NOVICE
Dolei^ske Novice izîiajajo vsiik petek ; ako : : je ta dan itraztiik, dan [loprej. : :
Cena jim je za culo ieto (od aprila do aprila) S li, za pol leta l'ôO li. Narotjiiina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša K, za Ameriko +-50 K. List ill oglasi se itiařiijojo iiaiti-ej.
A'se tlopise, iiarořiiiiio in oznaiiilii spriijeiiia tiskarna J. Krajec nasi.
Čast izobrazbi.
Deset inesecîcv velikanskega boja je /,a nami. Med tem casoni se je število sovražnikov Avstro-( ígrsíke in Nemčije že i-esi tLiko zvišalo, (îa jih no moremo več na pi-stih ene roke prešteti. Zares! Ves svet se niora iiiditi nepremagljivi sili zveznili držav, ki UljnlJiijcjo velikanski človeški premoči našili sovražnikov in upravičeno vpraševati, kje Črjiajo zve/ne države tako neiííěrpljivo moč?
Kdor pozna raztnere v vseh bojnjočih sc državah bo kiualn sprevidel, kje je oni vir, iz kojega črpate naši zvezni drŽavi svoje moči. Saj zveni naiavnost neverjetno, da bi Uusija, ki šteje okoli 170 iniljonov prebivalstva ne mogla vgnati dve di'žavi, ki imate komaj okoli dve tretjini toliko prebivalcev, kljub tcitin, da jn ogrožajo preštevilni sovražniki od vseh mogočili drngili strani. Na Rusijo ste gotovo tudi ob početku vojne Anglija in Francija z ozîroin na njene neizčrpljive človeške mase računale v prvi vrsti.
Življenje v sedanji vojski jta je sijajno dokazîilo, da v inoderni vojski ne odločuje več itniožina vojaštva, ampak veliko bolj kakovost vojaštva. Ne gre toliko za število, kakor mnogo bolj za izobraženost voditeljev in podrejenega možtva. Ves svet jti občudoval našo hrabro armado, ki ji; I oliko časa odbijala v Karpatih silovite napade mnogo številnejšega sovražnika na Severn in nni prizadjala tako silovite izguhe, da je moral naenkrat vsak nov napad v Jvarpatih opustiti.
Še bolj pase je moral svet čuditi, ko so zavezniške čete nepričakovano izvojevale veliko majniško Kmago nad sovražnikom, ki je bil utrjen v takih jiostctjankah, da so se zdele naravnost vsakemu kot tieza-vzetiie. Ta zmaga je res sijajen doka/, kaj zmore duševna zmožnost voditeljev in podrejenega možtva.
Duševna zmožnost je odločevala že do sedaj, ko smo Se vendar morali računati, da so imeli sovražniki v prvih vrstah vendar svoj prvovrsten človeški iKvežbaui materijal, kar velja o.sobito za našega sovražnika na severu. Danes pa lahko z gotovostjo trdimo, da je naš iiniogoStevilen sovražnik, osobiio Hiis svoje prvovrstne čete že žrtvoval in da ima razven jedinih Italjaiiov na razpolago po veliki večini h' manj ali pa sploli še popolnoma niČ izvežbane rezerve.
-l*i'iznat,i moi'amo, da ima zlasti naš ruski sovj'ažnik še gotovo veliko številnejše rezerve za seboj kakoi' naša di'žava in Nemčija; lirczreti pa jie smemo, s kako duševno neprimerno višje stoječimi rezervami prednjačite ravno zvezni državi pred Husijo. Će kliče Avstrija ali Nemčija, Če liidi vojaško še popolnoma neizvežbano . moštvo p-1 orožje, ga brez dvoma lahko najmaiij trikrat poprej popolnoma izvežba, kakor pa ruska drža\'a svojega mužika ali Čerkeza ali angleška država prebivalca Indije. Kajti, da je navadno ljudstvo v zveznih državah duševno na neiirimeriio višji stopinji, kakor v ogromni ruski državi, alt pa po ra/Jiih kolonijali naših drngili sovražnikov, se ne da tajili. Ilavno v tem [la tiČi vzrok, da je zlasti Rusija naenkrat opešala. l'r\'ovrstne čete so se neprimej'uo skrčile, že v bojih stoječe Čete tudi bržkone povprečno niso dovolj iz-
vežbane, i>redno pa izvežbajo poj)olnoma neizvežbano moštvo za boj i)roti vojaštvu zveznih držav, trpi v Kusiji neprimerno dalje nego pri inis.
Duševni izobrazbi gre brez dvoma prvo mesto pri sijajnih uspehih zveznih armad. Zato pa ne morejno nikoli dovolj hvale vedeti tistim merodajnîin krogom, ki so v miru stoi'ili vse za višjo izobrazbo našega ljudstva. Kakor sijajno se je izkazala duševna zmožnost sedaj v vojski, tako sijajno se bo morala iia ludi ])o vojski, ko se bo treba prilagoditi po vojski nastalim novim razmeram.
Zato skrbimo, da bo tudi odslej naše ljudstvo čim bolj izobraženo, in prepričani smo, da bo kljubovalo tudi najhujšemu sovražniku!
Gospodarstvo«
Škropljt
ljenje trt
Za prvo škropljenje jemljemo enoodstotno galiČiioaimeno zmes (na lOUl vode 1 kg modre galice in 1 kg nevga-Šencga ali živega a|)fui), ali enoodstoíjio Mart.inijevo zmes (na 1001 vode V^kg modre galice, kg galuna in G.") dkg živega apna), ali enoodstotno raztopino tenaksa (1 kg tenaksa na 1001 vode brez apna) ali pa iV- do ii odstotno perocidovo-apneno zmes (na lOOl voííc Vj.j, do ii kg perocida in do 30 dkg živega ajuia, Ne-vgašeno apno se najprv z ^ do ;31 vode ugasi in potem vsaj v 20 1 vode dobro raz-meša v redek apnen belež (apueno mleko).
V ostalih 801 vode se že poprej namoči in raztopi galiea, oziroma galica in galun ali perocld. Obe raztopini se nato zlijete sktipaj in se zmes dobro premeša. Pri napravi perocidovo-apiiene zmesi je vselej treba izliti perocîdovo raztopino v apnen belež, ne pa narobe. Nato sc Še z reagenčnim papirjem preskusi, ali smo vzeli apna zadosti. Ùe pomočimo v zmes košček belega fenolftaleinovega i)apirja, mora postati rdeč. Ako i)a ostane papir bel, je bilo apna vzeto premalo in treba ga je Še dodati.
Kdor jemlje mesto nevgašenega apna že ugašeno, ga mora vzeti na težo dva-do trikrat več, ker je ugašeno apno težje kot suho, živo apno.
10 do 14 dni po prvem škropljenju, tedaj tik i)rcd cvetenjem, sc škropc trle v drugič in tri do Štiri tedne po drugem škropljenju v tretjič. Za drugo in tretje škro])ljenje jetiiljemo za jiolovico močnejše raztopine kot. v prvič. Pri vsakem škropljenju je treba ttuli grozdje temeljito poškropiti.
Novomesto, 1. junija 1915.
B. Skalický.
Skrbimo za rejo potrebnih plenieiijakov!
Vojni čas ima mnoge ni>varnosti za naše kmetijstvo. Mej drugimi tinli za našo živinorejo. Ze z obilno odprodajo živine, ki so v takili časih rada pokaže, zgubimo iz naših gospodarstev veliko živine, Oe pride pot,em Sc do prisilne oddaje živine za vojaške potrebe, se lahko živinoreja t,ako zmanjša, da mora z njo vred liiieti vse nase gosjiodarstvo. Zlasti je ne\'arno, da se v takih časih preveč zmanjša in zatira reja plejiitujakov.
V takem času, ko je vse več ali manj razdvojeno in zbegano, nimajo ljudje nobenega pravega smisla za skupne težnje v živinoreji, zlasti ne za take kakor je pospeševanje reje bikov, za katero je že v navadnih razmerah premalo zanimanja. Zaraditega se je opravičeno bati, da bo trpela vsled vojne vsa naŠa bikorcja in z njo vred tudi vsa drtiga živinoreja.
8em in tja že matijka bikov, ker se je morala reja prenehati vsied odpoklica dotičnega bikorejca k vojakom. ]\larsikod se bo to iz ravno tega vzroka Še zgodilo. Veliko starejših bikov se je in se bo še odprodalo, ker je sedanja cena preveč vabljiva. Tako znamo izgubiti v deželi mnogo plemeiijakov. ňkoda, ki nam iz tega nastaja, je nedogledna. Ta škoda ni trenutna in se nc jiozna samo eno leto, ampak trpi leta in leta. Z njo ne trpi samo naša živinoreja v svojem nadaljncm razvoju, amjjak z njo trpi vse naše kmetijstvo. Najprej so prizadeti dohodki našo kravje-reje, najbolj pa trpi vsa prireja, kajti če ni zaroda, tudi prireje ni in ni živine, ki je p(jdlaga vsej kmetiji.
Naša dolžnost je, da v teh nevarnih časih ne zanemarjamo nase bikoreje, amjiak, da jo po možnosti podpiramo. Naša žui)ati-stva po deželi naj se zavzemo tudi za to vprašanje in naj po možnosti vplivajo in posredujejo, da se ohranijo potrebni ple-mcnjaki in da sc v takih slučajih, kjer je prenehala bikoreja vsled vpoklica gospodarja k vojakom, skušajo pridobiti drugi gospodarji za to rejo. ICjer delujejo živinorejske zadruge, naj skušajo one pomagati, da se ohrani potrebno število plemenjakov. V takih Časili je napeti vse sile, da ne pridemo ob potrebne plemenjake.
Pri tej priliki je treba vnovič in zojtet opozarjati na to, da naj naši vneti živinorejci, ki so ostali doma iti insajo ])rÍliko za rejo bika, skušajo lepe junčke, ki jih dobe po dobrih kravah in dobrih bikih, doma zrediti in iiustiti za plemenjake. Na ta način se bodo najlaže iirivadili reji bika. Naša žu])ajistva in živinorejske zadruge pa naj skušajo takini živinorejcem deliti premije, ker jih zaslužijo. Sicer je pa zadnji čas, da sc ttidi s primerno višjo juiu'ievino zagotovi našim bikorejcem opravičen doiiodek od te reje, kajti ta reja zasluži v prvi vrsti času primerne dohodke. Taka reja sc mora dobro izplačati.
Rob rman.
Gospodarske drobtine.
Letošnji sadeži kažejo dobro, tako, da se je nadejati dobre letine, če ne pride kaka tiima. Zito je lepo in tudi vsi drugi sadeži lepo stoje. Pohvalno je omenili, da je tudi vse polje skrbno obdelano, bolj kakor druga leta. Dosedaj so se vsa po-ti'ebtia dela pravočasno zvršila. I )al Bog, da bi tudi košnjo srečno opravili in da bi imeli lepo vreme ob košnji.
Košnja s stroji. Kdor zauu)re lotos s strojem delati, bo gotovo lui boljšem mimo tistih, ki morajo vse na rokali pokositi. Napačna pa je misisl, da bi se dalo s strojem po vaseh hodili in z njim gosiiodarjem naokrog kositi tako, kakor se dela z mla-tihiieo in čistilnim strojem. Košnja je delo, ki se [iiora, ko vreme nastopi, povsod hkrati vršiti. Pri košnji ne more čakati en gospodar na drugega. Sicer je pa treba
za kosilni stroj tudi dobrih konj in iz-vežbanega človeka, da gre delo prav od rok. Najbližja soseda se lahko sporazumeta za skupno napravo in za sktipno rabo takega stroja, večjemu številu gospodarjev je pa 8 takim strojem težko služiti. Na vsak način pa i)riporočamo, da si premožnejši gospodarji, ki imajo kaj več travniščine, ])omagajo s kosilnimi stroji, če so v zadregi zaradi koscev.
Paša po gozdih je le tam dopuščena, kjer je dovoljena, to je, kjer imajo gospodarji že od prej pravico do paše, ali se je paša letos posebej dovolila od lastnikov gozda. Drugače je pa prepovedana in nc smejo gospodarji svojevoljno po gozdu liasti.
Mlatilnic nam je treba. Letos bo manjkalo ttidi udatičev. Zaradi tega moramo že seilaj skrbeti, da dobimo potrebne ndatilnice. Vsaka večja okolica bi morala imeti saj eno mlatilnico. Najboljše so mla-tilnice, ki se gonijo z motorjeiu. Dobre so pa tudi nilatilnice z vitlom, ker si jih lahko nabavijo tudi manjši gospodarji. Če ni mogoče skupno kupiti mlatilnice z motorjem, naj si nabavijo ]iosamezni posestniki saj take z vitlom, ki jih vrti živina. Na noben način pa ni priporočati ročnih mlatilnic, za katere je treba človeške sile. Take mlatilniee so nehvaležne in potrebujejo dosti ljudij, ila se vrti. i^tirje jo morajo vrteti, da gre delo prav od rok in ti se morajo vsake pol ure menjavati. Treba je tedaj osem oseb za strežbo. Mlatilniee na vitel so nekaj dražje, zato so pa hitrejše in delajo bolj po ceni. Boljši in podjetni gospodarji bi lahko imeli mlatilniee na motor in laliko bi delali z njitiii drugim gospodarjem proti iirimernemu plačilu. V novomeški okolici imamo tri nda-tilnice z motorjem; tndi drugod so seže nabavile take nilatilnice zadružnim potom, kar je seveda najbolj priporočati. Večjidel pa manjka še mlatilnic in je zlasti naša Belokrajina v tem pogledu močno zaostala. Naj bi merodajni Činitelji po deželi kaj več storili za nabavo potrebnih mlatilnic, ker jih bo letos zelo potreba.
Občni zbor živinorejske zadruge v Kandiji se zaradi nastaliii razmer preloži za nedoločen Čas. Zadnjič smo poročali, da ima biti v pondeljek 21. junija t. 1., v sedanjih razmerah ga pa ne kaže sklicati.
Premovanje bikov v Kandiji se je vršilo v četrtek 27. maja t, I Pripeljalo sc je pred komisijo 11 t)ikov, od katerih se je devetim priznalo premije jio 10 do 30 K. Premije po 30 K so prejeli: Jože Pelko iz lii'usnic, ,1ože ,Jančar iz Češčevasi in Jože lievc iz Kija; premije po 20 K: Martin Jančar iz Brusnic in Janez Muren iz Hriba, in premije po 10 K: Jože Bevc iz Kija in Fran Tratnik iz Irčjevasi.
Paša in krma po tujiti gozdih. U kr. deželna vlada je zvedela, da menijo kuic-tovaloi po nekaterih krajih v deželi, da smejo letos neomejeno pasti po tujih gozdih ne glede na to, če imajo pašno pravico ali Če je paša gozdnopolieijsko dovoljena. Tudi člani žeřvenih komisij so baje izrazili to mnenje in večinoma nameravajo pomagati živinorejcem (kočarjem^ ki nimajo nič ali le malo posestva, do paše po tujih gozdih. Očitno je, da se krivo tolmači naredba poljedelskega ministrstva z dne t;, maja t. 1., drž. zak. št. 111, o zagotovitvi krme in |)ašc v letu 1915, ki se
nanaša na krmo ali pašo po travnikih, l)ašnilvili in planinali, ne pa na gozde. Opozarjamo, da jc g'oi'cnjc mnenje napaííno in da se tuji go/.di, če ne obstoje na njili posebne pašne -jjravice, ne snuijo bre/, dovoljenja gozdnega jioseistnika nporaliljati za dobivanji) kiitie ali za pašo živine. I'ovdai'jaiiio tudi, da minislraka naredba •i dne fi. maja t, 1., drž. zak. št. 111, ni naiiiei'avala niti izprenicnîti pravnih niz-mer v gozdih, niti razveljaviti obstoječih oblastvenih pašnih prepovedi za doloclene gozdove.
Ob letošnji košnji.
iSpomladno obdelovanje smo srečno končali. Naše polje stoji lepše kakor drnga leta, tako skrbno je obdelano in tako iigodno kažejo sadeži. À'sa potrebna dela so so in'avočasno izvršila, ťetiidi so manjkali pri marsikateri hiši moški delavci. Vsak, kdor potnje po naših krajih, livali naše delo ill naše ski'bno poljedelstvo.
Velika stiska za delo jjridc v naših krajih sedaj na vrsto, ko pride košnja. Sjiomladna deia so se lepo zvrstila eno za drugim in smo imeli za vsako delo dovolj Časa. Ob košnji se pa 'delo zlasti po naših vinogradniških krajih tako nabere, da ga v navadnîli časih komaj zmagujemo. Ob tem časti ni le Čiui hitreje spraviti košnje, ampak vse polno je dela tudi z okopavanjem in ogrebanjem naših okoi»avin in pa z obdelovanjem in škropljenjem vinogradov. Vse sc nagnjote in vse moi'a biti o pravem Času storjeno!
Letos je treba napeti vse sile, da bomo premagali vsa ta dela. Staro in itdado mora in'ijeti za delo! Kjer manjka moških pri liiši, mora zlasti naše ženstvo stopiti Jia njih mesto. V takih slučajih ne smemo podcenjevati ženskega dela, ki jc vspešno na travniku kakor v vinogradu in sploh ])ovsod, kjer ga rabimo. Kjer ne ho mogoče izhajati z delom, tam naj se potiiaga, tam naj priskočijo dobri sosedje in naj pomagajo. Krma mora pod streho in bi bilo žalostno. Če bi kaj košnje ostalg zunaj, ker bi je ne bilo uiogoče spraviti. Ce liog tla ugodno vrejne, bomo tudi čas košnje srečtio prebili.
Ob neugodnem vremenu naj se porabi vsak trenutek za sušenje. Naj se v tem slučaju jcitdjcjo na pomoč Če ti'oba tudi kozolci. Ni treba, da je kniia tako suha, da se drobi. Važno je, da se sjirav-Ijena krma v tem slučaju dobro tlači.
Oe bi imela košnja pri eni ali drugi hiši trpeti škodo, naj pomagajo sosedje prostovoljno, da ne bo treba nastopati žetvenim komisijam. Letos moramo pomagati eden drugemu!	lioliriiian.
Na morju.
Nemški podmorski čolni potopili dve veliki angleški vojni ladji. Fiankobrod, 3. junija. (Kor. urad.) „Fj'ankfurter Ztg." poroča : Nemški podmorski čolni so iiri otokih Strato potopili angleško ])omožno križarko, ki je obsegala 12.000 ton, i)ri Tenedu pa angleško linijsko kiižarko.
Uojska z Italijo.
Novara
Mortara — Kustoca —
Vis. V eesarjeveti! oklicu povodom vojske z Italijo se je vzbudil s])omiii na naše velike zmage pri Novari, Mortari, Ktistoci in pri Visu.
Novara — 23. marca lK4y. Ra-decki jc jiremagal ilemontezarje, ki jim je jiovcljeval kralj Karol ;Vlbert, ki se je nato odpovedal prestolu.
Mortara — 21. marca 1R4Í). Ka-deeki je i)iomagai piemontczai'sko premočno armado.
Kustoca — julija 1849. Avstrijci pod Kadeckijem so premagali italijansko armado pod Karlom Albertom. Predrli so nad fjťJ km dolgo italijansko bojno črto med Hivolijeiti in Govei'nolotii. 44,500 Avstrijcev je zajtodilo ííS.OOO Lahov.
Kustoca — 24. junija lS(i(i. Avstrijci so ])oii nadvojvodom Albrehtom sijajno premagali hahe, ki jim je poveljevat Viktor Emanuel. 75.000 Avstrijcev je premagalo 130,000 Italijanov. Italijani so izgubili 8.145 mož in 14 topov.
Vis — 20. julija ,1S(ÍG. Avstrijsko brodovje pod Tegetthoťťom sijajno premaga italijansko brodovje, ki je bilo v veliki jiremoČi.
Brezuspešni italijanski napadi, 1 :i-adno se i)oroča 2. junija: Na italijanskih bojiščih so doslej vsa so\'i'ažnikova prizadevanja ostala brez uspeha, /i velikim naporom težke topovske municije zvezano obstreljevanje idaiiot Lavorna in V'olgarija în posameznih koroških ntrdbic ni jnoglo našim utrdbam prizadeti nobene imenovanja vredne škode. Sicer pa ni bilo ne na tirolski in ne na koroški meji večjih bojev. Na IVimorskem so bili sovražnikovi napadi na grelieini Krna odbiti z velikimi sovražnikovimi izgubami.
Po komunikeju italijanskega mornariškega štaba objavljeni rezultat bombardiranja 1'ulja po nekem italijanskejn letalu ni resnice]). Štiri botiihe so res eksi>lodÍrale, vendar je materijelna Škoda minimalna. Požar ni nikjer izbruhnil. Pri obstreljevanju Tržiča povzročena škoda se reditcira na laiiko ranjeno civilno osebo, ki je bila ranjena 0(1 drobcev kamenja, — Namestnik načelnika gen. štaba pl. lliiťer, fini.
Italijani beže pred našim ognjem. Uradno sc poroča íi. junija: Na italijanskem bojišču so Italijani nadaljevali z brezuspešnim obstreljevanjem naših utrdb na več točkah tirolske in koroške meje. Kjer so sovražni oddelki prišli v ogenj, so zbežali, tako nek italijanski ])oik na planoti Fol-garia, več stotnij pri Misurini in od neke naše častniške patrulje v Gradiški najta-dena konjenica in oddelki bersaglierov. — Namestnik načeln, gen, štaba pl. Hiifer, fml.
Prve večje izgube Italijanov. „Keiehs-post" poroča iz Lugano il. junija: V Milan so (lošli veliki transporti ranjencev. Italijanske Čete so imele težke izgube vsled razstreljenih podkopov.
Topovski boj na tirolski in koroški meji. — Odbit italijanski napad severno od Tolmina, Tradno se poroča 5. junija: Na tirolskem in koi'oškem obmejnem ozemlju se tudi včeraj ni nič bistvenega zgoililo. Sovražni bataljon, ki se je pokazal na ozemlju pri sedlu Stilfzer, smo ()regnali, V .ludikariji, v dolini Adiže, na planoti Folgarija in Lavarone kakor tudi na več točkah koroške meje se topovski boj nadaljuje. Na Pilmorskem je ostalo pri ki'vavo odbitem na)ia(lu štii ih italijanskih bataljonov na našo postojanko sevďiio od Tolmina. 50 mož in trije častniki v naših rokah. Namestnik načelnika generalnega štaba ])I. llijter, fml. Na Tirolskem pričeli delovati naši težki topovi. — Znatne italijanske izgube ob Krnu. Uradno se poroča G. junija; Na tirolskem in korošk(;m ozemlju se sovi'ažnik omejuje na brezuspešni artiljerijski ogenj in se ogiba pi'ostora blizu naših postojank. Na ozendju Lavarone—Kolgaria so pričeli naši težki topovi obstreljevati sovražne obitiejne utrdbe.
Na primorski fronti i)ostaja artiljerijski l)oj silnější. V bojih ob Krnu so imeli Italijani znatne izgube, oh južnem pobočju hriba smo našli iiOO sovi'ažnih truiiel. Tudi poskus sovražnika, da bi i)ri Zagradu ])rekoračil Sočo, je bil krvavo odbit. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. ITofer, fml.
Zajeti Italijani pri Bovcu. (Kor. nr.) Iz vojnega tiskovnega ui'ada se poroča: Na južno zahoiinem bojišču se je posrečilo nekemu malemu odd(;lku naših čet, da je dne 2, junija v okolici lîovca na-])adel neopazen sovi'ažtuka za hrbtom in mu zadal znatno škodo. Sovražni tren, vojni tabor in utrjena hiša, najbrže tabor za proviant, je bil i-azstreljen. Sovražnik je izgubil 50 mrtvih in je bil zelo zmeden. Z vseii strani so paČ prihitela ojačenja,
a naš oddelek se je pred številno iiremočjo umaknil v popolnem redu.
Naši zavzeli Freikofei. — Beji za Krn. [j'atlno se jioroča 7, junija: Na Tirolskem obmejnem ozemlju je naša aili-Ijerija delovala z vidinm uspehom.
Ob koroški ineji vzhodno od prelaza Plocken so osvojile naše čete Freikolel, katerega je sovražnik začasno vzel. Pri Krnil se boji nadaljujejo. Italijani so morali zapustiti Krn. Soči se je sovražnik na posameznih točkah približal.
Namestnik načelnika generalnega štaba 1)1. Hijfer, tud. Italijanske bojne ladje pred Dalmacijo. Dunaj, H. junija. (K, u.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Dne 5, junija je priplulo nekaj italijanskih križark in rušilcev V dalmatinske vode. Sovražnik je obstreljeval železnico pri Mohonice, posamezne svetilnike na Visu, Lastovu (La-gostaj in Sušac ((^azzi). Obstreljevana poslopja so bila lahko jioskodovana.
General Danki, poveljnik na Tirolskem. „Crazer Volksblatt" in „Taghlatt" priobčujeta iz Inomosta, da je na Tirolskem vse zelo navdušeno, ker je bil imenovan za generala polkovnika nadvojvoda Evgen, svoječasni zborni poveljnik v Ino-mostu general konjenice Danki pa za poveljnika na Tirolskejn, Vsa Tirolska pozna nadvojvoda Evgena kot najskrhnejšega očeta vojakov in generala Danlda, da je kakor rojen, da brani Tirolsko. Danklo-vcmu geiieralnenni štabu načeluje generalni nuijor Pichler, rojeii Tirolec.
Na italijanskem bojišču dozdaj še-le uvodni boji. Vojni poročevalec „Pester Lloyda" poroča: Na italijanskem bojišču operacije dozdaj še niso dozorele čez uvodne boje. Splošno se bijejo le prednje straže in artiljerija. Zdi se, da poizkušajo Italijani jmčasno prodiranje, ker Če pridejo le nekoliko naprej, se takoj zakopljejo.
Nemške čete v bojih za Lavarone,
„Ijokalanzeiger" [»oroť^a iz Jjugaiia : V zadnjih bojih pri Lavarone so se bojevale tudi nemške čete. Zgodilo se je torej, kar je napovedoval knez liíilow v italijanskem zunanjem ministrstvu, da so namreč nemške in avstrijske čete tako tesno spojene, da mora vsak napad na avstrijske čete zadeti tudi nemške. To dejstvo povzroča, da ni potrebna vojna napoved Italije Nemčiji in narobe.
Pri Gorici In Kobaridu Italijani krvavo odbiti. Graška „Tagespost" ])iše glede na italijansko bojišče: Dosedaj sovražnik ni imel Še nobenega usjitiha. Večji boji so se dosedaj vršili le na Primorskem, kjer so naše čete lud Gorici in Koiiaridu vrgle Italijane iiazaj s težkimi krvavimi izgubami za sovražnika.
Na južnem bojišču«
Srbi streljali s topovi med Turn-Severinom In Oršovo. „lUoo" poroča H. t. m.: Si-bska artiljerija je otvorila 28. majnika ogenj na ogrski hreg med Turn-Severinom in Oršovo. Nameravali so uničiti pctrolejsko čistilnico. Avstrijska artiljerija je tako ljuto odgovorila, da so Srbi takoj pi'ekinili boj.
Na balkanskem bojišču je mir. Uradno razglašajo 7. junija: Na balkanskem bojišču vlada, izvzemši posameznih prask, oh meji mir. — Namestnik načelnika gen. štaba pl. Iliifer, fnil.
Nemško-fpancosko-belgijsko bojišče.
Nemci zavzeli Hooge. I radno se po-i'oča 4. junija: Z naskokom smo vzeli grad in kraj llooge vzhodno od Vperna, angleške jirotinapade ]ja ki'vavo odbili. Vzhodno od Givencliy v naše postojaidce vdile angleške čete smo s težkimi izgubami vrgli zopet nazaj. Slailkorno tovarno v Souehezu smo zasedli. l\Iočan sovražni napad pri Neuville se je zrušil v našetii artiljcrijskem boju. A' 'gozdu Pretrè se nam
jc posrečilo zopet pridobiti večiiio izgubljenih'jarkov. Najvišje A'ojno vodstvo.
Veliki francoski napadi odbiti z najtežjimi izgubami za sovražnika. Tradno se poroča 3. junija; Za od Angležev zasedeni močno utrjejii kraj Hooge se je razvil boj, ki i)a za nas ugodno poteka. Na č]'ti Soueliez-Neuville in južim so Fj'an-cozi ))0])0ldne in pojioči večkrat napadli; na i)osamezniii točkah so se razvili ljuti boji mož proti možu. Povsod so imeli i'Vancozi najtežje izgube, ne da bi dosegli kaj uspehov. V Vogezih so obmetavali naši Ictalci etapsko postajo in železniško križišče Kendremont in nek sovražni tabor čet pri lîohnecku z bombami.
Najvišje vojno vodstvo.
Vojska z Rusi.
Ruske postojanke med Stryjem in Drohobyczem zavzete. V majniških bitkah ujetih 852 ruskih častnikov in 268.869 mož. Uradno se poi'oča 2. junija: Na ruskem bojišču je sovi'ažnik ponavljal močne napade na vzhodno od Sana stoječe zvezne Čete. Obui)ni napadi so bili z novimi težkimi izgubauii vsi odbiti. Doslej pridobljeno ozemlje smo obdržali. Južno od Dnjestra naŠ napad uspešno napreduje. Sovražne pozicije ]ned Stryjem in Droiiobyczem smo včeraj z naskokom vzeli. Močnim ruskim silam, ki so v južnovzhodni Galiciji v ozemlju Solotwine napadle naše tamošnje pozicije, smo zadali težke izgube. Na nekatei'ih krajih se je sovražnik bežeč umaknil.
V	bitkah meseca maja so bojujoče sc zvezne armade ujele 852 častnikov, 2(i8.8(Ji) tiiož, 251 lahkih in težkih topov, 57(j strojnih pušk, 189 municijskih voz. K temu pride še številid vojni nuiterijal, na primer samo pri eni karpatskih ai'mad do 8500 strelov artiljerijske municije, 5 in pol milijona infanterijskih palron, ;:Î2,00<) ruskih repetirskiii pušk in 21,000 ruskih sabelj ill liajunct.ov. — Nanie.sj.iiik načelnika gen. štaba pl. Hčifer, fml.
V	bitki pri Stryju dosedaj ujetih 12,235 Rusov In zaplenjenih 14- topov ter 35 strojnih pušk. Duiuij, 3. junija. Uradno se poroča: Najiad zavezniških čet na jiro-storu severno od Stryja uspešno naitre-duje. Dosedaj smo v bitki pri Stryju ujeli (50 častnikov in 12.175 moŽ ter zaiilenili .14 to])ov iti .^5 strojnih jiuŠk. — Nam. načelnika gen. štaba 1)1. lldfer, 1'ml.
Padec Przemysla. Dunaj, 4. junija. ( kr. kor. urad poroča ; Včeraj so čete naglo ena za drugo vdtle od vseli strani v Pi'zemysl; z Pa varci so prišli na trg tudi jezdeci lierndtove kavalerijskc divizije. Kmalu nato je dospela pehota 10. armad-nega zbora. Vladalo je neiiopisno veselje, ])o cestah je občinstvo sipalo cvetlice, vihtelo zastave in jih razobešalo po hišah. V skladiščih so ostale velike zaloge; pa tudi drugega vojnega materijala se najde dosti v trdnjavi. Čete pa se niso mogle ustaviti v mestu, ker so se zagnale takoj za umikajočim se sovražnikom, ki je v kritje svojtiga odiioda postavil na višinah vzhodno od oiesta oddelke in jc te višine precej trdovi-atno hranil. Naše Čete so počasi preganjale sovražnika od postojanke do postojanke iz trdnjavskega pasu. Natančno število ujetnikov Še ni znano.
Kraja Starzawa in Zuravno zavzeta. Uradno se poroča (i. junija: i'avezniške čete so včeraj došle blizu do j>Iosciskc in z naskokom vzele Starzawo. .Na Rusko-Poljskem je položaj neizpremenjen.
Iz lU'ostoi'a pri Stryju pi'oti vzhodu zasledujoče zavezniške čete so osvojile mostno uti'dbo Zuravno in vnovič porazile sovražnika sevei'iio od Kalusza. Ob Prutu sc bojujejo dalje. ~ Nam. načeln. gen. štaba pl. lldfer, fml.
Nemška otenziva na severu. Zasledovanje Rusov v vzhodni Galiciji napreduje. l'radtKi sc poroča ti. junija; Na vzhodnem bojišču je naša ofenziva v okolici Hawdnikov napredovala proti vzhodu. Število ujetnikov se je zvišalo na 3(150. Dalje
južno i)vi TJglanyjii je bil odbit iia|>ail j'usliC3 divizije. .Iiižtio od Njuiiiciia so {,niale iietnŠke ćiit.ii niskií oddtdkt; lutzaj ii;i íito SřipiCíiyski-Wiiki.
Ň;i jiigovzliodiieiii bojišćii je. ai'iiiada [j)isiiige!io\ii lia t.ein, da izvojuje prt'liod če/ Dnjesleť ])ri Ziiravnu. Tiuii dalje i»'oti jtigu zasledovanjih iiaprtnliije. Do^i^daj nain je pj'incMlo 1().7(J0 njeUiikuv, tJ topov in 14 strojnih i)ušk. Najvišje vojno vodstvo.
Prodiranje naših čet proti Dnjestru. Od 1. junija dalje pri Przemyslu ujetih 33.805 Rusov, ťradno se razglasa 7. jnii.: To težkem porazn pri Przeniyshi je lusko vojno vodstvo zadnje dni naperilo Ijnte Jiapore proti našim postojankam (d» 1'i'ntn, da bi tu nasilno prodrlo. Posebno na pi'ostor nicd Koloniejo in Delatynoin je sovražnik jjošiljal vedno nove iiniožice v bitko. Med tem ko so se vsi ti napadi z velikanskimi izgubami Jiusov razbili ob vztrajnem ju-naStvn armade generala konjenice barona rHanzer-Baltina, so prodirale od zaiioda sem pod poveljstvom generala Linsingona stoječe zavezniške bojne sile, Vćeraj so vzelo Kalusz, ozemlje severno od tega mesta in višine na levem breg» l>njestra sevei'no oil Ztirawna, Med nadvonisko liistrieo in Lomnico so se jiridnizile napadu naše čete.
lioji vzhoilno od Przemysla in .laro-slava trajajo dalje, severno od Mosdske seje moral sovražnik umakniti izOzcniiawe. Posamezni slabotni jirotinapadi Rusov so se zrušili. Pri Przemyslu je padlo od
1.	junija dalje 3;i.S()5 njetiiikov v roke zmagovalrcv, — Namestnik načelnika gen. štaba pl. tlufer, tml,
DomaČe in tuje novice.
Telovska procesija sc je v četrtek vršila ob ugodnem vremeiHi, Navzoěni so bili zastopniki vseli oblastev. Mestna garda je poslala deputacijo, ker je veiiina Olanov itak ali v vojski ali pa Jia stražah, Isto-tako veteranci. Dasi jo bila jirocesija dolga, je bilo pa še več gledal<;ev (di strani iia irgu. Ginljivo je bilo videti četo vojakov-okrcvalcev, nekateri se z obvezami, stopati za Najsvetejšim. Ob istem (íasu so pa korakali njihovi tovariši, naši zmagovalni vojaki v rešeni Przcmvsl. Ko je sv. eoi'kev molila: Kuge, lakote, vojske . . . reši nas, o Gospod! — da krsě. vladarjem mir in edinost dodeliš, jirosimo Te, usliši nas! — je kmaht dospela vesela vest o novi zmagi, i^c vstrajno molimo, in sovražnika bo naša vojska zajiodila iz avstrijske domovine.
Vodstvo Ili. reda sv. Frančiška naznanja' da se vrši v nedeljo, i 3. junija, ob lepem vremenu prošnja jnacesija za zmago avstrijskega orožja in skorajšnjega miru ]ia Trško goro. Procesija odide ob polu
2.	liri popoldne iz frančiškanske cerkve na goro, kjer bo primeren govor, pete litanije Matere božje z molitvami za zmago in mir. K prav obilni vdeležbi vabi vodstvo III. I'eda, osobito zdaj, ko je pomoči od zgoraj po jn'iprošnji Marije tako izredno potrebno.
Vpoklican v vojaško službo je zopet iiovoiiieški_ pi'olesor Makso Sever.
Sprejemanje novih učencev v juvi razred jiovomeške gimnazije. V soboto 12. junija jiopoldne od 2. do 4. uni se bodo vpisovali novi učenci za prvi j'azred novomeške gimnazije. V spremstvu starišev naj se zglase v ravnateljski pisarni m naj - prinesejo seboj krstni list in obiskovalno izi)ričevalo ljudske šole. — ys])rejemni izpiti se bodo začeli v nedeljo 13. junija ob H. uri zjutraj.
Deško ljudsko šolo v Noveui mestu so morali ta teden predčasno zaključiti, ker rabijo iirostore za vojaške namene.
V pokritje izdatkov „UudeČega križa" za okrepČila, katera se dajajo na novomeški jwstaji našemu vrlenni vojaštvu, povodoma njega prevažanja na bojno polje, je nabrala dosedaj mestna občina sledeča darila od p. n. gg, ti TiDK: U. l^ranz, A.
Pauser in dr. K. Slane; i\ 30K: B. Kobe in K, Oblak; ii yuK: K, Aph, O. Bayer, ,1. Bergmann, Božič, A. (Iiat, K. piem. (larzaroili, /V. (íerdešič, O. Kovaiiik, O, Opitz, A. pl. Poll, M. iiozman in O. Sidon;
14 K; nabral A. Grom; à 10 K'; A. Agnitsch, U. Dolenc, dr. -J. (ilobeviiik, N. Griinwald, -T. JCoklič, d. Matko. K. ilastnak, F. Možitia, .1. i'aučič, J. Picek, K. I'leyer, dr. A, Uo-gina, Pivov. Keininghaus, A. lieitz, dr. -losi]! Sehegula, K. Seidl, .1. Turk in A. Wiudischei'; à (i K: Ij, Barborič, -T.-lare, rl. Krajec, M. IMramor in dj'. A. Kremžar; k .")K: .1, Krajec nasi, T. Lončar, M. !Ma-del.siierger in .M- Sbi'izzai ; á 4 K : A, (Tačnik, IÍ. Smola in V. Vojska; à ;iK: D. Adi'i-janič, ;\l,lirunner. Dr. A.Furlau inR.il nrgel; k 2K: ,1. Bor var, K. Blazon, A. Drame,
1.	Ferlič, J. Oerm, K. dreljent;, V. Horvat, F. -lakše, M. pleni. Klodič, dr. Ô, Kraut, ň. Ogrinc, M, Uecelj, U. Kozina, M. Seidl,
D.	Steianovir, M. Starič, J. AMndischer, B. Vojska in .1. Žmavec; li, i K: F, Fojšek,
E.	ilunig, A. Kalčič, F. Kenda, F. Kondrič,
F.	Klemenčič, X. Kiissel, -T. Mikolič, B. Me-hora, .1. Preželj, I. Svetec, F. Trattnig, N. Ursu in A. ÍCagar; à ôO li: J. Fugger. Mestno žu[ianstvo Xovomesto.
• Cesarice Elizabete Javna bolnišnica v Novem mestu naznanja, da znašajo od 22. majnika do 31. decembra t. 1. oskrbne pristojbine za III. razred 2 K 50 v, za 11. razred G K 50 v in za 1, razred U K dnevno. Za vojaštvo, oskrbovano v imenovanem zavodu, so v zadnjem Času došla naslednja darila: G. Kulovec Antonija, Vavta vas 4 K; g. Trban Horvat tu, cca 1000 komadov pisem, papirja in ovojev; g. pl. Píill tu. 200 cigaret; g. Julij Kobe tu, nekaj sira in salame; g. l'im v Klevevžu 2 zaboja jabolk; gdč, Elizabeta Mecliora tu, več knjig, — Vsem najlepša hvala!
Umrla je dno 2H. m. m, otoška grotinja .losipina Mai'gheri-t^'ommandona, v starosti 83 let, na Dunaju, Pokopana je bila
2,	t. m. v Tšlu. Pokojna je bila mati sedanjih lastnikov gj'adov Starigj'ad in Otočce.
Umrla je 2fi. 'majnika po vsem Dolenjskem (iobro znana gostihiičarka in po-sestnica gospa Jožefa Hribar, rojena KoŠak, „pod Gabrom". Pokojna je bila sestra umrlega našega poslanca F]'. KoŠak iz Grosuplja in Josipa KoŠak iz Mirne peči.
Odlikovan je Janez Novak iz vavto-vaške fare, ki služi pri 7. lovskem bat, Za svoja hrabi-a dejanja je dobil srebrno svetinjo 11. vr.ste in je zo[)et predlagan za isto svetinjo 1. vrste. Za 14 dni je bil dotiia na odnioni.
Ranjen Novomeščan. Ludvik Plapper je poslal sledeče jioročilo svojim starišem : Najprvo mnogo prisrčnih pozdj'avov in Vas prosim, ne zamerite, ker Vam nisem toliko časa nič iiisal ker nisem mogel. Naznanim Vam, da sem veliko doživel, kar sem tu. Vedno po vseh bojili ponoči in podnevi, a tacega, kot jo bilo 15. in IG,, ne pomnim, Celi dan in celo noč so letele krogle in srapncli kot dež, tako, da se je kar temnilo. Izkopal sem si majhno kritje, v kateretii sem ležal in opazoval, kaj bo z nami. Okrog 7. ure zjuti'aj pa naenkrat začutim, kakor bi me kdo močno s puško vsekal po glavi, Ozrem se, ali nobenega ni bilo zraven ; potem začntim grozne bolečine v glavi. Vzamem kapo z glave in bil sem ves krvav. Hotel sem iti k sanitejcu, a med groznim ognjem se nisem upal luxmakuiti. Slabo uii je prišlo in jiadel sem v nezavest. Ivo sem zopet k sebi prišel, sem se Bogu jiriporočil, vstal iti stekel k sanitejcem, ki so me obvezali, i'otem sem moral Še iti do „ililtsplatza" in nato na vlak. Sedaj ležim v bolnici v Szalmaru na Ogrskem. Za naslov pa ne vem, ker mislim, da jutri gremo naiircj — kam, ne vem. Sedaj pa mnogo pozdravov na vse sestre in vse poznane, ))osebno pa Vas, dragi stariši — Vaš sin Ludvik,
Iz ruskega ujetništva je pisal Anton Midorfer in sicer: 1'oŠiljam Vam srčne jiozdrave iz ujetništva. Godi se mi še precej dobro, tudi kraj je zelo prijeten, (iorko
je tukaj, kakor i)ri nas o sv. -lakobn, in krog in krog je morje. Samo daleč sem v Mali Aziji; a nc skrbite preveč, saj mi gre dobro, — Pistiio je hodilo v Novo mesto od L februarja do 27. maja.
Kip presv. Srca Jezusovega v kapiteljski ceikvi je danes zjutraj slovesno blagoslovil mil. g, jU'ost dr. Sel), Klbert. A' lepem govoiu je g. i)rošt vzpodbujal navzoče k nujnemu češčenjn presv. Si'ca posebno v tem viharnem bojnem času. Naj bi vsi zaupno j)ro.sili to ))resv. Srce za skorajšnji mir, se toplo priporočali v vseli stiskali in težavah ter ]\lu bili tudi jirisrčno livaležui za vse obilne milosti, zavseprejetedušne in telesne dobrote. ■—■ Slovesnost je zelo povzdignilo le[io ubrano petje na koru mej daritvijo sv, maše. —■ Tako se nam je dolgoletna želja izpolnila, da smo dobili kî]i presv. Srca Jezusovega tudi v naši cerkvi, s katerim je ustreženo vsem ljubečim dušam tega božjega Srca. Darovalce, ki so z večjimi 411 manjšimi |)ris])evki omogočili, da se je ojiiislil (ako krasen kip, bodenio priobčili pi'iliodnjič.
Ponesrečenemu vojaku, kojemu je ■ vlak odrezal na novome,škem kolodvoru nogo, bo, kakor smo slišali, novomeška mestna občina dala na lastne stroške na-jiraviti umetno nogo. Nogo so mu takoj amputirali; NovomešČani ga v velikem številu obiskujejo in mu prinašajo vsakojake darove.
Iz Przemysla se poroča, da je tam dne 7. decembra 1914 unu'la sestra od Ji,dečega križa Valentina (Mici) VavpotiČ na griži. Pokojnica je vsikdar vestno iz-polnovala svoj težki poklic ter je bila jako priljubljena pri svojih sosestrali in bolnikili; zalo pa smenui npati, daje dobila zasluženo iilačilo ])ri Bogu, za katerega je žrtvovala svoje mlado življtiiije. Naj A^'scmogočni potolaži njenega očeta g. Dr. Vavpotiča, višjega okrajnega zdrav-jiika v Novem mestu, ter brata, sestri in druge sorodnike!
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Alojzij Drečnik iz Vinjivrha št. 33 pri Beli cerkvi, ki se nahaja v Kievu, voennij gospital 7. birurgicesko nčlenie.
Vojaške vesti. Ciril Kohl iz Herinje vasi št. 1 7, obč. St. Peter i)i'Í Novem mestu, je pisal iz Szombathelyja X. oddelek (So-botica) na Ogrskem, da je ranjen v desno nogo, Služi pri 17. pp. — Alojzij Štruriibelj, dež. bramb. i)]). št, 27, 5, stotn,, voj. pošta 4H, je očetu Jerneju na Vršnih selih pisal na zadnje 19, dec, 1914, poznejše dopisnice so bile vrnene z opazko, da je ujet, Dozdaj se še ni moglo izvedeti, kje je.
Razglas. Vsled odi'cdbe c, kr, vojaškega poveljstva v Gradcu z dne 25. maja t, 1„ št. 12,952 Pr., morajo vsi dozdaj od čnio-vojne službe oproščeni nastavljenci pri uradih, učnih zavodih, itd,, potem uslužbenci industrij in podjetij, katera so morali vsled vojnih dogodkov svoje delovanje ustaviti, k dopolnilnim krdelom, dopolnilnim črno-vojnim okrajnim poveljstvom, zavodom, itd,, takoj odriniti.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
Žrebanje efektne loterije ,,Slovenske Straže'' preloženo. Vsled nerednih poštnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani žrebanje efektne loterije „Slovenske Straže, ki bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, }U'eložiti na 2(). oktobra 1915 ob C», uri zveiier. „Slov. Straža."
Prebiranje v letih 1878 do 1890 ter 1892 do 1894- rojenih črnovojnikov. Pokazalo se je, da mnogi niso na jasnem, če so tudi oni črnovojniški zavezanci v smislu pozivnega razglasa „K" dolžni l)riti k priibiranjii, ki so bili t>ri prezentaciji sicer s[mzuani za sposobne služiti z orožjem, a so bili jiozneje ])otom siijierarbitracije iz kakega drugega vzroka, kakor vsled za-dobljenih ran (v tem slučaju je namreč ojirostitev od ponovnega prebiranja izrecno dovoljena) spoznani kot za orožje nesposobni („Walïeiiunfabig"). V tem oziru se
uradno pojasni, da so oni črnovojniški zavtizanri v [lozivnem razglasu „IC" omenjenih letnikov, ki so bili potom super-arbitracijti iz kakega drugega vzroka, kakor vsled zadobljenili ran sp(jziiani „za orožje nesposobnim", dolžni priti k prebiranju, če je bil ilotični skle]) o siiper-arbitraciji že izdan in oni tedaj niso več v Vojaški službi (primerjaj prvi stavek pozivnega razglasa	Na,si)rotiio pa
so oni, ki so bili potom supeiarbitracije kot za vsako službo nesposobni od črno-vojniške dolžnosti sploh oproščeni, izvzeti od dolžnosti, priti k iirebiranju, ako imajo Črnovojniško odi)ustnico („ Laridsturm-Abschied") ali certifikat o oprostitvi od črnovojniške dolžnosti {glej št. 4 ciliranega razglasa).
Dodatno prebiranje čriiovojiiikov.
D o d a t n o )) r e b i r a ii j e onili v letih 1878, do 1890,, 1892. do 1894., 1897, in 18G5, do 1872. rojenih črnovojnikov, ki iz katerega koli vzroka niso prišli k prvemu, na Kranjskem koncem maja in začetkom junija 1915 izvršenemu i)rebi-ranju, se vrši:
Dne 15. junija v Postojni za politična okraja Postojna (sodni okraji Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava) in Logatec (sodni okraji Logatcc, Idrija, Lož in Girknica).
Dne 16. junija in 18. junija v Ljubljani za ]iolitične okraje: Ljubljana mesto. Ljubljanska okolica (sodna okraja ljubljanska okolica in A^rhnika\ Litija (sodna okraja Litija in Višnja gora), Kočevje (sodni okraji Kočevje, Velike Lašče in Ribnica) in Kamnik (sodna okraja Kamnik in Brdo).
Dne 18. junija v Kranju za politična okraja Ivranj (sodni okraji Kranj, Žkofja Loka in Tržič) in Radovljica (sodna okraja Radovljica in Kranjska gora).
Dne 20. junija v Rudolfovem za politične okraje: Rudolfovo (sodni okraji Rudolfovo, Trelinje in Íí;užeinpcrk), Krško (sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Rateče) in Črnomelj (sodna okraja Črnomelj in Metlika).
Sčrnovojniki rojstvenili letnikov 1HG5 do 1872 morajo luiti tudi oni po letu 1872, rojeni, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42. letom iztopili iz črnovojniške obveznosti in so sedaj jio Črnovojniški noveli zojiet vstojiili v črnovojniško dolžnost in kateri so izostali pri ])rvotncm, sedaj dokončanem \u'ebiranju,
K d or ne pride k doda t n c m u prebiranju, bode po obstoječih zakonih strogo kaznovan.
Loterijske Številke. Gradec, 26. maja 18 12 3 HO 45 Trst, 2. junija 2K 2 6 33 12
Posrečeni transport.
z južnega bojišča pišci d. 31. maja podčastnik: Bilo je dne 3. decembra 1914, ko smo s Črnega vrha, visokega nad 1500 m, lu'epodili sovražnika in ga vrgli Čez mejo. Po odmoru dne 8, decembra izda naš stotnik povelje, da naj eden g. poročnik naše stotnije patrulira za sovražnikom. Vzame seboj -U) mož ter jo udari proti meji, oddaljeni kake tri ni'c. Tam zajtazijo lepo krdelo živine, ki je bila v sovražnikovih rokah. Poročnik ukaže ob-kolitev, ki se je med žvižganjem sovražnikovih krogelj posrečila. Bilo je goveje živine 85 glav in 135 glav ovac in kôz, \)a 36 mož — bosenskih pndiivaleev, ki sà bili v sovražnikovi oblasti že 1 mesece. Stotnik ukaže, da se ta plen od])ravi v Višjegrad ter izroči na orožniški postaji. To nalogo naj izvrši zanesljiv podčastnik s lu'imerno četo. Odbran sem bil jaz. Izberem 10 mož. Po nekaterih zapj'ekah spravimo vkup vse krdelo — živino in
Ijmli ter gremo proti naiiicnjcnenin kraju. Noč je nas zalotila, ko smo prišli iiicd visoke hribe. Vslcd ntiMijeiiosti stiio sc ustavili ter razložili z volov tovort!. Napravimo uekaj ognjev. Radi varnosti postavim noCiio stražo. Kmalu nato se pri-tiljolapi ]iek(lo do straže, ki ga ustavi. Bila sta dva civilna orožnika. Oddabnivši se reče prvi: „Hvala liogti! sedaj smo brez skrbi, to so naši vojaki."
Kmalo smo v bratskem razgovoru. Ji^dodec zabteva svojo pravieo. A pripravljenega nič. V mojem krdeiu je bil liošnjak — gazda civilnih oseb. Prijtravljen je piodati ovco za 4 krone. Takoj je bila zaklana in skuhana bravina. Ker jaz' ne morem uživati njihove kuhe, zadovoljim se samo s turško kavo. Odhod doloiim za ííjiitraj ob 7. uri. Ko odhajamo, zasliši se naenkrat nad iiatiii hudo streljanje, ki postaja vediio hujše. Mi se žurimo, da bi ušli, ali kaj, ker je živina lafna in (rudna. Dospenio na križišče: no, kod jo /daj udai'imo, da ne zaidemo? Jerman iz Ločne pa pravi: „Po tej poti odriniiiio, tukaj je veČ sledu kakor ])o onili." liilo je res dobro ugojeno, liil je pa ]iaš srbski sovražnik tudi tako iiiter, da bi nas res skoro prehitel, Ko smo prišli lia planjavo, iiôtein so še-le žvižgale krogle, kar celc salve so dajali; to je bila sreča, da smo toliko pohiteli, da nas tiiso krogle zadele.
8reeno smo dospeli v \Mšegrad. Opešalo nam je 5 glav goveje živali in 2 ovce. Ko pridemo na lice mesta, že stopi nasproti g. stotnik ter rne vpraša: „Kako je biloV" ,Iaz itiu vse razložim; pravi nato: „Dohro ste napravili; jaz sem mislil, da vas več ne bo, da ste že v si'bskih rokah." Potem nam je dal odmoi', ker smo bili silno izmučeni, kajti gonili smo brez vsakega od-dihljeja 8 ui', ko ni nohenemn prišla na mai' ni jed ni pijača, Povi'h smo pa nosili tudi vso vojno prtljago. Tisto noČ sem spal pod streho prvikrat od 26, sept, do 12. decembra ... — Sklepno Vas pozdravim vse NovomeŠčane in okoličane A''aiii dobro znani Novoineščaii Oustav Murn, leetar, svečar, gostilničar v Novem mestu.
Veliko zalogo
podobic zo I. sv. obhajilo
ima knjigarna J. Krajec nasi. = Rudolfovo.
Dopisi.
Iz Sent Jerneja. Tudi naša letošnja procesija svetega Uešnjega Telesa se je ju'av lepo obnesla. Celi čas, nas je Bog varoval, le pri tretjem blagoslovu je podelil nekoliko rodovitnega blagoslova v prav mirnili, itohlevnih kaplieah.
Naprej gredo lepo v redu šolarji z nCiteljstvom i zastavo, })otein možki, kojih pa je žalibog letos jirav veliko manjkalo, ker se hrabi'o vojskujejo za domovino in za ljubega cesarja Fi'ančiška Jo^žeta 1. Ženske so pa bile tako zastopane, kakor vsako leto, kadar spi'eniljajo sv. ReŠnje Telo. (iinljiv je bil pogled na šolarice v Icjii beli obleki z venei na glavi, ki so i»oti'esalc cvetlice po potu. Kakor med možkim, tako je tudi med Orli in člani jiožarne brambc bilo zelo pičlo Število opaziti, ker je pretežna večina na bojnem polju. (îerkveni [levci so ])rav lepo jieli v ceikvi in tiied jiroeesijo, pogrešali smo le našo godbo, ki je druga leta z lepimi primernimi komadi slovesnost praznika jiovzdignila.
1'ovsod 1)0 oknili in balkonih je bilo oki'ašeno s cvetlicami, kipi in svečami, ob sti'aneh procesije pa so bili postavljeni mlaji. Ko se je ])rocesija potnikala po polju se je človeku zdelo, da se žito v vsej svoji letošnji lepoti pi iklanja v pozdrav svojemu Stvartiiku. Pred' in po ])rocesiji so se viíili vsi običajni obredi in molitve.
ki so se letos malodane izključno nagibale k prošnji: „Bog nam daj že skoraj za-željeni, Oastiii mir!"
Brzozov, i 5, maja li)!;").
Iz ruskega ujetništva je iiSel î^aii Kostanjevec iz řlirne peči. Dne 15. maja je to naznanil svojim starišem v sledečem pismu :
„Naznanim Vam pred vsem, da sem bil pred iíožičeni zajet od ruskih kozakov, ko sem šel na pati'uljo. Potem sem jim ponoči ušel iJ milje daleč. Hitro sem slekel vojaško obleko; v mestu lîrzozov sem dobil od gospodov civilno obleko, da me niso poznali. Tako sem hodil med kozaki, pa me niso poznali, da sem vojak. Prebil sem tako blizu 5 mcsecev; bilo mi je prav dobro. Zima še ni bila tako liuda. Božične praznike in velikonočne sem iitiel prav dobre, samo vina ni tako kot pri nas. Tukaj je vse drago. Spaval sem pri neki gospej celi čas; bila je prav dobra. Moža ima v Ameriki; piše se Okonjska. Od začetka sem bil hiulo bolan. Da ne bi vsak dan i)il po trikrat gorkega mleka izpod krave, ne vem, kaj bi bilo naprej. Imajo me vsi radi, gospodje v niestii in ljudje po vaseh, kakor da bi bil Poljak. Poljskega jezika sem se dobro naučil; če pojdetn še kam tiied Nemce, sc bodem še netiiško naučil. Oktobra in novembi'a sem bil še pri trenu Rdečega križa, pa tni ni dopadlo pri bolnih biti, sem šel raje proč, ker nisem mogel ranjene gledati.
Denarja še ne pošiljajte, ker no vem, kam idem. Kjer se ustavim, tam Vatii naslov pošljem. 20. jan. 191.5 sem imel hude sanje. Sanjalo se mi je od velike kače, ki se je spenjala proti tiieni, a ja?^ sem jo s palico tei)el tako, da je ušla. No vem, ali je bilo kaj pri Vas hudega, ali kaj? J(aj pa sti'ic ňpendalV Drugega novega nimam kaj i)isati, samo želim, da bi se kmalu zdravi iii veseli videli."
Začetkom tega meseca pa so dobili stariši že sledeče obveslilo od znanega trgovca iz Jjjubljane:
Eno ])rav veselo novico Vam imam sporočiti. V moje največje veselje se oglasi danes opoldne Vas sinko Ivan. Pripovedoval je mnogo o njegovem vjetništvu in kako je že decembra meseca iz vjetništva ušel, ter mnogo drugih zanimivih stvari. Danes že bo z železnico odpotoval v Jlaribor. Prišel je seveda v civilni a zelo slabi obleki, katero so mu dobri ljudje darovali, vojaško jia je pustil tatu.
Jfranil je pri meni različna pisma, knjižice, ene igralne karte s katerimi je baje preciij denaija zaslužil, ker je ljudem iz njili prihodnost prerokoval, tei' tudi ljudi in živino zdravil in na ta način denar zaslužil.
Popotnik iz krške okolice. Glejte no, res setn mislil, da se je mlad svet že spametoval, pa kakor vidim, se Še sedaj ni povsod. O tem me je uveril dogodek, kojega sem doživel na svojem potovaiiju v Oerkljah iia binkoštno nedeljo. Kakor menda jiovsod, si tudi v cei'kljanski 1'ari sedaj večinoma domlšljnjejo nedorasli fatiťini, da so sedaj oni „ta večji fantje" in, da smejo početi, kar se jitii ljubi. Tako so na binkoštno nedeljo pri pozni službi božji naredili tak vriSč in hrup, da bi Človek mislil, da so Rusi ali celo Italijani privi'cli v deželo.
Pa kar pred cerkvijo se začnejo! Raz koi'a je še odmeval slovesni „Gcnitori" in pred oltarjem je Č. g. katehet dajal blagoslov z Najsvetejšim, zunaj ))a se je oglasil surovi „Auf biks!" A'erniki, ki so se vi'ačali iz cerkve, so urno odhiteli domov, drugi zopet v trgovine, samo, da ne bi gledali surovega početja i)red cerkvijo. Bila je prava pravcata vojska. Kar napadli so cerkljanski fantje Gorenje-Skopičane brez napovedi. Smešno je bilo gledati to pri-siiiodarijo; na drugi sti'ani i)a obide človeka žalost, da še ni prišel mlad svet do spoznanja in, da se ne zaveda, v kako težkili Časili živimo. Gerkljani! Zakaj delate svoji fari tako si'atiioto? Ali ni vedno
vaša fara stala na dobrem glasu iii ali ji tudi Se sedaj ne delajo pravi farani dobro ime y Pi'oč s takim početjem! „Pamet, pamet je boljša kakor žamet!"
Sicer pa tiioi'am še povedati, kakšen konec je bil te vojske? Ljudje so mi pravili, da so se (lerkljanci in pa (îoi'iije-Skopieani že nekako ])o zimi sjirli iti, da so pri čuvanju mi'liča kmalu nato .Skopičani nekega fanta iz Cerkelj ranili v nogo. No, v nedeljo je torej pj-išla „iiriložnost", da so se maščevali. Konec „vojske" je bil ta, da so Skopičani (seveda po večini sami mladi fantini kakor tudi večinoma (.lerkljanci) s svojim „velikim vojvodom", ki je kazal v roki nek pijiec — pobegnili.
Odfod sem odpotoval dalje proti Krškem in odtod v Jiajhenburg. Tu sem ohiskal lepo Marijino cerkev. Po shižbi božji sem si ogledal prelepo Marijino svetišče, '^rako krasne cerkve ni blizu pri nas! Kajhcnburžaiii so lahko ponosni na-njo ! Saj tukaj se zbirajo slovenski Jlarijini častilci, častilci Lurške Device .Marije v svojem — „Slovenskem Lurdu".
i'ri svojem povratku domov ttic je peljala ])ot zopet skozi cerkljansko žuimijo. V torek zjutraj je bilo. Iz stolpa sv. ^larka so žalostno odmevali zvonovi. Zvedel sem, da je nmrl g. Alojzij Maritiček, posestnik in gostilničar v ('erkljah. Pokojtiik je bil večleten župan cei'kljanski. N. p. v m.! — Marijina Družba v Cerkljah je itiiela na binkoštni pondeljek poldnevno češčenje presv. R. T, za tiiir in, da bi Marija izprosila zmago našemu orožju in, da bi mi Slovenci ostali še nadalje ])od žezlotii našega Častitljivega vladarja. Žal, da se nisem mogel udeležiti lepe iiobožnosti.
Iz Čateža ob Savi. Na binkoštni pondeljek je bilo ukradeno posestnikovi ženi Urši Potokar iz Cerine št. 3, ki ittia moža pri vojakih, 252 kron. Denar je imela shranjen v postelji pod blazino. Ker je pa odšla zgodaj zjutraj na božjo pot v „Novi Lnrd" pri Št. Jerneju, jc pustila starega očeta in tri otroke same doma. Oče je šel kmalu na jiašo in otroci so ostali dotna še sjteČi. Med tem časom je prišel nepoklican gost v liišo in je vzel denar. Ko se je vrnila domov, ni našla nič v postelji. Naznanila je orožnikont, ki pa Še niso prišli uzmovičem na sled.
Pretekli teden je kakor menda povsod prihajala i)oSta brez časopisov. Posebna izdaja „Slovenca" z dne 24. maja je prišla v torek 25. maja, imtem smo pa hodili na pošto ozir. na poštno uabiralnico do sobote, jia nismo dobili nobenega časopisa. To iias je „tirbec" gnal, kako je kaj na Italijanskem, a lista pa ni bilo nobenega od nikoder. Se-le v soboto je prise] „Slovenec" od 25., 2G., in 27. maja. Takrat se nam je odvalil kamen od srca, ker sedaj itiuimo zopet kaj za čitati.
Za „Dolenjske Novice" pa jc bila ta zamuda v prid. Saj so tue vedno ljudje povpraševali, Če imam kaj Čitati. „Da, samo „Novicc" z dne 21. maja, pa no })išejo še nič o vojski z Italijo razen v
uvodnem članku", setu dejal. Posodil sem jili večim osebam in so se jako pohvaltio izrazili o njih. Poselmo „Pri nebeškem telefonu" je vsem ju'av ugajalo, tako, da stiio že komaj čakali, da so zopet prišle. K natn prihaja 7 iztisov „Novic". In sicer jili itiiajo g. župnik naročenih 5, jaz in še nekdo dnigi pa vsak po 1 izvod. jMalo za list, kije tako ]toučen in domač! Ljudje sicer radi čita jo „Novice", a gospodarji bi jih morali bolj poznati in bolj i'edno prebirati!
Književnost.
„Svetovna vojska". Pod tetu naslovom je pilčeb) izhajati lepo delo v zvezkih v zalog! Katoliške liidvvarne v Ljubljani. ])elo je opremljeno z leiiiun' slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa [xidalo tudi tunogo izvirniii Črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli Časopisi. Uj-edništvo „Svetovne vojske" ima natiireč na razpolago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali scvernctti bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanitnanjeni pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sami vdeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga i)a bo ostala v spotuin nam in znancetit, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva.
Vsak posamezen zvezek, ki jc dokaj obširen, velja 00 vin,, četrtletno ((i zvezkov) jia ziuiša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naročilu naprej.
Izjava.
Podpisana Marija Rajk obžalujem in prekličein vso obrekovanje in fc'-ovorjcnje zoper Marijo Skofll, čeS, da lil se ponoil v Soli popivalo, ter je smatram kot lažiijiva in no-uteineljeiio. Ob cueiu sc jej zahvaljujem, da je odstopila od soduijsko tožbe,
Gabcrje, 4, junija 1915.	2if
Marija Rajk, Oaberje št. 11,
Velika sveta denarja
se zamore imkljuciti vsakoiinir, ki postane naš naročnik. — Brezplačna ])Ojasnila ])0.šilja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana.
IZJAVA.
Obžaljujem, da sem gosp. Franc-a Božiča, trgovca v Ru-dolfovein, žaliia; prosila sem ga odpuščanja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Ana ŽagaPy
gostilničarka, BirČna vas.
PopoInoniQ varno naložen denar.
ffilfllLfifCft fe POSeJtlNfCI
/a Kaiulijo in okolico, roji- /atlr. z neoni. zavezo = V lastnem domu v Kandiji ^^
sprejema hranilne vlo^e oíí vsacega, če jc njen ud ali ne, ter obrestuje po
U

1^0-11
na loto brez odbitka rentnega davka, kateref^a sama iz avoje^a plačuje.