SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo lato predplačan 16 (Id., za pol leta S gld., za četrt leta 4 (14., sa jedra
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 13 fld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 (Id., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pešiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedioljal v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Lshaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 233.
V Ljubljani, v četrtek 10. oktobra 1895.
Letnik XXIII.
Razpisane deželnozborske volitve na Kranjskem.
Včeraj, dne 9. oktobra je potekla doba bivšim de-želeozborskim poslancem kranjskim. Daues objavlja uradni ljubljanski list nastopni razglas:
Po preteku šestletne volilne dobe se razpisujejo za deželni zbor vojvodine Kranjske v smislu §§ 19., 20 in 21 deželnega volilnega reda nove splošne volitve ter se za njih izvršitev določajo nastopni dnevi:
1.	Za volitve poslancev kmetskih občin v č e-trtek 21. november in sicer v volilnih krajih določenih po §§ 7 in 8 deželnega volilnega reda ozir. zakona z dne 29. maja 1884.
2.	Za volitve poslancev mest in trgov ter trgovsko-obrtne zbornice v ponedeljek 2 5. novembra.
S. Za veliko posestvo v četrtek dne 2 8. novembra.
S tem razpisom se prične tudi v naši deželi volilna borba. Na ta razglas opozarjamo vzlasti svoje somišljenike po deželi, kjer se bodo koncem oktobra in pričetkom novembra že vršile volitve volilnih mož, naj pravočasno vse potrebno ukrenejo, da se ugodno izvrše prvotne volitve, ker je od teh odvisna tudi konečna volitev poslancev. Da se agitacijsko delo osredotoči, zato se je osnoval za konservativno stranko v Ljubljani osrednji konservativni volilni odbor pod načelništvom kanonika in poslanca K 1 u n - a in tajništvom dr. Ivana Sušteršič-a.
Na ta odbor, kakor smo že omenili, naj se obračajo naši somišljeniki v vseh zadevah. Opozarjamo že sedaj, da so po razpisu volitev dovoljeni po zakonu volilni shodi, katerih ni treba naznanjati oblastvu ter se nadejamo, da bodo šli kandidati naše stranke mej volilce ter jim osebno naznanjali svoje načrte za prihodnje delovanje.
Ker sta v naši deželi mej Slovenci dve stranki, gotovo pri volitvah ne bo manjkalo vročih bojev in
z ozirom na to menimo, da je prav, ako že danes, ko se še ni razvnela volilna borba, opozarjamo vse slovenske volilce, naj skrbč za to, da se volitve vrš6 za Slovence častno in dostojno, da se izbero kot deželni poslanci možje, ki bodo skrbeli za dobro gospodarstvo v deželi ter se tudi v vsem svojem političnem delovanju klanjali načelom katoliške vere.
--
Črne bukve kmečkega stanu.
(Dalje.)
18. Socijalni načrt slov. delavskih stanov.
A. Temelj;
1. Vera in cerkev.
1.	Socijalno vprašanje je po svojem bistvu pravno in zato tudi n r a v n o vprašanje. Razmotrivati se mora po nezmotno resničnih načelih, iz katerih se izvajajo zahteve pravičnosti.
2.	Krščansko - katoliška vera je pa temelj in jedino trdno varstvo resnici in vsled tega tudi pravici. Samo ona opisuje človekovo natoro tako, kakeršna je in samo ona nezmotno pojasnuje razmerja človekova do Boga, do samega sebe in do druzih.
3.	Zato pripoznavamo krščansko - katoliško vero kot glavno voditeljico k boljšim socijalnim razmeram; katoliško cerkev priznavamo kot največjo silo napredka in sreče za človeštvo.
4.	Spoštljivo se klanjamo načelom, ki so jih razvili sedaj vladajoči sveti Oče Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju z dne 17. maja 1891 in se popolnoma strinjamo ž njimi.
5.	Katoliška cerkev mora biti slobodna za svoje socijalno delovanje. Zato zahtevamo:
a)	Da je slobodna pri delitvi sv. zakramentov in izvrševanju božje službe,
b)	slobodna v izvrševanju svojih vzgojevalnih pravic nad mladino v šoli; zahtevamo torej versko šolo.
LISTEK.
S pota.
(Dalje.)
Ako je obiskovalec pazno ogledoval razstavljene češke dome, gotovo se bode še mnogo bolj zanimal za noše z raznih stranij češke vlasti. Najbolj dolgo ohranila se je narodna noša pri Slovencih v Moravi in pri ogrskih Slovencih. V teh gorah, kjer prebiva siromašni narod slovenski, daleč od svetovnega prometa, ohranila se je prvotna noša slovanska. Ta faktum dokazal je jedrnato profesor K o u 1 a v svojih študijah, natisnjenih v etnografičnem časopisu BCesky Lid". — Kroj slovenski, pravi gori omenjeni učenjak, posebno pa ženski, nam je nekaki pravzor nekdanje narodne noše v Cehih. Glavno odelo je bilo doma stkana suknja, koja je segala do pod nedri, brez rokavov in na ramah zvezana z zanj-kami (s petlicami). — Že Hus očita ženam češkim, da zapuščajo kroj narodni, a pristavi, da se ogrske Slovenke drže stare noše. Zene nosijo mesto sukna spredaj in zadaj po jedno pregačo (predpasnik) — Moški, trdi profesor Koula, oblečeni so bili prav
jO

tako, kakor seljaki: poljski, ruski in jugoslovanski. Imeli so nogavice, košulje in haljino, na nogah imeli so o p a n k e.
Dokazali so dalje češki etnograii, da so Slovenci že v najstarejši ddbi pridelovali konopljo, lan in volno in da so si razumeli iz teh snovij pripravljati nebarveno sukno za svojo obleko. Da je to bivalo pri vseh Slovanih, lahko dokažemo s tem, ker najdemo pri vsi slovanski družini izraze: presti, prešlo, kodelja, nit, vreteno itd. Slovani ogrinjali so se s plaščem, a po zimi s kožuhi.
Najstarejši spominek o narodni noši češki, trdi Pastrnek v .Češkem nLidu", imamo v kroniki Fre-degarovi iz leta 658 I Sicharius namreč, poslanec Dagobertov, oblekel se je „p o slovanski" radi tega, da bi lažje došel na dvor češkega kneza Sama.
Ker so Cehi tekom stoletij zmerom bolj prihajali v dotiko z zapadno Evropo, osobito z Nemci radi političnih in verskih odnošajev, ni se čuditi, da se je kultura onih narodov od dne do dne razširjala mej njimi. Veliko promeno v kulturni razvoj češki provzročili so tujci, koji so prihajali v velikem številu mej Cehe po nastanjanju češke gospode.

c) slobodna v vladanju ; razmerje mej državo in cerkvijo se mora vrediti s slobodno pogodbo mej obema.
2. Domovina in narodnost.
1.	Vsaka oblast je od Boga postavljena.
2.	Zato izjavljamo, da je dolžnost vsaeega človeka krepiti spoštovanje do zakonite posvetne oblasti in vzbujati ljubezen in zvestobo do vladarja.
3.	V habsburški rodbini, ki vlada v Avstriji, imamo posebno varstvo vseh zatirancev in najboljšo brambo pravičnosti.
4.	Zato posebej povdarjamo, da hočemo v boju za socijalno preosnovo ostati vedno zvesti Avstrijci in udani podložniki habsburške hiše.
5.	Vsak narod je od Boga in ima svoje posebne lastnosti in svoje pravice, katere mu mora država braniti.
6.	Mi se s ponosom imenujemo Slovence in zahtevamo za svoj narod:
a)	skupno upravo in pravično narodno avtonomijo,
b)	popolno dejanjsko ravnopravnost z drugimi narodnostmi v uradih in šolah. (Dalje slčdi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. oktobra,
Grof Hohentuart in baron Dipauli. Berolinska „Kreuzzeitung" piše: Ko se prične državni zbor, sklican na 22. oktobra, se bodo dogodile marsikatere spremembe. Grof Hohenvvart, ki vodi ta klub že od 1. 1879, bode baje odložil svoj državno-zborski mandat ter ga bode cesar poklical v gosposko zbornico. S tem bi odstopil iz političnega pozorišča mož, ki je zlasti v zadnjih letih igral izredno važno vlogo. Svoje mesto kot predsednik najvišjega računskega dvora bo ohranil tudi še nadalje. Kot načelnik konservativnega kluba je do-
S tujci vred došla je v Čehe tudi francoska moda, katera je našla pot v vse kraje sveta. Z novo obleko prišli so i novi izrazi za-njo, toliko pri možkih kolikor pri ženah. V 14. stoletju udrihali so češki rodoljubi proti novi modi, a imeli so malo vspeha. Se bolj razširila se je nova zakrožena noša za časa slavnega Karola IV. Za njega postala je zlata Praga cesarsko mesto, a na univerzo, katera je bila kmalu na evropejskem glasu, drlo je vedoželjne mladosti od vseh vetrov sveta v obilnem številu. V začetku 16. stoletja nastal je zopet velik preobrat v modi; tesna obleka umaknila se je novi široki. Kasneje upeljali so zopet modo špaajolsko. V tem času izdala je deželna vlada ukaz, da se seljak ne sme nositi poleg mode in da se ne sme preveč liSpati, nego nosi naj se tako, kakor se mu spodobi.
V začetku 17. veka umakne se moda španjol-ska francoski in to najprvo po dvorih plemenitaških, pak i po domih kmetskih. Leta 1686. ukazal je zopet Leopold I., da se narod ne sme več tako dragoceno nositi.
Vsi kroji se jako lepo opazujejo, ker so ljudje v naravni velikosti in jako lepo, prav umetniško opravljeni. Tudi sobe so popolnoma po naravi urejene. Tu vidiš, kako predice veselo kramljaj^ oprav-

očen tirolski poslanec baron Dipauli, ki je jeden najbolj nadarjenih mož v imenovanem klubu. Baron Dipauli je poleg tega izvrsten govornik ter je svojim liberalnim nasprotnim prvakom kos v vsakem oziru. Tudi krščanski socijalisti ga čislajo vzlasti zaradi njegovega delovanja v davčnem in v odseku za volilno preosnovo. Govore tudi, da krona naravnost želi, naj bi Dipauli vsprejel vodstvo konservativnega kluba, kajti znano je, da je bil že v zadnjem državnozborskem zasedanji večkrat poklican k cesarju v avdijencijo. — Tako berolinski list. Kolikor nam zuano, in kolikor moremo presojati iz de-janjskih političnih razmer, se te spremembe v konservativnem klubu ne bodo vršile vže pri sedanji otvoritvi državnega zbora, pač pa se utegne tako prigoditi kedaj pozneje, ako se vsled zadnjih dogodkov na Dunaju pri vladi in pri občinskih volitvah vse parlamentarne razmere bistveno ne spremene.
Štajerski ces. namestnik baron Kiibeck
stopil bode v pokoj. Mož se je že dolgo časa pripravljal na ta korak. — Njegov naslednik bode poprejšnji minister Baquehem.
Dobrote ogerskega civilnega zakona. Takoj prve dni, ko je stopil v veljavo novi civilni zakon, se je pokazalo, da ne gre vse tako gladko, kakor so mislili mažarski liberalci. Kamorkoli se obrnejo, povsodi nalete na mnogovrstne, velike ovire. Jedna prvih ovir so velikanski novi državni stroški. S prva je vlada menila, da bode lahko shajala z malim. Tako je n. pr. v Budimpešti nastavila samo tri matrične vodje, koder je poprej 30 župnih uradov oskrbljevalo ta posel. Vsakdo mora sprevideti, da ti uradniki ne bodo mogli biti kos svojim nalogam. To se je pokazalo že v prvih dneh, ko so se samo židje poročevali. Vlada bode morala nastaviti v mnogih mestih še jedeHkrat toliko matričnih vodij in s tem se bodo seveda tudi podvojili državni stroški. Poleg matričnih poslov imajo pa dotični vodje tudi svoja stalna opravila, kajti večina izmed njih so sodniki, notarji, učitelji itd., in očividno je, da ne morejo biti kos vsem nalogam. Najboljši dokaz nam je zato novopeštanski sodnik in seveda matrični vodja Pavel Tanos, ki je naznanil ministru, da se takoj odpove službi, ako se ne imenuje samostojni uradnik. Jednako je storil debreczinski upravni odbor; tudi ta je naznanil, da ima magistratni uradnik in notar sam dovolj opravila brez matričnega vodstva« in da odbor ne more prevzeti nikake odgovornosti za nerede, ki bi nastali vsled tega. — Pri tem je pa posebno pomenljivo to, da tega niso izjavili katoliški možje, ampak kalvinci, ki so sicer prijatelji nove reforme. Koliko neprijetnosti pa mora prestati ubogo "ljudstvo. Civilni uradniki zahtevajo toliko raznovrstnih dokazov, spričeval, podpisov itd., da še celo učeni ljudje ne vedo, pri čem da so. Za kar so potrebovale poprej stranke le kakih deset minut, potrebujejo sedaj več dnij; štiri-, tudi petkrat mora iti k vodju, podpisati celo vrsto listin in konečno še vendar ne ve, ali je poročen ali ne. To pa posebno zato, ker pogosto ne razumijo, kaj jim čveka matrični vodja; kajti tudi v takih krajih, kjer ljudje ne razumijo nobene mažarske besede, so nastavljeni matrikarji, ki niso vešči niti nemškega, niti slovaškega jezika. Ni čuda, da se
ljajo svoj posel. Tam zopet pride lep mladenič snubit svojo izvoljenko, — zopet v drugi sobi mati ziblje svojega malega ljubljenčka. — Tudi zibelj slavnega Palackega je razstavljena. — Kmalu prideš v sobo, kjer se mladina veselo suče pri sviranju narodnih sviračev. Vse to in sobe same je tako naravno uprizorjeno, da misliš, da se res nahajaš v kaki češki vasi. — V resnici, kdor količkaj pazljivo pregleduje narodopisno razstavo, dobi popolno sliko življenja češkega. — Ni treba, da trosiš denar in hodiš od sela do sela, ampak kupi si za malo novcev glavni katalog in hodi po izložbi, pa bodeš imel pravo sliko življenja v Cehih. — Mislim, da trdno sem prepričan, da nijednemu od 100 Slovencev, ki smo bili v Pragi, ni žal za novce, koje je potrosil in za čas, koji je porabil na tem potu. — In ako še vzameš v poštev prijaznost, s kojo te povsodi vspre-jemlje bratski narod češki, potem pač lahko z menoj vsklikneš: le jedna je zlata Praga I
In ako se utrudiš od hoje in od množine vtisov, katere si dobil sprehajajo se po prostornih dvoranah izložbe, lahko sedeš pri čašici plzenskega piva ali pristnega vina z Melnika, poslušaš godbo ali petje in pozabiš na trud in vsakdanje skrbi, katere mord tvojega duha.	(Dalje eUdi.)
ljudstvo ustavlja .takim neprijetnostim in da glasno zahteva svojih pravic. — To so sadovi in dobrote novega civilnega zakona; a vse hujša še pride.
Sv. Oče in 25letnica oropanja Mirna. Včerajšnji brzojav iz Rima priobča papeževo pismo na kardinala Bampollo, v katerem omenja za ves katoliški svet sramotnega narodnega praznika dnč 20. m. m. v Rimu. Pismo se glasi doslovno: „Upal sem, da se bodo ozirali na mojo visoko starost, toda prisiljen sem bil gledati, kako so se poveličevali italijanski rovarji, ki so oropali sv. stol. Posebno pa me je užalilo to, da so nameravali razpor trajno obnoviti, mesto da bi ga odpravili. Eim so hoteli spremeniti zopet v pogansko mesto, vsled Česar trpi ves italijanski narod. Poleg tega, da niso spolnih obljube, da bodo skrbeli za materijelno zboljšanje v Italiji, sojo nasprotno še moralično razcepili." Koncem pisma se sv. Oče spominja velikih dobrot, katere je vživalo italijansko, posebno rimsko ljudstvo pod papeževo vlado ter poživlja še nepokvarjenim strankam pripadajoče Italijane, naj se vstrajno bojujejo zoper krute sovražnike Kristusovega imena. — Iz navedenih besedij se dovolj^ jasno razvidi, kako grozne duševne britkosti je občutil naš cerkveni poglavar ob priliki 25 letnice. Toda, tudi te mile, v srce segajoče besede ne pretresejo nasprotnikov katoliške cerkve, ki le še trdovratno nadaljujejo boj s cerkviio in njenim poglavarjem.
JRumunsko. Iz Bukarešta se brzojavno poroča, da je vložilo Caturgijevo ministerstvo ostavko, katero je kralj Karol tudi vsprejel. Ker se pa sedaj še vrše velike vojaške vaje, mora ministerstvo tako dolgo opravljati svoje posle, dokler se ne vrne kralj od manevrov. Takoj po vrnitvi bode odslovil dosedanje ministre ter se jel pogajati z novimi kabinetnimi člani.	__'
Cerkveni letopis.
Društvo vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa v Celovcu.
Iz Celovca.
Pod vodstvom delavnega velč. g. prof. dr. Al. C i g o j a , O. S. B., zelo spretno delujoče društvo vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa in za oskrbovanje revnih cerkva, s cerkveno opravo je izdalo svoje ]7. letno poročilo za 1. 1894/5, kateremu povzamemo sledeče: K sedanjim 55 podružnicam so pristopile 4 nove. Obdarovanih je bilo 32 cerkva z raznovrstno opravo.
Od društvenikov in dobrotnikov se je nabralo 1321 gld. 14 kr., za naročeno opravo se je poslalo 2055 gld. 86 kr., vseh dohodkov je torej 3377 gld. Potrosilo se je 3207 gld. 52 kr., tako da ostane v gotovini še 169 gld. 48 kr.
Družba sv. Bonifacija.
Iz Celovca.
Ustanovila se je tu nova „ družba sv. Bonifacija" za podporo med protestanti raztrošenih katoličanov. Pravila so od vlade potrjena in od škofijstva dovoljena, ter imenovan odbor 5 članov, gtr.: L. Unterkreuter, mestni župnik, predsednik, G. Bittner, stolni župnik, namestnik, dr. A. Miiller, dr. o. Od. Franki, O. S. B., A. Pelnaf, odborniki.
Odbor je izdal poziv katol. Korošcem, povdar-jajoč:
„V mnogih krajih Avstrije in Nemčije, v mnogih krajih naše koroške domovine so se po nesreči ljudje v veri razcepili, in v takih krajih se morajo naši ubogi katoliški sobiati vroče bojevati za svoj gospodarski obstanek in za svojo vero. V oddaljenih dolinah in na visokih gorah se vzdigujejo še vedno cerkve in kapelice, v pobožnejšem času zidane za katoliško božjo službo, ter umetno ozaljšane od radodarnih vernikov. Zdaj pa stoje samotne, zapuščene in zanemarjene, ker ubožni maloštevilni katoliški verniki nimajo denarja, da bi vzdržali v njihovem kinču te k božji časti zidane umetne spominke. Kaj torej čuda, da so milosrčni in veri udani katoličani že pred leti sklenili, ustanoviti društvo, ki nosi ime slavnega misijonarja in apostola Nemcev, sv. Bonifacija; društvo, ki ima namen, podpirati ubožne katoličane, ki živč raztrošeni v protestantovskih ali mešanih deželah. Sveti oče Pij IX. so z odlokom od 21. aprila 1. 1852 to ustanovitev z veseljem pozdravili, pohvalili in priporočili, ter z obilnimi odpustki obdarovali. Z odlokom od 26. marca 1. 1857 so potem knezoškof Adalbert to društvo tudi v naši škofiji upeljali in duhovnikom škofije naročili, da jo podpirajo. Te misli, ki se je bila v teku let vsled neugodnih razmer pozabila, so se nsš milostljivi
knezoškof Jožef v zadnjem pastirskem listu od dnč 28. julija vnovič spomnili, ter so obljubili, da se bode ustanovila za krško Škofijo posebna družba, ki hoče brez ozira na politiko pomagati ubožnim, zapuščenim katoličanom, ki prebivajo pri nas in na Nemškem med protestanti, z molitvijo in milodari, da morejo katoličani ostati, katoliško živeti in katoliško umreti. „S tem posnemamo prve kristjane", rekli so premilostljivi knezoškof v zgoraj omenjenem pastirskem listu, „Če pomagamo zatiranim bratom, naj bodo kjer koli, posebno pa v lastni deželi. Ne pravite: mi nismo bogati, marveč revni in ubožni, temveč mislite na vinarja vdove v evangeliju, o kateri je Zveličar spričeval (Luk. 21, 1—4): „Resnično vam povem, uboga vdova dala je več, kakor vsi drugi, ki so darovali". Pomislite, da mnogo malih darov veliko zamore, pomislite, da imajo beliči re-vežev največ božjega blagoslova. Spomnimo se opomina, ki ga je dal stari Tobija svojemu sinu: „Ko-likor zamoreš bodi milosrčen; ako imaš veliko, daj več; ako imaš malo, tudi od malega rad deli."
Družbi more pristopiti vsakteri katoličan, brez ozira na spol ali starost, ki se oglasi pri dušnem pastirju ; ta bo potem skrbel, da se oglašeni od odbora vpiše.
Vsakteri ud ima dvojno dolžnost: 1. Naj moli na dan en očenaš in eno češčenomarijo s pristav-kom: Bsv. Bonifacij, prosi za nas;" pri tem opominjamo, da ni noben, tudi ne odpustljiv greh, če se ta molitev opusti. 2. Naj d& v namen družbe po svoji volji kak milodar, naj si bo še tako majhen.
Družba zato ponuja svojim udom v korist celo vrsto popolnih in nepopolnih odpustkov, ki so zapisani na sprejemnicah, katere so ozaljšane s podobo sv. Bonifacija; te sprejemnice bode dopošiljalo družbino predstojništvo oglašenim osebam po do-tičnih farnih uradih.
Katoliški Korošci! Izpolnite željo vašega višj ega pastirja, prošnje vaših duhovnikov. Vaši bratje v veri kličejo na pomoč, ki morebiti že stoletja nimajo več cerkve, nimajo več duhovnika, nimajo več božje službe, ne sprejemajo več zakramentov ter za svoje otroke nimajo niti katoliških šol, niti katoliških učiteljev, brez katerih se katoliški cerkvi vsako leto veliko mladih ljudi izgubi. Tem ubogim bratom pomagajte, da dobijo cerkve, duhovnike in šole; naj d£ vsakdo, kar po svojih razmerah zamore, ne ne-voljen ali prisiljen, ker le veselega darovalca Bog ljubi."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. oktobra.
(Deželni predsednik baron Hein) se je včeraj popoludne za nekaj dnij odpeljal na Dunaj.
(Iz Planine) se nam poroča, da je v Toplicah pri Zagorju za Savo nevarno obolel zdravnik gosp. Julij M a y e r. Čutil se je že dalje časa slabotnega in zato napotil se iskat zdravja v zagorske toplice. — Našel pa je namesto zdravja bolezen, ki je po mnenju zdravnikov smrtno nevarna. Vzdignila se mu je kri večkrat zaporedoma. Dokler se odprte žilice ne zacelijo, je seveda nemogoče, bolnika prepeljati v Planino, dasi je njegova jedina želja v Planino iti, čeprav umret. Naznanja se to širšemu občinstvu, ki je imelo do g. Mayerja posebno zaupanje in je od vseh strani) Notranjske trumoma romalo k njemu, iskat pomoči v bolezni, naj sedaj ne dela tu sem praznih potov. Ako gospod Mayer ozdravi, se bode to takoj zopet po časnikih razglasilo.
(Stražnica gasilnega društva), katera je bila nekaj časa po potresu v baraki v Zvezdi, se bode odslej nahajala kot permanentna gas. straža v pritlični sobi mestne hiše (II.) na desno.
(Policijska kronika.) Dne 5. oktobra smo poročali, da je bil Janez Jerič iz Zdenske Vasi, polit, okraja kočevskega, prijet zaradi tatvine in sodišču izročen; dostavljamo, da je ta Janez Jerič, delavec, rojen v Trstu, pristojen v Zdensko Vas okr. Kočevje, stanujoč v Travniških ulicah št. 5, da torej ni v nobeni zvezi z mesarjem Janezom Jeričem iz Zdenske Vasi, ki nas prosi, da naj to naznanimo. — Mestna policijska straža aretovala je od 9. do 10. oktobra v jutro 3 osebe, in sicer: 1 zaradi beračenja, 1 zaradi razgrajanja in 1 zaradi kalenja nočnega mirii. — Trgovcu Janezu Fabianu bila je v noči od torka na sredo z dvorišča po neznanih tatovih ukradena jedna plahta za pokrivanje vozov oziroma blaga, vredna 15 do 20 gld. — V sredo, 9. t. m. našla je polieija na sv. Jakoba trgu 2 stedilniška
del«, katera sta bila pred ko ne komu ukradena. — Od 8. t. m. pogreša se 63 let stara dninarjeva žena Katarina Japelj. — Po gori navedenih neznanih tatovih se vrše zasledovanja.
(Ljubljanska gimnazija) bo doživela 2. novembra tristoletnico svojega obstanka, ako so zanesljivi »posebni spomini" Hicingerjevih koledarjev. Pač čudno, da se zavod, ki je že toliko časa duševno ognjišče slovenske mladine, ne ceni na višjem mestu toliko, da bi dobil primerno stanovanje. Želimo, da bi država naši gimnaziji kot voščilo k tristoletnici dala to, kar ji gre: slovenski značaj in dostojno poslopje.
(Drevored v Zvezdi) je vsled pogorele barake Kržanove dokaj poškodovan. V obližji stoječi kostanji so vsi ožgani iu jih bode treba posekati ter z mladimi' nadomestiti.	s
(Ovirana popravljanja hiš.) Deževje zadnjih dnij poprave v poškodovanih hišah močno ovira, dasi bi bilo baš sedaj nujno potreba lepega vremena, kajti Ljubljana je še vedno brez malih in srednjih stanovanj za blizu 400 ljudij in le polna draginje, ki meji že na — židovsko oderuštvo !
(Dolenjske železnice.) Promet na teh železnicah, bodisi osobni kot tovorni, — tudi v preteklem mesecu ni dosegel istega uspeha kakor v jednakem iilesecu minulega leta, in je imenovati malo ugodnim. Dovaža se obilo lesa, premoga in kurila, manjši pa je izvoz. Počasnost vožnje je še vedno na dnevnem redu pritožb mej občinstvom.
*
* *
(Trgatev) se je pričela okoli Konjic v ponedeljek 7. okt. Kakor se nam od tam poroča, se v obče pričakuje dosti več mošta od lani. Tudi kapljica utegne biti izvrstna, ker je grozdje prav sladko.
(Vogeljni kamen) za novo župno cerkev v Ča-dramu pri Konjicah bodo premil. lavant. knez in škof Mihael „žegnansko" nedeljo, dne 20. okt. slovesno blagoslovili.
(Iz slovenjegraškega okraja) dne 8. oktobra: Prihodnjo nedeljo dno 13. oktobra bode kot župnik vmeščen na župnijo M u t a tamošnji č. g. povizor Josip Zagajšek. — Nove orgije postavljata ta teden br&ta Zupan v St. Janu pri Spod. Dravo-bergu. — Ljudski shod ima prih. nedeljo dne 13. t. m. ob 3. uri popoludne slovensko društvo štajersko v hranilničnih prostorih v Slov. Gradcu. Govorili bodo gg. poslanca dr. Lav. Gregorec in Bobič ter kaplan J. Bozman.
(Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil vpoko-jenemu davkarju v Radgoni, g. Ant. Bother-ju, zlati- zaslužni križ s krono.
(Štajerski vinski veletržci) so neki sklenili vinski „ringM ter se domenili, da letošnjega vina ne bodo višje plačevali, nego po 18 kr. liter. Ti možje pravijo, da v Italiji dobe po ceni zmečkanega grozdja, na Tirolskem ga sprešajo in tako dobe vino po jako nizki ceni. Pravijo tudi, da letošnja kaplica ne bo posebno dobra. Dobro bi bilo, da bi imena teh mož objavili časniki, ki tako pritiskajo na domače pridelovalce.
*
* *
(Iz celovške škofije.) Na mesto o. Jos. Milz-a je postal dne 6. t. m. o. Ernst Grossheimann rektor in vodja novincev pri jezuvitih v St. Audražu v labudški dolini. — C. g. Fil. S t r e i n e r , prefekt v kn. - šk. Marijanišču, je imenovan za provizorja v Hohenfeld. Nadzoroval bode tudi knezoškofova posestva v Krški dolini. — Za prefekta v Marijanišču je imenovan g. Ant. Stres. — Sklep pobožnosti na sv. Vi š ar ji h je bil zadnjo nedeljo dnd 6. okt. Bilo je zbranih še ta dan zelo veliko romarjev in nad 1000 ljudij je prejelo sv. zakramente.
(Državnozborska volitev v Celovcu.) Iz C e -lovca, dne 9. okt. Agitacija za včerajšno ožjo volitev je bila še bolj strastna in huda kakor pri prvi volitvi. Z vso močjo delali so zlasti nacijonalci, v njih vrsti cela garda odvetnikov, ia z uspehom, zakaj izvoljen je njih kandidat D o b e r n i k z 521 glasovi od 965 oddanih. Liberalec dr. Posch je s 444 glasovi v manjšini, dasi so mu pomagali obrtniki, ki so pri prvi volitvi volili Prinz-a. Pri prvi volitvi je bilo oddanih vkup 859 glasov, sedaj tedaj nad 100 več. S tem prešel je Celovec, stara postojanka zagrizenega liberalizma, v roke še bolj strastnih nacijonalcev, a zastopal ga bode na
Dunaji mož s poštenim slovenskim imenom Dobernik, ki je svoje dni moledoval za hrano in pomoč vduhovskih hišah. Vsako mesto ima poslanca, kakeršnega zasluži, in tako ima tudi »uemški" Celovec za poslanca — slovenskega odpadnika.
*
* #
(Program povodom bivanja cesarjevega v Zagrebu.) Dežulna vlada za Hrvatsko in Slavonijo je na predlog občinskega sveta sestavila sledeči načrt povodom bivanja cesarjevega v Zagrebu. Dne 14. t. m. ob 8. uri 30 m. dospe presvetli cesar v spremstvu ogrskega ministerskega predsednika in hrvatskega bana na zagrebški kolodvor. Na kolodvoru se postavijo veteranska društva, ognjegasci, „Hrvatski Sokol" in ostala društva. Mestni župan pozdravi v ime zagrebškega mesta došlega vladarja, ki se na to odpelje v banovo palačo. Pred palačo ga bodo pričakovali : knezoškof s stolnim kapiteljem, višji do-stojiiustveniki vojaških in civilnih oblastij ter zastopniki in deputacije raznih korporacij. Ob 10. uri se mu pokloni duhovstvo, višji uradniki dež. vlade in drugi dostojanstveniki, Popoludne ob 2. uri se poda presvetli cesar k novemu gledališču, kjer bode uložil sklepni kamen. Zvečer ob 7. uri bode v tem gledališču slavnostna predstava. Vse mesto bode zvečer umetno razsvitljeno. Drugi dan, dne 15. t. m. si bode ogledal cesar razne cerkve, učne in vojaške zavode. Ob 9. uri 30 m. bode navzoč prj sv. maši v stolni cerkvi. Zvečer ob 8. uri se priredi mestna veselica v »Hrvatskem domu". Naslednji dan bode obiskal cesar še ostale javne zavode ter se ob 8. uri zvečer podal na državni kolodvor.
(Cesar v Zagrebu.) Povodom cesarjevega prihoda v Zagreb pridejo tjekaj 13. t. mes. mažarski ministerski predsednik baron Banffy s šestimi mini-sterskimi tovariši. Deputacije sosednih komitatov bode vodil nadžupan Benjamin Svastics. Iz Bosne bode došla deputacija 36 mož, katero bode vladar posebej - sprejel. — Baklade mesta Zagreba se bode udeležilo 1500 meščanov. Vodili jo bodo vseučilišč-niki v narodni noši.—Dne 14. t. m. se bode vpričo vladarja vložil sklepni kamen pri novem poslopjn glasbenega društva. — Stanovanja so se zel6 podražila. Za jeden dan zahtevajo 30 do 50 gld. od sobe. V Jurjevi ulici ima neki plemenitaš najeto stanovanje za tri dni za 600 gld. Po ulicah, kjer bode cesarjev sprevod, se jedno samo mesto na oknu plačuje po 20 gld. — Cena živil je že sedaj poskočila za 70 do 80 odstotkov. — Izvoščeki zahtevajo samo za jedno vožnjo k meščanskemu plesu
20 gld., za jeden dan računijo 100 gld.
*
* *
(Stoletnica kamnotiskarstva.) Letos je ravno 100 let, kar je iznašel Avstrijec Alojzij Sennefelder kamnotiskarstvo. Tem povodom prirede v Parizu na Martovem polju- veliko razstavo, koder se bodo videla vsa kamnotiskarska dela celega stoletja iz raznih krajev.
(Tednik kot žepni robec.) V Madridu izhaja satirični list, ki se mesto na papir — tiska na fino platno. Vsaka številka se tedaj, ko se opere, lahko porabi za žepni robec. — List ima na tisoče naročnikov. Bes — španjsko.
(Pozabljeni milijoni.) V železničnih vlakih popuste Angleži vsako leto za 18 milijonov vreduosti. Ako je to res, so Angleži zares bogati, toda — po-zabljivi.
Društva.
(Sentj a k obs k o - trno v s ke ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) občni zbor v nedeljo pri »Lloydu" ie bil dobro obiskan. Zadržano predsednico gospo Hedvigo Subicevo zastopala je nje namestnica, gospa Ivana Gutnik, po-zdravši zbrane družbenice in čestite goste, zahvaljujoč se jim na številni udeležbi, na vsestranski naklonjenosti, za dragocene darove in darila ter proseč še nadaljne podpore in naklonjenosti. Naznanja, da je slavni tamburaški zbor »Sokola" gled3 na odpovedano sodelovanje podružničnega pokrovitelja pevskega društva »Ljubljana" prevzel zabavni del večera, za kar mu govornica, kakor tudi »Ljubljani" za dosihdobno pomoč izreka iskreno zahvalo. Vestni in obširni poročili trudoljubive tajnice gospodične Minke Maroltove in vrle blagajničarice gospodične Antonije Kadivčeve vzeli sta se odobrnje na znanje. Glasom računskega zaključka imela je podružnica v poslovnem letu čistega dohodka 637 gld. 6 kr. ter
je po triletnem obstanku nabrala že dva tisočaka v družbine namene. Vspeh, ki zasluži vsestranskega priznanja. V odbor so bile izvoljene z vzklikom dosedanje odbornice, in sicer gg.: H e d v i g a S u -b i c e v a , predsednica; Ivanka Gutnikova, namestnica; Minka Maroltova, tajnica; Ivanka Praprot n i k-ova nje namestnica; Antonija Kadivčeva, blagajničarica; Marija Trtnikova, nje namestnica. Cestiti gosp. kurat K o b 1 a r pozdravil je zbrane zborovalce in goste ter jim toplo priporočal našo šolsko družbo, kazoč na trudoljubivo marljivost in požrtvovalnost šentjakobsko trnovske ženske podružnice odbornic, katerim je nazdravil tudi družbeni predsednik vele-častiti gospod Tomo Zupan. Občni zbor počastilo je s svojo navzočnostjo več duhovnih in svetnih dostojanstvenikov. — Zborovanju sledila je prosta zabava, pri kateri so tamburaši iu ženski čveterospev (gospodične Košir, Pavlic, Bitenc in Novdk) s preciznimi prednašanji zabavali zbrane goste in so gospodične nabrale za družbo 171 gld., odbornice pa povodom vabljenja k občnemu zboru tudi denarnih darov 71 gld. Ta neumorno delavna podružnica zasluži v istini vsestranske trajne podpore in javne pohvale.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico.) Vabilo k veselici, katero priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico v nedeljo, dne 13. oktobra 1895 v gostilni pri „Petranuy. Vspored: 1. Petje. 2. Slavnostni govor. 3. Petje. 4. Deklamacija. 5. Petje. 6. Čarobna predstava. Začetek ob 5. uri popoludne. — Iz prijaznosti sodeluje blejski pevski zbor. Vstopnina 30 kr. — Preplačila se glede na dobrodelni namen hvaležno vsprejemajo. — K obilni vdeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Bralno društvo v Mokronogu.) Vabilo k veselici, katero priredi »bralno društvo" v Mokronogu dne 13. okt. v gostilni »pri Lipi". Predstavljala se bo igra »Lowoodska sirota". Začetek ob 7. uri. Vstop je vsakemu dovoljen.
Telegrami.
Dunaj, 9. oktobra. Vojaški zakonik objavlja cesarjevo določbo, vsled katere se nadvojvoda Franc Ferdinand oprosti od službe kot poveljnik 88. pehotne brigade iz zdravstvenih ozirov ter se premesti nadvojvoda Franc Salvator k 4. tirolskemu lovskemu polku.
Dunaj, 9. oktobra. „PoI. Corr." poroča iz Carigrada: V noti, katero so izročili evropski poslaniki turški vladi, se naglaša, da so oboroženi softi in Kurdi napadali in ropali mirne Armence ter provzročili mnogo umorov. Poslaniki priporočajo, da naj se takoj oproste vsi nedolžni vjetniti, ker le na ta način je mogoče napraviti zopet mir.
Dunaj, 9. oktobra. Včeraj zvečer sta skočila s tira dva tovorna voza na postaji Neunkirchen, ter sta tako poškodovala že-leznično cesto, da je imel poštni vlak več ur zamude.
Dunaj, 9. oktobra. Večerni listi poročajo, da je naročil ministerski predsednik grof Badeni sekcijskemu načelniku Kittnerju, naj izdela načrt za volilno preosnovo.
Dunaj, 10. oktobra. Kakor se iz verodostojnih virov poroča, ima ministerski predsednik grof Badeni malo upanja, da bi našel v sedanjem državnem zboru potrebno večino in se torej pripravlja za razpuščenje državnega zbora. V ta namen je izdal okrožnico na glavarstva vseh kronovin, v kateri jim naroča, naj kmalu prično s pripravami za bodoče državnozborske volitve.
Dunaj, 10. oktobra. Deželni predsednik baron Hein je dospel sem danes zjutraj.
Brno, 9. oktobra. V občini Drohobic je pogorelo 21 hiš, mej njimi tudi občinsko poslopje. Prebivalcem samim se ni pripetilo nič žalega.
Budimpešta, 9. oktobra. Poslanska zbornica je vsprejela danes v tretjem branju načrt zakona glede prepovedi ponarejevanja poljskih pridelkov ter v drugem branju zakon glede zaklada za živinorejo in uravnavo srednje Donave.
Budimpešta, 9. oktobra. Presvetli cesar je vsprejel ministerskega predsednika barona Banlfyja v zasebni avdijenci. Pogovor se je
"gg^gS-	Menjalnica bančnega zavoda	Wieit,
IJStSC Schelhammer & Schattera
dotikoval priprav za cesarjevo potovanje v Zagreb.
Rim, 9. oktobra. „Agenzia Štefani" se poroča iz Trapezunta, da so se vršili v ta-mošnji okolici dne 8. t. m. veliki nemiri. Turški prebivalci so nečloveško napadli on-dotne Armence ter jih več pomorili.
Petrograd, 9. oktobra. Finančni mini-nister Witte se je povrnil s potovanja in prevzel uradne posle. — Knez Lobanov se povrne dnč 22. t. m. s Francije.
Pariz, 10. oktobra. Ministerski svet je dobil uradno poročilo, da so Francozi zasedli Tananarivo dne 80. septembra. Dogovori zaradi miru so se dovršili prvega oktobra. General Metringer je imenovan guvernerjem v Tananarivo. Vlada je čestitala armadi, ter vojskovodjo Duchesna imenovala velikim oficirjem častne legije.
Madrid, 9. oktobra. „Imparciar" poroča iz Havane, da se je tam pokazala nova vstaška četa, ki vzbuja splošno vznemirjenje.
Carigrad, 10. oktobra. Včeraj zvečer so se podali evropski poslaniki k velikemu vezirju ter zahtevali, naj da izprazniti cerkve. V teku zadnjih dveh dnij so se opetovano vršila rainisterska posvetovanja. Odgovor na skupno noto se danes pričakuje.__
Umrli ho:
7.	oktobra. Štefanija Hvale, delavčeva hči, 10 mesecev. Tržaška cesta 26, črevesni katar. — Ana Jezeršek, delavčeva žena, 45 let, Poljanski trg 1, jetika. — Frančiška Češnovar, kramarjeva hči 8 let, Kravja dolina 2, jetika.
8.	oktobra. Albert Matko, sprevodnika sin, 2'/« leta, Poljanski nasip 48, croup. — Frano Korenčan, mizar, 59 let> Hradeckega Vas, griža. — Primož Armič, zasebni .uradnik, 89 let, Dunajska cesta 13, plučni edem. — Alojzija Kozina, delavčeva žena, 28 let, Rožne ulice 39, jetika.
9.	oktobra. Marija Plestenjak, delavčeva hči, 2 meseca, Trnovske ulice 5, črevesni katar.
V bolnišnici:
7.	oktobra. Matija Lampe, dninar, 51 let, srčna hiba.
V hiralnici:
8.	oktobra. Uršula Zupan, posestnikova hči, 48 let, jetika.
Tujci.
8. oktobra.
Pri Slonu : Markus, Eisenmenger, Frohlich , Henkel( Schott, Lippa, Gelles, Kallmann, Sinnwald z Dunaja. — Gans, Bochner iz Brna. — Kral, Rumetz iz Trsta. — Zawodsky, Spur iz Gradca. — Princ iz Zagorja. — Vesel iz Starega Trga. — Vičič iz Postojine. — Kalan s Krškega. — Laske iz Krnova. — Atteneder iz Maribora. — Bergmann iz Št. Lenarta.
Pri Maliču: Weisser, Libert, Raufer, Komorner, Bohm, Sommer z Dunaja. — Schmoock iz Kamenic. — Jauehen iz Schluckenau-a. — Grof in grofinja Hohenwart z Dunaja. — Wenzlieke iz Aleksoviča. — Bohm iz Baden-a.
Pri Lloydu: Dr. Vošnjak s Štajerskega. — Božič iz Podrage.
Pri avstri jskem caru: Terček, Petrič, Seigl i? Idrije.
Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi na Koroškem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč.
Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice
smo porabili. Vaša iznajdba ie res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-19
iRAKUSCH uitdGllT
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-•a a 9 J3j a >
d	9. zvečer	728-6	15-8	brezv.	oblačno	92 •7 nad
10 no	7. zjutraj 2. popol. Srednja malom.	728-8 7295 včerajšna	14« 154 temperat	sr. jvzh. sr. jug ura 15-3°,	oblačno del. oblač. in za 3	
Meteorologično porodilo.
Kri. HelilH,
St. Ulrich, Groden, Tirolsko,
priporoča se v naročila
na sohe svetnikov, telo Kristusovo, božje grobe, Jaslice, vzbuknjena krl-ževa pota, altarje itd. in vsa v podobarsko stroko vštevajoča se lesena dela. Ilustr. ceniki dobijo se zastonj. Priporočilo. 22 6-1 Grahovo pri Cirknici na Kranjskem, 24. jul. 1395. Resnioi na ljubo rad potrdim, da so dela, katera ste mi poslali, vseskozi umeteljno izvršena. Mati Božja lurška, Katero sem prejel lani, iznenadiia nas je vse, vsakdo jo pohvali, kdor jo vidi. Sv. Kvirin, katerega sem letos naročil in prejel, je prav lepo izvršen, ter sem z obema predmetoma jako zadovoljen in morem odkritosrčno reči: „veni, vidi et judica", pridi, poglej in sodi. — Spoštovanjem Karol Štefan Kumar, vikarij.
m
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
i
Zeliščni sirop
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
soK za prsi, pleča in zoper Mi
prirejen iz
planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 48
Ubaldn pl. Trnk6czy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
3
-i—4-
I
Najboljše, svetovna
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj i edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
o. kr. dež. ^gjA^, priv. tovarne, «fl9 ustanov, leta 1835	na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna cržme za svitlo usnjato
obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—39
Karol Wolf-ov
restitucijski fluid
(izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč).
Mnogostransko izkušeno hladilno in krepfievalno sredstvo po velikih naporih ln trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnostl, zvl-jenju, zaklopnenju kit itd.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.
Karol Wolf-ov 557 8
redilni prašek za domače živali.
Preskušen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, praiidih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim.
Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju:
K. W«Lr-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradne potrjenimi določbami hiinega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
Ko ver te s firmo
vizitnice in trgovske račnne
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Javna zahvala.
Velika požarna nezgoda od dnč 26. m. m. daje mi povod izreči javno svojo najtoplejšo zahvalo slavni ljubljanski prostovoljni požarni brambi,
katera je zaprečila z vspešnim energičnim poseganjem raz-širjevanje ognja, kakor tudi vsem drugim pri gasitvi in rešitvi požrtvovalno delujočim osebam.
Posebna dolžnost mi je pa na tem mestu zahvaliti se slavni o. kr. priv. občni zavarovalnici »Assioura-zioni Generali" v Trstu — zastopana po bančni hiši J. C. Mayer tu — za takojšnjo poizvedbo škode, prav kulantno odmerjenje odškodbe in točno izplačanje, akopram je slavnoznana družba izrecno izrazila željo opustiti javno zahvalo.
Fran Jakopič,
posestnik hiše št. 2 na Bmonski cesti.
592 3-2
Dunajska t> o r
z a.
Dn6 10. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101
Avstrijska zlata renta 4%......121
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta 4%.......121
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1067
Kreditne delnice, 160 gld......403
London vista. . .........120
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58
20 mark............11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........45
C. kr. cekini......................5
80	kr
05	.
35	.
20	n
60	.
35	„
t«	:
35	,
85	.
77	. 64'/,.
25	„ 71
Dni 9. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
i% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranivno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
152 gld.	—	kr.
159 „	50	n
196 .	—	o
99 „	25	n
145 ,	25	91
131 B	—	n
107 „	75	n
112 .	—	n
99 B	25	
99 „	70	n
218 .	50	o
169 „	50	
131 „	20	n
99 .	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........201
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Genčis srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	177
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3522
Akcije tržaškega L!oyda, 500 gld. Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
t/38 112 79 103 189 129
gld. - kr.
" 50 " -
: 50
; 50 I 50 50 76
__Nakup in prodaja XB
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zsuk 3 pri žrebanjih, pri »žrebanj«
najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev narodil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„JI E R C U II«
VolIzBili it 10 Dunaj, Mariahilfirstraua 74 B.
9JC Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoijskih vrednostnih papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti M" naloženih glaTnlc.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.