogrška mitologija Je smatrala sploh vsako drevo za sedež villn* sklh bitij, drlad, jesenu so nekoč prinašali mlečne darove, lipa Je >lla v posebnih Časteh kot drtwo. kl daje Vsakovrstne zdravilne čaje, breza Je še v krlčansklh legendah drevo, v katero nikoli ne trešči. ^ Is lipovlne so nekoč posebno radi rezali podobe svetnic (stari Slovani pa so delali Iz nje svo. Je "lipove bogove"). Iz brezovega soka so pripravljali osvešu-joče pijače za otroke In doječe matere ali tudi "hresovo vino". V brezah se skrivajo bajs duše mrtvih mlsdih dsklst. Hrsst In bukev sts dsjsla tolst In redllen sad. Is besgovega cvetja priprav.r IJajo dobre goapodinje šs dsnes okusne Jedi In zdrsvllne čsje, Is njegovih Jsgod ps omaka In mezg«. V bolssnih so nekoč beagovi božiči darovali kruha In sira In če j« liesag ob hiši pričel veneti, so smatrsli to xa veliko nesrečo, kl na|>oveduJe bližnjo smrt kakšnega družinskega člana. Iz trnulj so pridelovali vino, kl so gs sladill s moštom, Iz Ja-rod Jereblk pa čarovne pijače, le v nekem grobu iz 12. stoletja pred našim štetjem na Švedskem so našli vejo Jereblk«. Zdravilnih rastlin v pradavnih časih niso gojili, temveč mi rasle divje In so jih ženske rezale ali Iskopsvale, da so Jih potem sveže, |N»sušene ali prsžene uporsblja!« kot zdravila za vse mogotl neki moj prljsfelj v pljs-nlkl in dalavšl? Za te ljudi js vs- nosti." je mnogo tskšnfh, ki zanje gor nji nasvet ne bi prišel v poštev Enkrat je po večerji Pavel spustil zaveso na oknu, sedel v kot, obesil na steno nad svojo glavo svetilko in je začel čltati. Mati je po-spravila posodo z mize in vrnivii se iz kuhinje se mu je oprezno približala. Vzravnal je glavo in jo vprašujoče pogledal v obraz. — Nič, nič, Pavluša. le tako!... — je dejala bri in odšla. Nepremično je obstala za hip v kuhinji, vsa v'mislih in skrbeh, potem pa si je umila roke in se vrnila k sinu. — Neksj bi te rsda vprašala, — Je dejala potihoma, — kaj ČiUi neprenehoma? Pavel je zaprl knjigo. — Sedi sem, mama . . . Sedla je in se zravnala pazno pričakujoč nekaj važnega. Ne da bi jo pogledal, je začel Pavel s precej tihim in trdim glasom: — Prepovedane knjige berem. Prepovedane so zato, ker govore resnico o našem delavskem življenju ... Na skrivnem se tiskajo, in Če jih zalotijo pri meni — mi ječa ne odide v ječo me vrtejo zato, ker hočem izvedeti resnico . . . Ali si razumela? Sapa ji je zastajala. S široko razklenjenimi očmi je pogledala sina, in ves nov in predru-gačen se ji Je zdel. Drug glas—globočji, krepke jši in bolj zveneč. S prsti je sukal tanke, goste brke in čudno izpod čela gledal tja nekam v kot. 2al ji je bilo sina in zbala se Je zanj. — Zakaj tako, Peša? — ga je vprašala na-tiho. Vzravnal je glavo, jo pogledal in mirno odgovoril : — Resnico hočem izvedeti. Njegov glas je bil tih, ampak trd, oči so se mu kljubovalno bliščale. V svojem srcu je začutila, da se je sin njen za zmerom posvetil tajni in strašni reči. Vse in vselej se ji je zdelo v življenju neizogibno, vsjena je bils vdanosti in tako Je tudi sedaj le potihoma zaplakala, ne da bi našla besedo v svojem od gorjs in bridkosti užaljenem srcu. — Ne plakaj! — Ji je dejal Pavel tiho in ljubeznivo; In pri srcu ji je bilo, kskor ds bi se bil poslavljal. — Premisli le, kakšno življenje živimo? Glej, štirideset let ti je — sli ps si živels? Oče te je pretepal ... zdaj razumem, da je na tvoja pleča nakladal vse svoje gorje . . . evojega živ« Ijenja gorje . . . Davilo ga Je, pa nI vedel odkod. Trideset let je delal, začel Je, ko je vsa tovarna bila v dveh poslopjih, s dsnes jih je — sedem 1... Pabrike rasto, ljudje pa umirajo od dela v njih. Strahoma in željno ga je poslušala. Oči so mu lepo in svetlo gorele; nsslanjaje se s prsmi na mizo, se je primaknil k materi in Ji je naravnost v obraz, od solza razmočen, govoril svoj prvi govor o resnici, ki jo je rszumel. Z vso silo svoje mladosti in s vsem ognjem učenca, ponosnegs ns svoje znsnje, sveto verujočega v resnico, je govoril o tem, ksr mu Je bilo jaano; ne toliko zaradi matere je govoril, kakor zato, da preskusi samega sebe. Semtertjs se Js ustavil, če mu je zmanjkalo besed, in tedaj je opazil pred seboj otožno obličje, na katerem so, od solza zastrte, motno sijale dobre oči. Strahoma in nerazumno so gledale. Smilila se mu Je mati. začel Je znova, zdaj pa o njej in o njenem življenju. — Kakšne radosti si okusila?" — jo Je vprašal. — Kaj si imela od življenja? Poslušala Je in otožno zmajevala z glavo; za- čutila je novo, nepoznano, bridko in radostno čuvstvo, ki se je mehko laskalo razboljenemu srcu. Take besede o sebi in o svojem življenju je zaališala prvikrat in zbudile so v njej davno zamrle, nejasne misli in razvnela ugasla čuv-stva uporne nezadovoljnosti z življenjem — misli in čuvstvs daljne mladosti. Razgovarjala se je s tovarišicami o Življenju, govorila je na dolgo o vsem, ampak vse in ona sama so le tožile, nihče ni razložil — zakaj je življenje tako težko in bridko ... A zdaj sedi pred njo sin, in kar govore o njej njegove oči, njegov obraz, njegove besede — vse ji obvisi v srcu in jo navdaja s Čuvstvom ponosa za sina, ki je verno razumel življenje svoje matere, ki ji govori resnico o njenem trpljenju in jo pomiluje. Matere — kdo jih pomiluje? To ji je bilo znano. Nič nI razumela tega, kar ji je Pavel govoril o drugih rečeh; ampak vse, ksr je govoril o njenem Ženskem življenju, je bila bridka, znana resnica. Zato pa se ji je zdelo, ds je vsaka njegova beseda polna resnice, in v njenih prsih so tiho zatrepetala čuvstva, ogrevajoča jo bolj in bolj z neznano ljubeznijo. — In kaj hočeš potem? — mu je segla v besedo. Učil se bom in potem — bom učil druge. Nam delavcem je tr^ba, da se učimo. Spoznati in razumeti moramo, zakaj je naše življenje tako težko. Sladko jI je bilo videti, da so njegove resnobne in stroge, modre oči sedaj tako mehko žarele ln razsvetljevale nekaj nenavadnega v njem. Na njenih ustnih je zaigral zadovoljen in tih nasmeh, dssi se v gubah na licu še niso posušile solze. Navdajalo jo je dvojno čustvo, ponosa s sinom, ki hoče vsem ljudem dobro, ki se mu vsi smilijo in ki vidi vse gorje življenja, hkrati pa jI ni šla iz glave njegova mladost in ds govori povsem drugače kot drugi, da hoče sam v boj proti življenju, ki so ga vsi — in tudi ona sama — vajeni . . . Rada bi mu rekla: — Ljubček, kaj moreš pomagati? Upognejo te, da padeš! Ampak bala se je, da si skali svoje veselje nad sinom, ki je naenkrat stal pred njo popolnoma nov, razumen ... in nekam tuj. Pavel je opazil nasmeh na materinih ustnih, pazljivost na njenem obrazu, ljubezen v njenih očeh; zdelo se mu je, da je dosegel v njej ume-vanje resnioe, in mlad ponoe nad silo besede je okrepil njegovo vero v samega sebe. Vznemirjen je govoril dalje — zdaj se je smehljal, zdaj spet mu je nsmpščilo čelo; časih je zazve-nelo sovraštvo iz njegovih besed, in ko je mati slišala njegove zveneče, trde besede, je prestrašeno zmajala z glavo in potihoma vprašala sina: — Ali je tako, Paša? — Tako! — Je trdno in krepko odgovoril. In pravil je o ljudeh, ki so dobrcj hoteli ljudstvu, ki so resnico sejali med njifjn, a da so jih sovražniki življenja preganjali zato kot divjo zver, da so Jih metali v Ječe in pošiljali v pregnanstvo ... — Videl sem Uke ljudi! — je vzkliknil ves v ognju. — To so najboljši ljudje na zemlji! V njej pa so ti ljudje zbujali strah in rada bi bila vprašala sina: — Ali zares. Paša? Ampak ni se mogla odločiti in preplašeno Je poslušala povesti o nerazumljivih ji ljudeh, ki su^naučili njenega sina takih nevarnih misli in besed. Nazadnje mu je dejala: (Dalj* prihodnji«.) ROKAVICA Frunftmkt napi na hi K. Agadova "Gospod doktor . . . neka dama bi rada i vami govorila." llradier je odložil prtlč. "Kaj »te ji mar odprli? Saj nt«- znoreli. Marija — ali ne vidite. da je že oaem ure?" "Vem ... tods . Čeprav je skušala Marija »kri-ti deanico p«»d {predpasnikom. Je llradier vendarle opazil bankovec en deset frankov. Rasumel je. "Hm . . . podkupljenje torej T' Z nasmehom je vstal in m-kaj trenutkov nsto so se ta njim zaprla* tefka vrata njegovega kabineta Hradier je obstal artnll »<»)«• Neznanka Je (»obesila glavo. "Da . . rada bt . . ." "Pusti me! Kako ai ae predrt-ntla? ?.r tolikokrat ai ae |mi najini ločitvi skušala aestati t meno j ... Kaj bi rada?" "Ljubim te . . ." —'--Tir*! . M "Mojči! Po vm«m trm,*kar <<* je pripetilo, m* m upa A k meni? K svojemu ljubimcu pojdil" "Poalušaj me, |'u tvoji krivd! je bilo , . . Da «i me mogrl ram-meti . . ." "Vae M-m storil, kar »cm mo. g«*l . . . Pri meni nimaš ntVvsar vač lak stil* Mlsds žens je globofctf \idihni- la In stopila k ogledalu. Potisnila si je žametni klobuček na svoje temne lase In šepnila: "Prosim te, Andre, daj, pričvr-stl mi tenčico . . "Rotim te, Helena, pojdi . ." S tresočimi 'se rokami ji je Andre pomagal. Njune oči so se srečale v zrcalu. Izprelctelo ga je, da bi jo stisnil v svoje roke In nič več ne »pustil ml sebe . . . Zdajci se je pa iresnil in brez be-*ed»« odšel iž sobe. Ilelena je stisnila Mariji bankovec v roko in vdano zamrmra- la: "Skušala bom drugič priti!" "Milostijiva grm pa se lahko name tmerom zanese." Ko >4« ostal sam, se je Andre |M»grv«ni| v nartlitnjač in dolgo nepremično*strmel predse Zdajci je i »a zbudil njegovo polarnost majhen črn predmet v kotu: rokavica. drobna vonjava ženska rokavica, zmečkana, kakor bi hotela proaiti usmiljen <&. Počasi jo je Andre poltmi In s stisnjenimi *ol»mi pritianii na Ike . . . HeW». na . . . Helena jo Je nosila, ona jo je pozabila pri njem, ta koš-črk »vile dehti njenih prstih, njene kote se je* dotikal ir nje-I nega obraza Z zaprtimi odmi vidi Andre j pred »elmj še druge rokavice, dolge, muhaate. is brlih čipk. ki I jih je mlado de>kle. malce rasgre-I In, |jo plenu zagnalo \ naslanjač; |Ilelena je bila to, njena lepita PR08VETA Zdajci je pa njen nasmeh zamrl in prestrašeno je dodala: •Toda Lina je prelena!" Zagledala je bila namreč Andreja. ki je stal z nagubanim Čelom na pragu. Stopila je k njemu, negotovo, in mu pogledala v obraz. Bežno jo je poljubil na čelo. Kako ai vroča! Brž, preobleči se, drugače se boš še prehla-dila." Obraz m ji je raztegnil od razočaranja. Sla je v svojo sobo. Andre je nejasno čutil, da j4 mora reči nekaj ljubega in nežnega, nekaj, kar mu nikoli ni hotelo iz ust. Hotel Jo je zadržati. Toda njegove Živčne roke so le nerodno raztrgale Helenino domačo haljo, ki Ji je bila tako draga. "Pusti me!" je samo rekla, e Spet sta minila dva meseca: on je delal ves dan brez prestan-ka in zvečer, ko je s pridržanim dihom stregla na šum njegovih korakov, je prišel in spet govoril o svojih bolnikih, o svojem poklicu, ki mu je bil tako drag, oživel je in kar trepetal od navdušenja — in ni opazil, da je njegova mlada žena skrila glavo blazino in bi najrajši zavpila na glas. Rokavica, ki jo je Andre stiskal k sebi, zdrsne na preprogo. In Andre zagleda spet njo pred seboj s prav takšnimi rokavicami, v preprosti sivi žametni o-bleki, kako sedi v prvi vrsti in posluša njegovo predavanje. Spomni se, da je govoril o duševnem zanemarjanju zakonskih žena in da si je ona s koncem oro-kavičene roke obrisala solzo. Zakaj, zakaj ni tega takrat razumel ? e Spet je minilo nekaj mesecev. Brezimno pismo, ločitev, potem nič več. Pozabljena rokavica v kotu njegove sobe.--r- V mrzlo noč stopa Andre z velikimi koraki. Potrka na vrata. Helena dvigne glavo. "Andre! Ti! Vendar že!" Sklene jo v roke in jo poljubi na lase. ir "Poslušaj, prišel sem, da ti povem, da te ljubim, da je bilo vse le moja krivda ... da sem premislil ... da mi je ta rokavica vse povedala, česar nisem nikoli prej slutil . „ Z očmi polnimi solz seže Helena po rokavici, ki ji jo je Andre ponudil. In med tem ko ji klečeč pred njo šepeče vse ljubezenske besede, ki jih dotlej nikoli ni našel, se mlada žena čudno smehlja. Ta rokavica, vzrok njene sreče, ni njena; Bog ve katera slučajna dama jo je spustila v njeno živ-Ijene. Hvaležno jo zapre v predal in sanjavo poboža Andreja po laseh . . . mati in hci Da sta si mati in hči v laseh zaradi moškega, ni redek primer, malo nenavaden pa je primer, ki so ga obravnavali te dni v Budimpešti. Hči se je poročila pred leti in nje zakon je bil videti srečen, dokler ni nekega dne odpotovala na daljšo pot in se je mož preselil za ta čas k tašči. Tašča je bila v najlepših letih. Nekega dne se je zgodilo, da je proti svojemu zetu vložila tožbo za ali mentacije in mož je bil v resnici obsojen, da jih plača za otroka, ki ga je dobila taftča. Istočasno se je na tožbo njegove žene njegov zakon razveljavil. Razburjenje nad temi procesi je narfj tako vplivalo, da so ga morali nekega dne prepeljati v sa-natorij, kjer je umrl. Hči in mati sta si bili odtlej smrtni sovražnici, a pred krat kim, ko je mati podedovala večjo vsoto, jo je hči tožila za odškodnino 16,000 pengov, češ, da živi v bedi, odkar je mati uničila nje zakon. Sodniki so tožbo zavrnili, ker se je po fcričah izkazalo, da je zet zapeljal taščo proti njeni volji. gs je bila omamila Že prvi ve Čer, ko sta se seznanila. -•Tudi nanjo je bil Andre napravil vtis, molčečni, resni mož, ki je tako rad plesal z njo. Otroško začudena in počaščena, ai je bila razposajeno slekla rokavice, položila svoje tople roke Andreju na lica ln vzkliknila med smehom: "Nič več ne morem! Cisto na koncu »em te! Poglejte, kako mi roke žare!" ' e Nekaj mesecev nato sta bila mož In žena. Premalo vajen žensk, ljubosumen Ih preveč molčvčen. Andre pač ni opazil, da njegova mlada žena ni »rečna. Hala »e je zasmejati ae na glas. iz strahu, da ne bi zmotila svojega mota, ki se je pripravljal za sprejem bolnikov. Nikamor ni zahajala, da ne bi ibudila njegovega ljubosumja, in tako je po cele ure presanjala s svojim psičkom Pokom. Nekega dne ju je, Foks in njo, zgrabila blazna žrlja po razgiba-nju. Skrivala ae je za uaalanjač*. ae smejala in napoaled prevrnila neko mizico — a zato ar*ji j« vsej ta*opii. i razmršenimi lasmi; posrečita psička ujeti. 8 po-Ivsdignjenim kazalcem in c glasom, ki ae je dušil od »meha. je vzkliknila: "Ce bi nas bilo troje, bi bilo še dosti jabavnejše. veš, FokP gostija s Človeškim mesom V Ontcaniju na besarabskem ozemlju so odkrili romunski d-rožniki grozovit zločin. Kmet Nikola Stepa n, ki je i mel ljubavno razmerje z neko Eufrozimo, je po njenem nasvetu sklenil umoriti svojo ženo Skupaj sta jo izvabila v klet kjer sta izvršila umor, razseka-la ženino truplo na kose, meso pa osušila ter razdelila med kmete, ki so ga kuhati, jedli in hvalili zaradi posebne tečnosti. | Tako je tudi prišel zločin na dan. Na neki takšni pojedini je vprašal neki gost Stepana, kje je dobil to meso. Stepan se je nekaj časa izvijal, zato so gost slednjič pozvali orožnfjie, ki so zaslišali Stepan^ in njegovo Eu frozimo. Sli so z njima v klet kjer so na kosih suhega mesa u gotovili njegov človeški izvor Stepan in Eufrozima sta Spričo poraznega odkritja priznala zločin, mnogim gostom pa je nato postalo slabo in so jih mora odpeljati v bolnišnico. Oba zločinca sta pod ključem in prideta pred sodnike. Tehten dokaz Učitelj: "Učili smo se. da je nevarno poljubljati živali. Kdo mi zna povedati kakšen dokaz za to trditev?" "Jaz, gospod učitelj," se oglasi mali Dinko. "Moja tetka je zmerom poljubljala našega psička.'' "In kaj se je zgodilo?" "Pred štirinajstimi dnevi nam je poginil." in Saksonec in Prus Na meji med Saksonsko Prosijo je ribaril neki Saksonec Mimo je prišel Berlinčan in dejal, da se tam ne sme ribariti. "Zakaj pa ne — saj lovim le saksonske ribe, pruske pa mečem nazaj v vodo." v "Kako pa poznate pruske ribe prijatelj?" "Po njihovih velikih gobcih," odgovori bistri Saksonec. _............,„ . ■ i___ Pri verouku Katehet: "Kako dolgo sta Adam in Eva ostala v raju?" "Učenka: "Do jeseni!" Katehet: "Kako pa prideš na takšno misel?" Učenka: "Ker poprej jabolka niso bila zrela!" torek. 16. janlus^l Amc rican Nc wspiper Publishers Associatio* ■ BULLET1N No. 6321 *1W YORK« SEPTEMBER 7, im * These bulletine are «ricdy ooaSdaatial and far yo*r pmoaaf i Sec 3, Artide VIII, By-La»e. SPECI AL BULOTIN8 OF FENN8YLVAN1A NKWSPAPER PUBLISHERS AS80CIATION. Through the courteey ef Uke Faanejrlvania Newepaper pUb-•ea Aesoctetkm, members wffl recefve vteh the buUetins t hi, phlete, eotltlod The Nenepapaie aad The Ne« I aad 2. • CAREFUL USE OF WORD6 IN LABOR GONTROVERSIES The follpariag escerpte from a l*ter from a member may prove of interm to publishers. "I aronder if editors. ia their haadliag of atrike oeva. havegiven ronndv, J ation to the powerful psychological influence and bnplicattons of the •M of the words 'labor' and 'scabs' by reportera aad copy readere. I atruck by this misuse of words ia seme of the dispateba* aad headliues on th« tajile strike ia TUesday's papere. "Por instance, one large newspeper la its hand tines raferred to the m« vho remained at work as*scabs*. A propar reference to them. ia my opinion nrould have bsen as*worksrs' ia contraet to'strtker*'. the latter of oourae betni those who had quit vork. "The spokesmen for ths strikers vera referred to b practically ali 6%. patehes aa the repreeentatives of' labor' or the Isaderi of the' arorkera', wherta» (lkhey were nefchtr. They were the mdnemen aad laadem of a groap »ho h* J tj uit being wonfers and were not al t h* moment 'labor'. , "For yeat% in my ofdnion. tka representativos of strikers have gaiacd eupport from the public at large through reference to them aa the repreaenu-tives of 'labor', implying that they acted and spofce for ali labor. whidt of course is not the fact. At no time in the history of this oountry has any mu or any one group of men been authoriaad feo speak for labor as a vhofc. More accuracy in reporting and a nicar use of vords in head-writing woold eerve better to clarify the usee. In my netrspaper tho use of the word 'acab' oacept in a quoted ststement ia not permitted. Neither ia ths carelsM me d the word'labor'permitted." . , _ ~r -r*d»«lfd PicUiim Na milijone ljudi v tej deželi verjame časopisnim vesten b tega se najbolj zavedajo izdajatelji sami. Tu so objavljena taj« navodila, katera je American Newspaper Publishers asociaciji poslala svojim članom. V časopisnih vesteh naj se skebe imenijt "lojalne delavce", stavkarji pa ne smejo biti označeni kot dela* d. Ta zvijačna navodila je razkril "The Newspaper Guild b porter". r J...............J in.!!!"!!:!"!! is NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO 1 Po aklepn IS. rodne konvencije ae lahko narod aa Hat Prosret« h iS šteje eden, dva, trt, štiri aH pot ilanov Is ene drnftine k eni naročnini. Ut Proaveta stane sa vae eaako, sa Člane aN nečlane fSJS sa eno letno urd nino. Ker pa llaal še plavajo pri asesmenta I1.SS sa tednik, se jlsi topS šteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka, reči. da Je liat predrag u ta 8. N. P. X. List ProeveU Je vaša laataiaa la feteve Je v vaald drniiai sdk ki M rad CIUI Ilat vsak dan. Cena lista ProeveU Je: Za Zdruš. dršave In Kanado 9S.SS Za Closro In Chicago Je.....ITS 1 tednik in................ 4.80 . 1 tednik la. ..„77.!..... U I tednika in...............IM s tednika in...............U I tedalke la...............MS f tednike la...............U 4 tednike In............... 12% 4 tednike in. B tednikov in.............. nič S tednikov la. Za Evropo je..............H-00 Izpolnite spodnji kupon, priloštte potrebno vsoto deaarjs sli gj Order v pismu In al naročite Proaveto, llat. Id Jo vaša laataiaa. Pojaende:—Vselej kskor hitro ksteri teh članov preneha biti član SN* ali če se preseli proč od druiino in bo sahteval sam svoj liat tednik, M moral Usti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dMTtf Proaveto, to takoj nasnanitl upravništvu lista, ln obenem doplačati dotik vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo mM datum ss to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 2667 So. Lairndale Ave^ Chieago, HI. • Priloženo pošiljam naročnino ta liat ProavSU vsoto f............- *> I"*.........................................CL društva št.......... ^•8lOT •) M ........................................................................ Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih člaasv a« drušlne: 2) ............................................CL draštva št/........- ............................................ČL društva št......... 4) ............................................ČL draštva št.......... 5) ..ČL draštva št ......... Me,to ................................Države ..................... Nov narečnih.........................BUr narošnih..................j TISKARNA S.N.PJ SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vlzitnice, časniki knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvstsk* !, angleškem jeziku in dregl slovaškem, ieAkem. nemAkem, VODSTVO TISKARNK APKIJRA NA CLANST* ti.N.PJ^ DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, umjsko delo prve vrste Pišite po Informacije na naslovi I ~ 411 ina< rtrtu,« Mu^ini ae Je Hmehljsl. Kn je pfidphal ffvnjt ime v knjige, ki mu Jo je izrodilo neko dekle v L i toriju S.N.P.J. PRINTERY 2657-5» 80. LAWNDAI.E AV1NUK . Telefon Rocktvell i**4 CHICAGO, ILL. Tam m dobe na Šel je tudi vsa sstmeat pojasa»to AOITI RAJTK ZA "eSOeVSTO!"