Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrteli &*!’ v kateri spuščajo nekateri fa-Dolrn*1« • cel° vrsto kalibrov, ki naj SeniH UM nuJno >lotreho uvedbe protl-Drin« , zakonov- To daje slutiti, da Iztno« i Mussolini v tem oziru neko M i®- matit,tsolinl Kotovo ni sentimentalni ro-dovsh’ se sPl,Sčal v borbo z ži-0m. ako ne bi imel za to stvarnih •Dvoglavi carizem sredi Evrope" pJS&ilUkC & Italija v službi nemških ambicij PARIZ, 4. marca. Zanimivi so komentarji pariškega tiska z ozkom na sklepe velikega fašističnega sveta. Če se izloči južnjaški patos, s katerim se je objavil včerajšnji sklep velikega fašističnega sveta v Rimu, ne vsebuje ta sklep ničesar, česar ne bi bili tukajšnji krogi pričakovali. Vsi ti sklepi so bili j sprejeti v Parizu z velikim mirom. Vse to je posledica Mussolinijeve politike, ki sloni trenotno na osišču Rim-Berlin. Vseeno pa prevladuje v francoskih diplotnatičnih krogih prepričanje, dabo nekega dne to forsirano oboroževanje Italije prav prišlo rimski vladi v obrambi proti — Nemčiji. Italijansko oboroževanje ne more biti naperjeno niti proti Parizu, niti proti Londonu, ker ne razpolaga Italija za takšno oboroževanje z dovolj materialnimi sredstvi. V Parizu dobro,vedo, da bi morebitna vojna proti Franciji ter Angliji bila v sami Italiji zelo nepopularna in za režim morda celo usodepolna. Radi tega Se francoski tisk v svojih komentarjih zelo rezerviran. Edino radikalni »Oeuvre« povdarja, da hoče Mussolini politično osišče Rim-Berlin izrabiti za pritisk v pravcu priznanja aneksije Abesinije, dočim se bo Berlin, zaupajoč na rimsko pomoč, oglasil z novimi teritorialnimi zahtevami, zlasti v kolonijalnem pogledu. Vse to odgovarja popolnoma službenemu tolmačenju trenotnega stanja v Rimu in Berlinu ter se naglasa, da ne bo ta preveč jasni manever iznenadil nikogar niti v Parizu iti niti v Londonu. Francoski nacionalistični tisk hoče to stanje izrabiti proti vladi. Tako zatrjuje »Journal«, da bo britanska diplomacija skušala v tej nesigurnosti francosko italijanskih odnošajev izbiti za sebe čim večje koristi. Radi tega je treba, da se čimpreje izvrši sprememba francoske zunanje politike v smislu zbl'žanja z Italijo, ki je samo radi nespretnega ter enostranskega francoskega zadržanja potisnjena na stran nezadovoljnežev. NI mogoče tajiti, da je angleška diplomacija napravila izredno posrečen korak, ko je z Italijo sklenila sredozemski pakt. Na žalost pa Francija tega n| storila ter je povsem jasna posledica osišče BerHn-Rim. Glavni organ francoskega generalnega štaba »Echo de Pariš« sklepa na podlagi zaključkov vel’kega fašističnega sveta, da je Italija sedaj boli kakor kedaj preje stopila popolnoma na stran Nemčije, da lahko na škodo Francije in Anglije izb'je za se čim večji kapital. »Echo de Pariš« sklepa iz okolnosti, da ni v sklepih velikega fašističnega sveta omenjena niti srednja Evropa, niti Avstrija, da je osišče Rim-Berlin dovolj utrjeno ter se zdi, da je nastala razdelitev interesov, v smislu katere je Ita'ija prepustila srednjo Evropo Nemčiji. Katoliški »L’Aube« se peča s sklepi velikega fašističnega sveta ter ugotavlja: »Še nikdar se ni zveza med Italijo in Nemčijo manifestirala na tako izzivalen način. Nikdar ni slaba volja privedla italijanskega diktatorja tako daleč, da bi bil na takšen način ogrožal interese svojega lastnega naroda. Nikdar se ni dal italijanski ponos zavesti tako daleč, da se stavi popolnoma v službo nemških ambicij, ki enako ogrožajo Italijo kakor vse druge.« »Petit Journal« pa govori o nekem dvoglavem carizmu, ki se postavlja sredi Evrope in ki želi, da omaja vse s5le, na katerih so doslej slone'a evropska ravnotežja, ki so bila doslej pravni in moralni temelj mednarodnih odnošajev. Odslej 'mamo na jugovzho- du mejo, ki je ne bomo mogli več mirno gledati kakor popreie, ampak jo bomo morali tudi vojaško zaščititi. Okolnost. da je Italija obrnila Brennerju hrbet, pa kaže, da je Italija razočarana glede Avstrije in da prepušča Avstrijo lastni usodi. RIM. 4. marca. Od londonskih listov je edini »Star« sprejel sklepe velikega fašističnega sveta z daljšim komentarjem, v katerem spravlja te sklepe v zvezo s predstoječimi manevri italiianske vojne mornarice ob obalah Libije, ki jim bo prisostvoval sam Mussolini. Cilj teh manevrov je, preizkusiti možnost, kako b’ Unionska mornarica mogla presekati britanske pomorske poti med Gibraltarjem in Egiptom ter istočasno ogrožati Sueški prekop. in prepričevalnih razlogov1. V rimskih krogih navajajo celo vrsto vzrokov, ki so trenotno za to preusmeritev italijanske politike napram židovstvu odločilni. Iz teh dobro poučenih krogov sc dozna-vajo nadaljnje interesantne podrobnosti. Nedvomno je v ozadju tesnejša naslonitev Rima na Berlin ter Berlina na Rim, ki je šla tako daleč, da se je Rim v kočljivosti avstrijskega vprašanja rajši zameri! dunajski vladi kakor pa berlinski. So pa v ozadju še nekateri drugi poudarki, v katerih se v rimskih konven-tiklih mnogo razpravlja. Mussolini sc približuje Farinaccijevi protižidovski propagandi tudi iz razloga, ker se jc židovstvo očitno angažiralo za demokracijo ter se ponekod celo ekspo-niralo proti fašistično nacističnim režimom. Razen tega je prostoztdarstvo pod židovskimi vplivi — tako domnevajo v Rimu — zavzelo v španskem vprašanju stališče, ki rimski vladi nič kaj ue prija. To preusmerjevanje rimske politike napram židovstvu pa se prenaša tudi na ravnino italijansko britanskih odnošajev. Naraščajoča napetost med Londonom in Rimom v zadnjem času nudi Rimu povod, da udari po Zidih, ki se tukaj smatrajo kot varovanci londonskih vodilnih krogov, s katerimi so židovski prvaki v najtesnejših zvezah, V nujni zvezi s tem so simpatije, ki jih kaže fašistična Italija v Palestini za Arabce, ki naj gledajo v Italiji zaščitnico arabskih življenjskih interesov proti židovskemu naseljevanju. Pri tem se Italijani radi sklicujejo na to, kako je dal maršal Balbo v Tripolisu javno izbičati tamošnje židovske trgovce, ker niso hoteli ob sobotah odpirati svojih trgovin. Vse te verzije zbujajo v Rimu veliko pozornost. V ozadju se godijo nedvomno važne reči. Kakšen bo nadaljnji tok ter razplet dogodkov, bo prav gotovo pokazala bližnja bodočnost. Za večjo svobodo tiska Ob priliki včerajšnjega nadaljevanja proračunske razprave je bila na dnevnem redu obravnava proračuna notranjega ministrstva. Razpravo je uvedel notranji minister dr. Korošec z daljšim ekspozejem. Napram dosedanjemu proračunu notranjega ministrstva je novi za 20,390.086 dinarjev večji. Povečanje osebnih izdatkov izkazuje 12,573.007 dinarjev. Krediti za orožništvo izkazujejo 316 mil. 241.031 Din. Število orožnikov je naraslo na 17.493. V vsej državi je 32 predstojništev mestne policije. Pri policijskih upravah v Banjaluki, Sarajevu in Novem sadu ter Nišu so bile zgrajenfe 4 policijske radijske brzojavne postaje, s čimer je uvedena samostojno policijska radijska služba. Uprava mesta Beograda, osrednja policijska šola v Zemunu ter policijski upravi v Zagrebu in Ljubljani so prejele motorna vozila. Za motorizacijo orožništva so dovoljeni 4 milijoni dinarjev. V preteklem letu je bilo aretiranih mnogo tujih vohunov in špionov. V borbi proti komunizmu se je izsledila nova komunistična formacija pokrajinskih odborov, med drugim ekspozitura slovenske komunistične omladine. Najmočnejši tehnični aparat so odkrili v Zagrebu. kjer jo bila »Veja centralne tehnike« »a Dunaju in ki je imela nalogo, da oskrbuje propagandni material za Hr-vatsko, Slavonijo in Slovenijo. Dotaknil se je tudi vprašanja političnih zakonov ter obljubil, da jih bo vlada izdala, ter novega zakona o tisku, ki bo omogočal popolno tiskovno svobodo, hkrati pa zaščitil bistvene državne in nacionalne interese. To je bilo potrebno radi vsebolj naraščajočega ilegalnega tiska letakov, brošur in knjižic, kateri pojav smatra vlada za nezdrav. Pri obravnavi proračuna se je oglasil med drugim k besed? poslanec Dušan Ivančevič (.INS), ki je zahteval večjo svobodo tiska. Nevaren je -tisk, ki dobiva tajne podpore. Izredno t-Op-Ie besede pa je govornik posvetil novinarjem in njihovemu napornemu delu. To težko delo nalaga dolžnost, da je treba misliti na njihovo preskrbo za starost in onemoglost. Država in narod bosta imela korist od (ega, če se povoljno reši novinarsko pokojninsko zavarovanje, ki ie v drugih državah že zdavno urejeno. Tisk mora biti svoboden, toda obenem tudi odgovoren za svoje pisanje. \ Šolska politika v naši banovini Veliko pozornost je zbudil v narodni skupščini govor narodnega poslanca R. Pleskoviča, ki se je pečal s prosvetnimi razmerami v dravski banovini. V svoji iriffcHjf*- 8», te Is mm mm? i W!r> M*ii* ta*"! fkmm tnf TUJ« m A* Bili ta, tfjavčevih pro- pagandnih }»M*iM*r te jjifa' fSSa/Jj jSi:,je v skupščini pretok poslanec PleskoviC. Tudi se je v svojem govoru dotaknil načina, kako je na nekem shodu v Slovenskih goricah govoril o učiteljstvu in o uradništvu sploh mariborski podžupan F. Zebot in kako so se o učiteljstvu javno izražali nekateri duhovniki. Govori! je tudi o vpokojitvi starih šolskih upraviteljev in nato izčrpno odgovarjal na so- tempelhofskem Makete da fdaueUtiU j*taslatau? M trnek a tabela na mmt Vsako leto se nekako pod jesen in še tens pozimi pojavljajo senzacije o silnih uspehih raketne tehnike. O teh senzacijah je toliko opisov, toliko želj, a tako malo stvarnosti, da nastajajo iz njih za strokovnjake, ki s« s to tehnično panogo bavijo, prave muke, ko morajo vsako leto postavljati na laž vse te fantazije, ki Posrečen vzlet rakete v Osnabriicku. ogrožajo resnične napore in uspehe. Teh-pozno pozimi pojavljajo senzacije o silnih so še od cilja, da jim manjka se celo prava podlaga za njihov uspeh, da bo steklo še strašno veliko vode, preden se bo dvignila v zrak prva vsemirska ladja. botna izvajanja posldnca dr. Vebleta v zvezi s tragično usodo Marte Mrakove. Ko je dr. Koce napravil nekaj medklicev z očitkom, češ da ga Pleskovič obrekuje, pa ga je Pleskovič pozval, naj ga toži, če misli, da so njegova izvajanja klevete. V skupščini je nastalo splošno prerekanje. V nadaljevanju svojih zanimivih izvajanj je poslanec Pleskovič opozarjal, da je v prosvetni politiki v naši banovini nastal popoln kaos, da je mnogo šol in razredov brez učiteljev, dočim jih jc na drugih preveč. Ko je dr. Koce v svojem odgovoru dejal, da se s tem, kar se je zgodilo, samo popravlja krivice bivšega režima, je Pleskovič vzkliknil, da jc to laž. Ko je dr. Koce dejal, da je vse grdo obrekovanje, kar mu očitajo, pa mu je dr. Došen zaklical: »Pojdite vendar pred sodišče, saj za kleveto ne velja Imuniteta.« VELIKI DIPLOMATIČNI UKAZ. Izšel je ukaz o večjem številu imenovanj in sprememb v naši diplomatični službi. BUNJEVSKO SRBSKA GARDA. Kakor poroča beograjsko »Vreme«, poluslužbeno glasilo JRZ, se je ustanovila v Subotici bunjevsko srbska garda, katere cilj j«- propagiranje jugoslovenske ideologij-;, ideologije narodnega edinstva ter sodelovanja Srbov in Bunjevcev. Kakor nastajajo vsako leto senzacije o merskih kačah, ki jih je nekdo nekje videl, tako se pojavljajo tudi gorostasne vesti o vsemirskih letalcih. Vse to pa so zaenkrat samo pobožne želje. V teh napihnjenih senzacijah lahko najdete to in ono: cevi, ki izžarevajo eksplozivno silo, poklopce, skozi katere uhaja pogonska sila in druga čudesa. Če preizkuša kdo kakšno novo gorilno snov — evo, že vam bodo začeli neki ludje trditi, da se je vsemirska ladja že dvignila. Če kje drugje kakšen tehnik preizkuša kakšno novo obliko rakete, pa vam bodo trobili v javnost, da se je ta vsemirska ladja že vrnila na zemljo. Naj začne kdo proučevati stanje v atmosferi, pa se bodo kmalu dvignile vesti, da so že začeli prevažati gradivo za zračno oporišče med zemljo in Marsom, enako, kakor obstojajo že umetni otoki na Atlantiku — seveda tudi samo v domišljiji. Strokovnjak na polju raketne tehnike. WiUy Ley, je'napisal o teli senzacijah članek, ki zasluži, da ga v glavnih potezah prinesemo. Zadeva se je začela leta 1924. Pet let pTej je ameriški profesor R. H. Goddard izdal brošuro z naslovom »Metoda, kako je mogoče doseči največje višine«. V tej brošuri je pisatelj naznačil prve obrise teorije o raketah in je opisal par enostavnih poskusov, ki jih je sam izvršil. Leta 1923 mu jc sledil profesor Herman Oberth iz Sedmograškega s svojo knjigo »Raketa do planetnih prostorov«. V tej knjigi skoroda ni govo-j ra o poskusih, zato pa teorija znatno izpopolnjena in postavljena na novo podlago. Ta čas so prispele iz Amerike ve-«ti, da je »raketni torpedo« profesorja Goddarda dosegel višino stotih kilo. metrov. Pri tem pa profesor Goddard oi izdelal sploh nobenega »raketnega torpeda«, ena izmed njegovih raket pa ie dosegla komaj 7500 čevljev višine, to je nekaj nad dva kilometra, a je bil profesor Goddard tudi s tem uspehom prav zadovoljen. Ljudje so se »raketnemu torpedu« od začetka seveda začudili, kmalu pa so uvideli, da gre le za senzacionalno vest iz Amerike in so vse to kmalu pozabili. Leta 1927 so v Nemčiji osnovali Društvo za vsemirsko plovbo. Podobna združenja so se kmalu pojavila tudi v Avstriji, Rusiji, Ameriki in na Angleškem. V Franciji sta znana raziskovalca atmosfere Robert Esnault-Pelterle in Andre Hirsch ustanovila odbor, ki naj vsako leto podeli pet tisoč frankov človeku, ki pokaže največji uspeh v raketni gradnji oziroma uspešno izpopolni teorijo o vsemirskem poletu. Ob prvi podelitvi je dobil to nagrado profesor Oberth za omenjeno svojo knjigo. Do takrat ni v vsej Evropi nihče niti zgradi1! niti preizkusil nobene rakete na pogon s kakšno tekočino ali plinom. To s-; je zgodilo šele leta 1930. G. Ley je prejel od članov omenjene- ga nemškega društva celo kopico časni-ških izrezkov, ki so javljali, da ie to društvo dalo izstreliti v zrak raketo, ki je dosegla višino 27.134 čevljev! Člani sel pritožujejo, zakaj jim društveno vodstvo tako važna stvari prikriva. Cela zadeva je bila zelo zagonetna, saj take rakete niti bilo ni. Med številnimi izrezki iz časnikov je bila tudi slika te slavne rakete. Ko smo si jo natančneje ogledali, smo ugotovili, da predstavlja le lesen model v predoru za aerodinamične preizkuse. Čez nekaj časa so se raznesle vesti, da je ruski profesor Rynin ustanovil lasten »raketni« laboratorij s stodvajseti-mi asistenti. Na Leyevo vprašanje je Ry-nin odgovoril, da nima o tem laboratoriju niti pojma in da tudi o raketah, ki sta baje dosegli višino 34 oziroma 20 kilometrov, ničesar ne ve. Vse to je bil samo ruski stratosferski zrakoplov »STRATOSTAT SSSR«... Pravo svetovno senzacijo je poleti 1934 dvignila vest o raketnem poletu bratov Fischer-jev na otoku Riigenu. Najprej jo je objavil nek londonski list, katerega urednik se je raznim tozadevnim vprašanjem izognil z. —uredniško tajnostjo. G. Ley je opozoril na mnoge tehnične napake in nedoslednosti v čas-niškem poročilu, razen tega pa je izjavil, da ne pozna nobenih »raketarjev« Fischerjev. »V vsej povesti Se resnično le eno — otok Rilgen, vse drugo pa je izmišljeno« — pravi Ley. A glej ga šmenta! Ljudje so raje verjeli spretno opisanemu čeprav neresničnemu uspehu,, kakor vseskozi stvarnemu demantiju. Ernst Loebel! predsednik Rocket Soc:ety v Clevelandu, je po neki vesti celo ugotovil, da je zadeva resnična in stvarna. Ko pa je Ley radi tega pisal Loebellu, mu je ta nemudoma odgovoril, da se ni niti najmanj bav.l s tako nesmiselno zadevo. IZ LETALA - RAKETA. Tišino, ki je po tem dogodku nekaj časa zavladala na »raketnem nebu«, so 23. februarja 1936 prekinili poskusi na Greevvood Lake v Ameriki. Šlo je za to, da še brezmotorno letalo dvigne v zrak samo s pomočjo raket in da preleti \ omenjeno jezero. Po vzletu so se krila zlomila. Letalo se je s tem avtomatski : spremenilo v raketo in je lete’dokler je raketni motor deloval. Preletelo je v daljavo le 350 metrov, časniki pa so se I razpisali, da je letalo divjalo z brzino 4700 k'lometrov na uro in da je preletelo 110 kilometrov. Sam vrag vedi. kdo je zadevo tako napihnil. Ley je poročila navzočih časnikarjev pregledal in je ugotovil, da so stvarna in ne pretirana, nekatera pa so stvar predočevala celo kot neuspelo ša- lo... ! Tako je torej s temi raketnimi senzacijami. Ogromno izmišljotin in zelo malo stvarnosti. 11 koncu lahko rečemo še to: Tehnična senzacija postane senzacija v pravem pomenu besede šele takrat, ko stopi praktično v življenje in ko začenja ' človeštvu koristiti. Od raket pa nismo l imeli doslej nikakih koristi. uspesen siari ratceue na —»mmmii w 11 w———op HoMuki 4*cd iifta letališču Nenadomestljivi. Prejeli smo: »Kakor smo slišali se vršijo priprave za preureditev ceste Maribor—Št. Hi. Sedaj pa so poverili dobavo gramoza iz kamnoloma na Reki pod Pohorjem neki graški tvrdki, ki jc poslala svoje ljudi (delovodjo, strojnika, strelomojstra), da vršijo tamkaj kot »nenadomestljivi« svoje delo. Medtem pa doživljamo, kako izganjajo drugod naše ljudi preko meje, celo takšne, ki svojega rojstnega kraja niti poznali niso. Ali veste morda vi, gospod urednik, če je inšpekcija dela dala tem »nenadomestljivim« dovoljenje za bivanje in zaposlitev.« KOTIČEK. Uganka. Iz 200.000 je prišlo 600.000. Kje je to mogoče? Samo pri enem zavodu! Uganite. Jurij Pika. T. K. Konjice: V redu. Velja! Obvestite o tem ostale tovariše. L. B. Šoštanj: Nismo pozabili. V kratkem prejmete popolnoma točen odgovor. Odbornikom društva DZAN Maribor: V soboto 6. t. m. je v sejni sobi restavracije »Narodni dom« širša odborova seja. Pride Zvezin delegat iz Ljubljane. Važno za naše delegate P. z. Udeležba obvezna! Brezupno. Urednik (vrže poslani mu rokopis v koš, ki pa pade zopet iz koša): »Tako torej; niti koš te ne sprejme!« Uetušetd ideali Kamili zasije obraz, me pogleda in se mi nasmeje. V sobo vstopita dva moža, raztrgana, da bi ne mogla hiti bolj. Tisti, ki vstopi prvi, nosi desno roko v obvezi, a na prsih mu visi papeževa medena kolajna. Stopi dva koraka naprej; drugi, z zavezano glavo, se pa skrije za prvim in obstane že pri vratih. Desno nogo, ki nosi usnjen čevelj, postavi pred levo, ki je obuta v raztrgan platnen čevelj. Tedaj prične govoriti prvi, teptaje z desno nogo: »Spoštovani gospodje in gospe. Oprostite, ker vas nadlegujeva. Lačna in trudna sva od dolge poti, pa sva se drznila priti pod streho te po svojem gostoljubju daleč znane hiše, da se tu malo odpočijeva in s čemurkoli — kar pač bo — okrepčava.« Vsi molčimo. Kamila dvigne glavico, usteča na pol odpre in upre velike črne oči pozdrno v gospodarja. »Kdo sta in odkod prihajata?« — vpraša Marool popotnika. »Sedaj nisva prav nič,« — odgovori prvi. Vendar sva v svojem življenju hotela in se trudila postati karkoli. Kakor se pa pravi: usoda je močnejša od ljudske volje. Jaz vsaj nisem gledal sveta prekrižanih rok, temveč sem iskal svojo srečo na vse načine. Kakor vidite spoštovani gospodje in gospe, sem bil papežev vojak. Ni bilo dobro, trikrat sem se že skoraj osamosvojil, trikrat se mi je sreča izvila; ker je sreča, kakor se spet modro pravi, muhasta; kar z eno roko ponudi, to z drugo vzame. Krila ima, da odleti; repa pa ne, da bi jo zanj ujel... To je o sreči. Kar se pa tiče tistega drugega, mojega druge............« »Dobro, dobro,« — prekine gospodar Čudnega govornika. »Revežem« so moja vrata odprta. Svoji imetje rad delim njimi; vendar pa le s pravimi revcii. ‘■'icer se mi pa zdi, da se človek z delom najpoštenejše preživlja.« ■*To je res, gospod; toda poglejte to ••oko; poglejte tisto glavo.« »Ivan,« — naroči Marcel slugi: »Odvedi popotnika v poselsko sobo pa jima daj jesti.« Popotnika odideta za slugom. »Oprostite, gospod. Čeprav nerada, vas moram zopet popraviti... Kakšina p o s1 e 1 s k a soba ? Kakšni reveži? Kakšno imetje? Alj smete imeti imetje? Kje so načela, za katera ste sc malo preje tako ogrevali?« »Saj res,« — pomagam lepemu dekletu, »ti, Marcel nisi danes brez koristi či-tal svojega Graniera de Cassagnaca.« »Meniš, da bi lahko še kaj bilo iz mene,« — pravi šaljivo gospodar. »Brez šale gospod,« — nadaljuje dekle.« »Ne pustite se motiti. Načela naj bodo predvsem — brezobzirna, neizprosna. Mi odpravimo take goste vsekakor v poselsko sobo; toda vi!... Nc ozirajte se na nas. Glejte prostor! Enemu so umaknem jaz; toda tudi drugi storijo isto. Pokličite ju nazaj!... Zakaj ne?... Kdo ve, ali niso ti kozarci, ti pladnji, ta jed-« 'O, lepa hudobnica! Vi se hočete enem1' umakniti?« »Glejte!« — reče odločno dekle in po-kaže z roko. »Vi Kamila, ko tako govorite, sami sebe ne poznate. Jaz sem navajen sesti za kmečko mizo; toda vi... s svojimi 2°" sposkimi. plemiškimi, tenkočutnimi živci?... Pomislite samo, Če prično prsti trgati jed, če prično cmokati in srkali, si z rokavom brisati usta, odblizovati žlice... vi bi se gotovo onesvestili!« »Nič zato; moj kavalir bi me gotovo ujel v naročje.« V tem zopet vstopi Ivan ter vpraša, katero vino naj da gostoma. «Va šega jima daj,« — reče gospodar, ker ni hotel več reči posclskega. »Zopet vašega!« •— se zasmeje dekle .., tkaMmke m /Miške moum Izdane ter izbrisane obrtne pravice V preteklem mesecu so bile izdane sledeče obrtne pravice: Simčič Ivan, trg. z mešanim blagom na drobno, Gosposka 20; Jevšek Josip, ključavničar, Vojašniška ul. 14; Schaubach Ivanka, buffet, Betnavska c. 23; Gradišnik Viktorija, gostilna, Meljska c. 9; Blaževič Ivana, gostilna, Mlinska ul. 15; Zorenč Mihael, av-toizvošček z enim avtomobilom, Cankarjeva ul. 26; Soršek Elizabeta, branjarija, Glavni trg (stojnica); Štunf Andrej, av-toizvošček z enim avtomobilom, Loška ul. 5; Hosner Jurij, izdelovanje predmetov iz rafije, Cvetlična ul. 18; Fric Karolina, trgovina z galanterijskim, pletenim in drobnim blagom na drobno, Jurčičeva ul. 9; Drexler Herman, damski frizer, Ulica 10. oktobra 2; Drexler Herman, brivec, Ulica 10. oktobra 2; Čeh Albin, voznik s konji, Betnavska c. 4; Zemljak Kristina, branjarija v> smislu 8 19. odst. 3 obrtnega zakona, mlinska ul. 3; Krasser Marija, trg. z mešanim blagom na drobno, Koroška c. 81; Leskovar Franc, trg. malega obsega z jajci, mlečnimi izdelki, sadjem in sočivjem, Glavni trg (stojnica); Kostanjevec Ivan, voznik s konji, Tržaška c. 98 a; Arlati Henrik, trg. z dvokoles iin njih deli, avtomobili, gumijevimi in tehničimi potrebščinami, Ulica 10. oktobra 4. Izbrisane pa: Koražija Ivan, trg. z železom, industrijskimi in tehničnimi potrebščinami na 'drobno in debelo, Kolodvorska ul. 1; Uranjek Alojz, avtoizvo-šček, Pristan 6; Plauc Maks, trg. in izvoz sadja na debelo ter trg. z deželnimi pridelki, Koroška c. 3; Žgank Julijana, gostilna, Meljska c. 22; Muhič Bruno, avtoizvošček, Trg svobode 1; Krasser Marija, branjarija ter prodaja vina, piva in sadjevca v zaprtih steklenicah, Koro- Sklepi, ki nag pripomorejo k množitvi italijanskega naroda RIM, 4. marca. Veliki fašistični svet Še imel sinoči sejo, ki je trajala danes do 2. ure zjutraj ir. ki je bila posvečena obljudovalni politik! režima. Po referatu Bottaia so se na predlog Mussolinija napravili sledeči sklepi: 1. Delodajalci so dolžni, da jemljejo v službo predvsem poročene delavce in uradnike. Šele v slučaju njihovega pomanjkanja pridejo neporočeni na vrsto. 2. Družine z otroci imajo v vsakem oziru prednost. 3. Sedanja socialna skrbstvena politika naj se reformira tako, da bo neposredno koristila pomoči potrebnim, v prvi vrsti družinam s številnimi otroci. 4, Država uvede posebna posojila za sklepanje za- konov in dotno zavarovanje. 5. Usta-ška c. 81; Ertl Ana, dimnikarski obrt,! novi se zveza rodbin s številnimi otroci Koroška c. 9; Feix Oto (nadaljevanje po g_ Kontrola Spance — za tri tedne kakor v Nemčiji. 6. Občine, kjer se opaža padanje rojstev, se bodo ukinile kot upravne edinice, ker se morajo smatrati kot nevredne tega svojstva. 7. Ustanovitev državne centrale za kontrolo ter pospeševanje rojstev. 8. Plače neporočenih se v prid družinskim očetom z otroci reducirajo na polovico. Končno se vsi Italijani pozivajo, da posvečajo pospeševanju rojstev vso pozornost, da je s tem Italiji zajamčena bodočnost. Po statističnih podatkih je namreč število porodov v Italiji v zadnjem desetletju silno nazadovalo in skušajo sedaj na ta način forsirati večje število porodov. Italijanski narod hočejo na ta način prisiliti k množitvi. vdovi Amaliji), brivski in frizerski obrt, Tattenbachova ul. 14. Kraljevska igra... Šesto kolo šahovskega kvalifikacijskega turnirja, ki se je vršilo sinoči v Centralu, se je končalo z naslednjimi rezultati: Senica :Reinsber- £er 1:0, Jaut:Kranjc remis, Šetinc:ga. 'Križajeva 1:0, S®ver:Starc 1:0, Koser: ža. Lichterawallnerjeva 1:0, Kobljer:Čer-talič 1:0, Stojnšek:Radolič 1:0. Stanje po 6. kolu je sledeče: Stojnšek 6, Kranjc 5 in pol, Sever in Koser 5, Jaut in Kobljer 3 in pol, Senica, Šetinc, Reinsberger po ' 3, Starc in Čertalič po 2, Radolič pol, Sa. Lichtenvvallnerjeva in Križajeva brez točke. Sedmo kolo bo v petek 5. t. m. X Centralu. Organizacija vojnih dobrovoljcev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 7. marca castni večer materam v vojni padlih tovarišev. Slovesnost se bo vršila v dvojni hotela »Orel« ob pol 9. uri zvečer. Komandant mesta g. general M. Milenkovič izroči ob tej priliki osebno odlikovanja dvema materama gospej Bračičevi in gospej Batičevi, ki ju je odlikoval “i- Vel. kralj Peter II. Na slovesnem ve-j-eru, h katerennuso vabljeni nacionalni ^ogi, sodeluje tudi vojaška godba in bevski zbor dijaške čete inž. podoficirje gole. »Bombardement« na Vojašniškem tr- Su. Davi okoli 5. ure so doslej še neznani in neizsledeni storilci otvorili pravcati *j>ombardement« na hišo št. 4 na Vojaš-j*jškem trgu. Tekom nekaj minut so raz-?ili skoraj vse šipe v prvem nadstropju, ® sicer 12 po številu. K sreči pa ni bil ^ri bombardementu nihče poškodovan, osestnica Frančiška Alberti je zadevo Rjavila policiji, ki sedaj poizveduje za torilci. Škoda na razbitih šipah znaša °*oli 300 dinarjev. . Sodiščne novice. Za stalna izvedenca ^knjigovodstva ter računske stroke sta J^enovana pri tuk. okrožnem sodišču dr. ,v‘|iko Danev in Stanko Koštomaj. Za .°'tnača za nemščino in francoščino Kino Union. Danes zadnjič »Princesa Marjeta«. Petek svetovni velefilm »Moskva -Šangaj« s Pola Negri. MADRID, 4. marca. Republikanske če-te so prekoračile reko Tajo in so navalile na železniško progo Madrid—Tala-vera. Vladne čete prodirajo v Oviedo in zavzemajo hišo za hišo. Presekana je vsaka zveza med Oviedom in drugimi središči Francove Španije. LONDON, 4. marca. Po zanesljivih informacijah bo kontrola na kopnem in morju v Španiji stopila v veljavo najbrže šele za 3 tedne. Vzrok je v tem, ker mora Anglija najpreje organizirati kontrolo na kopnem na Portugalskem. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrla v 57. letu starosti zasebnica Marijana Burndorfer. Žalujočim maše toplo sočutje! Pod okriljem Slov. trgovskega društva in »Staribora« predava danes v četrtek 4. marca ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma veletrgovec g. Vilko Weixl o spominih na razvoj narodnega dela in udejstvovanja slovenske trgov- Sd&iskevtste Vzorna delavnost štrigovskih Sokolov V soboto zvečer se je vršil ob veliki udeležbi članstva občni zbor Sokolskega društva v Štrigovi, ki ga je vodil zaslužni starosta br. Kovač Tomislav, ki je uvodoma pozdravil vse članstvo, ki se je ske mladine, iz katere se je ustvarilo občnega zbora v tako lepem številu ude-tudi slovensko trgovsko društvo. Ker je ' ležilo. Dejal je: Naše vrste so postale či-predavanje zelo interesantno, so vablje-1 ste. V njih so pravi sokolski borci, ki se ni posebno trgovski krogi. ! ne boje ničesar in ki gredo ravno svojo Dobri Hristov, Petko Stajnov in drugi pot za vzvišenimi cilji, ki jih je zastopal bolgarski komponisti so zastopani na tudi naš blagopokojni kralj Aleksander, koncertu pevskega zbora »Rodna pesen« Te bratske besede so v navzočem član- pa TL imenovan odvet. pripravnik dr. Igor ‘Ifan. .Nova večnadstropna stavba, V Cvet-^"i ulici bo postavila na svojem stavbi-.Cl1 Posojilnica v Narodnem domu tro-^dstropno hišo, v kateri bo več udobnih ^affiovanj. Zadevne načrte je izdelal inž. ^ Dev. ^^ačkj škrjančki« v Ljudski univerzi. ^.P^tek S. marca poje mladinski pevski 2 T iz Rač pod vodstvom g. učitelja v spomin na' našega umrlega skla-jj telja Adamiča, v prvi vrsti njegove SlT>i in sicer ob 3. uri popoldne za mla-D °. ob 20. uri za odrasle. Ta zbor je je v Mariboru pred tremi leti in nam °stal v naiboljšem spominu. zJ? v !afku. Na državni cesti - °rnji Polskavi je ponoči okoli 3. pri - • ure °zil neki osebni avto v obcestni ja-$rg,.'tani0r se ?c prevrnil. Šofer, ki je k iud' -os^n! neP°škodovan, je zavQ fek. ki je poklicni ki so s pomočjo volov izvlekli avto %1 ^hi torka, Ker 'e pri nenoškodovan. nesreči tudi motor .ie šofer s precej ° kar°c,cr'io nadaljeval vožnjo v l^ri Proti SlnvMicki Bistrici. (Jen^V0 tehniško službo imata ta te« g . V'dtnaricva lekarna na Glavnem tr ir* o tr?U 'n Savostova lekarna na Kralja Petra iz Sofije. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Zlate Brišnik, Slovenska ulica. R a d i o n posvetovalnica, na voglu Vetrinjske in Tattenbacliove ulice, bo, kakor smo izvedeli, odprta samo še do 20. t. m. Naprošajo se vse gospodinje, ki še niso obiskale posvetovalnice Ra-dion, da izkoristijo kratki, dragoceni čas ter obiščejo posvetovalnico. Družaben izlet v Graz z luksuznimi avtokari prireja »Putnik« na Jožefovo, dne 19. marca. Odhod izpred hotela »Orel« ob 7.30. uri. Cena Din 100. Prijavite se čimprej. Velikodušen dar. V počastitev spomina dobrega umrlega šefa g. Tli orne Karola so nabrali delavci in delavke obeh tovarn v Mariboru in v Pobrežju lepi znesek Din 850.— ter ga izročili azilskemu skladu Protituberkulozne lige v Mariboru. Iskrena hvala! Ljudska univerza. V petek 5. marca ob 20. uri je spominska proslava našega odličnega, prerano umrlega skladatelja E. Adamiča. Mladinski pevski zbor iz Rač poje pod taktirko g. učitelja Zorna pesmi predvsem od Adamiča, a tudi pesmi sledečih skladateljev: L. Puša, dr; Kozine, dr. Schwaba, Tonca, Kramola, Pregelja, Bajuka in Deva. Za mladino poje zbor ob 15. uri. V ponedeljek 8. marca predava g. univ. prof. Jean Dayre iz Zagreba v francoščini o temi »La Prosence«. Skioptične slike. Gost d*m se je valil sinoči iz hiše v Cankarjevi 26. Takoj so pribrzeli gasilci, ki so ugotovili, da se je vnel dimnik, ter so odstranili požarno nevarnost. Kako ho z vremenom. Dunajska vremenska napoved za dane« pravi: oblačno in možnost padavin, že v zmernih višinah sheg. stvu zbudile nove sile, vzvišene sokolske ideale. Sledilo je čitanje poslanice SSKJ, ki jo je članstvo navdušeno sprejelo. Tajniško poročilo prikazuje velik razmah sokolske misli in sokolskega dela (tombola, ureditev telovadišča). Vsega članstva je 99. Prosvetno delo je obsegalo gledališke predstave, nacionalne proslave, delovanje knjižnice, predavanja, in idejne popoldneve za deco. Načelniško poročilo navaja 10 članov telovadcev, 44 dece in druge telovadne oddelke, ki so telovadili vse leto skupno 350 ur. Telov. oddelki so sodelovali pri nastopili v Ljutomeru, Subotici, Murskem Središču in Dravskem Središču. Poročilo gospodarja izka zuje, da ima društvo nekaj najpotrebnejšega orodja za telovadbo na telovadišču in razne najnujnejše potrebščine za gledališke igre in nastope. Blagajniški promet je bil precej živahen, kar dokazuje, da je društvo vsestransko delovalo in tudi iskalo dohodkov. Stanje blagajne je bilo ob koncu preteklega leta 19.925 Din. Nadzorni odbor je predlagal vsej upravi razrešnico s priznanjem za njeno marljivo delo. Kakor v mnogih naših sokolskih MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek, 4. marca ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Red C. Petek, 5. marca: Zaprto. Sobota, 6. marca ob 20. uri: »Čevljar Anton Hit«. Red A. Nedelja, 7. marca ob 15. uri; »Visokost pleše«. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri: »DR«. Iz gledališča, Leharjevo muzikalno odlično in priljubljeno opereto »Dežela smehljaja« ponove danes, v četrtek za red C. »Čevljarja Antona Hita«, Ortner-jevo pestro ljudsko igro ponove to soboto za red A. Nedeljsko popoldansko občinstvo opozarjamo, da bo nepreklicno zadnja popoldanska predstava Ascherjeve melodične operete »Visokost pleše« to nedeljo po globoko znižanih cenah. Prva nedeljska večerna predstava Nu-šičeve izredno privlačne in uspele komedije »DR« bo to nedeljo zvečer. Baletni mojster zagrebške opere Maks F,roman priredi z baletom ljubljanske opere v kratkem baletni večer. Sloves tegn odličnega zastopnika plesne umetnosti je tudi mariborskemu občinstvu dobro znan. saj je Froman pred leti nastopil v mariborskem gledališču ter žel iizredno velik uspeh. četah in društvih, vidimo tudi tukaj živahno sodelovanje med Sokolom in gasilskim društvom, zlasti pa naklonjenost Sokola, ki je posodil gasilski četi 5.000 Din, sicer bi ji bila prodana brizgalna. — Občni zbor je sprejel z navdušenjem sledeči program Petrove petletke: zgraditev doma oziroma telovadnice, ustanovitev večje knjižnice in čitalnice, predavanja, 4 gledališke proslave Ha leto, nacionalne prireditve itd. Nato je bila izvoljena sledeča kandidatna lista, ki je bila sprejeta z aplavzom. Novo upravo tvorijo: br. Kovač Tomislav, ^starosta; Nemec Drago, pod-starosta; Žitnik Maks, načelnik; Ružič Ruža, načelnica; Lovrenčič Katica, pod-načelnica; Golub Antun, podnačelnik; Golub Antun, tajnik; Turko Alfonz, sta-tističar in prosvetar; Krauthaker Albin, gospodar; dr. Jirku Bernard, društveni zdravnik, Senčar Metod, soc. referent; Črnčec Juraj, Faj Mija in Janko Belec, odborniki: črnčec Antun, namestnik. Revjzorja: Brajdič Nikola, Hudrin Nikola. Častno razsodišče: Kovap Tomislav, Belec Zora in Roj Andrije. Nato se je br. starosta pozval vso članstvo, da v tej Petrovi petletki izvršimo čim več, ker je edino Sokolstvo tisto, ki bo mlademu vladarju ob njegovem nastopu izročilo domovino tako, kakor jo je hotel imeti pokojni njegov oče kralj Aleksander Ujedi-nitelj. jg mek rfgfeg sk#? Šlapa. Kmet Završnik je že več dni ležal težko bolan v postelji ter neusmiljeno stokal Ko se mu stanje le ni hotelo izboljšati, se je odločila naposled Završnica, da pokliče iz mes-ta zdravnika. Ko je zdravnik preiskal bolnika, je zmajal z glavo ter kmetici zašepetal: »Ljuba mamica, bodite pripravljei tudi na najhujše; tiu ni nobene pomoči več!« Završnik pa je slišal te besede ter kar najodločneje protestiral: »Umrl pa ne bom; nikakor ne. Tako na koncu pa še nisem!« Tedaj pa je vzkipela stara Završnica ter zarežala na bolnika: »Molči tepec! Gospod doktor bo to vendar bolje vedel, kakor ti!« * Uganke in rešitve. Kaj je med nebom in zemljo? (Beseda »in«), V kaj se ne more zavrtati luknja? (V vodo). Kakšnih kamnov je v Dravi največ? (Mokrih.) Po kateri poti prideš najhitreje v Maribor?. (Po najkrajši). y kta^estvu žene žetta v šfujokaiu, spada mmm, vsepovsod V Parizu naletimo poleg številnih in bogatih knjižnic tudi na takozvano knjižnico Margerite Durandove. Ta knjižnica ima v svojih predalih zbrano vse ono gradivo, ki se nanaša na udejstvovanje žen vseh narodov v javnem življenju. Slične knjižnice nima do novejše dobe noben drug narod na svetu in je radi tega razumljivo, da je Francija ponosna na to svojo redkost. Knjižnico je ustanovila znana gospa Margerita Durandova, ki se je dolgo vrsto let sama udejstvovala v ženskem stanovskem pokretu. Vse svoje življenje je posvečala veliko pozornost zlasti social, vprašanjem žene. Pridno je zbirala vse dokaze ženskega gibanja in se v svojem delu ni omejila samo na umetniško in književno udejstvovanje žene, temveč na vse, kar se le količkaj nanaša na gibanje ženskega pokreta. V letih 1897 do 1905 je izdajala prvi francoski ženski list »La Fonde«. Iz te dobe izvirajo njene prvo zbirke. Tik pred smrtjo je zapustila svojo zbirko pariški mestni občini. Le redko-kedaj se dogodi da bi občina tako upošte- vala in cenila katero zapuščino kakor je bil tu slučaj. Pariška občina je prenesla knjižnico v razkošno opremljene mestne prostore, kjer je namestila zbirko v dveh primerno urejenih dvoranah. Razkošna oprema in bajna razsvetljava napravita na vsakega tujca veličasten vtis. Knjižnica ima danes 10.000 zvezkov v najrazličnejših jezikih. Med temi zvezki najdemo tudi številne publikacije, ki pišejo za im proti ženski volilni pravici. Vsaka oseba, ki se je s posebnim uspehom udejstvovala v ženskem pokretu, ima svojo mapo, v kateri najdemo vse podatke. Zlasti je obširna zbirka doktorskih disertacij, ki so jih napisale žene o predmetih iz znanstvenega področja. Tu dobimo nadalje vse, kar se nanaša na žensko zakonodajo, na vzgojo, karitativne zahteve itd. Poleg tega so tu zbrana vsa dela ženskih avtorjev iz vseh področij znanosti. Knjižnica vinsko zelo zanimiv poziv znamenite kur-tizane g. 01ympie de G o u y e s, ki je postala kasneje ena izmed največjih pobor-nic ženskega pokreta. Obsežna je istota-ko zbirka avtogramov. V tej zbirki je pismo Katarine de Ricci (1522—1589) in nekaj spisov Marije Antoniette. Obiskovalci te knjižnice imajo priložnost, da dobijo upogled v ves material, ki je v zvezi z vsemi ženskimi procesi sil ženami v športu in vojni, v špionskih aferah in mirovni propagandi. V teh zbirkah so ovekovečeni tudi vsi oni možje, ki so se borili za ženske pra- hodek od predmetov, ki jih je mogoče označiti kot luksuzne. To dokazuje, da imajo ljudje denar samo še za najbolj neobhodne stvari. Iz spodnje tabele je to jasno razvidno. V prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali monopolski dohodki, proračunani (v oklepaju doseženi) v milijonih dinarjih: tobak 1054.5 (1030.5), sol 198.7 (226.7), petrolej 82.5 (99.8), vžigalice 60.0 (56.5), cigaretni papir 52.5 (47.8). razni dohodki 18.7 (19.9), skupno 1467.0 (1481.5). _ Ureditev naše zunanje trgovine z An* glijo. Po novi trgovinski pogodbi z Anglijo se izdajajo uvozna dovoljenja za vsako tromesečje, in sicer na podlagi uvoza v prejšnjem tromesečju lanskega leta. Od tega uvoza se dovoljuje le 55/“ novega uvoza. Na podlagi tega je bil dovoljen za I. tromesečje uvoz v vrednosti 61.6 milijona Din, za II. tromesečje pa ima mnogo redkosti, razne slike in karikature znanih žen. V knjižnici vidimo kip j knjižnica mnog: revolucionarke Louise Michel, kakor tudi j izpopolnilo, ker kip znamenite matematičarke Sophie Ger- j Margerite Durandove« za edino izpopol-main. Med mnogimi manifesti je zgodo-'njeno tovrstno zbirko. vice. Knjižnico vodi književnica Harlor in dovoljen v vrednosti 113.6 mihjo jo neprestano spopolnjuje z novim mate- ^m> to Jp. ^ našega uvoza v prejsnj rialom, ki se tiče žene v splošnem, pa tromesečju lanskega leta, ..o je naj si bodo to slike, časopisi, časopisni iz-1 uvoz- 306.5 milijona Din. Skupno bo rezki ali ostali dokumenti iz vseh delov j v prvem polletju uvozili iz Ang j sveta. Te edinstvene francoske ženske blaga za «175.6 milijona Din. knjižnice se poslužujejo obiskovalci iz Cene svinjam v .Italiji. Iz Milana P vseh vetrov sveta, od koder prejema r°cajo: V svrho disciplina anja cen je J pošiljke v zameno in nik fašistične stranke izdal naslednjo se smatra »Knjižnica uredbo: Cera svinj za klanje, žive teze, ŽhilGuiže&ke n/iuito Ljutomerska gas. župa je zborovala te dni pod predsedstvom zaslužnega gasilskega delavca g. Kuhariča Lovra, mestnega župana ljutomerske občine. Za to skupščino je vladalo izredno zanimanje že radi tega, ker je predhodno bil zaupen in tajen sestanek samo vabljenih v Križevcih, ki ga je vodil g. Snoj. Tam se je sestavila tudi lista, k; bi morala na tem občnem zboru na vsak način zmagati, ker to zahtevajo »višji interesi«. Občnemu zboru so prisostvovali sreski načelnik dr. Farčnik, banovinski svetnik Alojz Štuhec in delegat zajednice Snoj, občino Ljutomer pa je zastopal podžupan Vilar. Vsi ti predstavniki in delegati so bili po predsedujočem posebej pozdravljeni. V imenu občine je spregovoril tudi g. Vilar. Poročilo predsednika je bilo obširno in je pokazalo velik napredek gasilstva. Velika skrb se je posvečala zlasti gasilskim tečajem. Po svojem delu in ureditvi spada župa med prve v državi. Poročilo predsednika je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in odobravanjem. Tajniško poročilo, ki ga je podal marljivi g. Kikec, je obsegalo izčrpen prikaz velikega administracijskega dela, saj je pte-jela župa 1902 dopisov in jih ravno toliko rešila. Prosvetno poročilo je podal g. Hrastelj. Prosvetno delo je bilo tudi vsestransko, Tehnično poročilo je podal g. Ivanjšič, ki te priporočal čitanje listov, ki jih izdaje gasilstvo. Župa ima 56 čet, 1397 izvršujočih članov, 7 članic, 58 naraščaja, 44 častnih Članov, 530 podpornih Članov, 104 dobrotnike. Po poklicu je 1077 kmetov, 195 obrtnikov, 21 najemnikov, 123 delavcev, 3 privatni uradniki, 18 drž. uradnikov. Blagajniško poročilo izkazuje 18.500 Din dohodkov. Volitve so zbor precej razgibale. Postavljeni sta bili dve listi: lista starega odbora z g. Kuharičem na čelu in lista tistih, ki so imeli tozadevni tajni sestanek, kateri na čelu je bil g. Hrastelj. Bila pa' je tudi kompromisna lista, ki so jo pred glasovanjem umaknili. Nastala je močna rabuka, ki se je končno polegla ob rezultatu glasovanja, ki je bilo tajno in je dobila lista starega odbora s Kuharičem na čelu 63 glasov, Hrasteljeva lista pa 54 glasov. Po razglašenem rezultatu je nastalo navdušenje na eni, pobitost pa na drugi strani. V velikem hrušču so se tudi slišali klici: ven s politiko iz gasilskih vrst. Za delegata zajednice sta določena g. Ivanjšič in Kuharič, nakar se je živahni občni zbor ob sedmi uri zaključil z zahvalo g. Kuhariča za za-» upanje in z obljubo, da bo imel tudi vnaprej pred očmi samo gasilsko idejo, ki je že mnoga leta tako lepo družila gasilske vrste. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda deluje v našem mestu mirino, tiho, skoraj neopaženo, vendar pa je nje delovanje v kulturnem kakor narodno obrambnem oziru zelo zadovoljivo. Dne 15. februarja 1937 je imela podružnica svoj občni zbor, na katerem je bik izvoljen stari odbor z Dr. Cirilom Porekarjem na čelu. Podružnici želimo čim večjega razmaha. %$aeaske Te dni se pobirajo podpisi od hiše do hiše za osamosvojitev občine Tezno, ter je preseglo število podpisnikov že nad polovico vpisanih volilcev. Tezno v bivših mejah šteje po zadnjem ljudskem štetju, NAJBOLJŠE, NAJCENEJŠE/ s kostanja žrgoli sinici, čez ulico z odškodnino v Tattcn-_ . . backovi dobiš pri Senici vi* ki ga je izvršila občina, nad 2000 prebi- no. 1030 valcev. S priključitvijo hiš na Ptujski cesti, ki spadajo pod občino Pobrežje, in prebivalci na Dobravi, ki spada pod občini Hoče, bo doseglo število 3000. Koliko pa se bo zboljšalo finančno stanje, o tem pa je prva dolžnost, da premišljujejo ^g. občinski odborniki in podajo davkoplačevalcem jasno sliko, da ne bo pozneje nobenih razočaranj. faspedaeske teteike Gibanje monopolskih dohodkov. Objavljen je pregled monopolskih dohodkov za prvih 9 mesecev tekočega proračunskega leta. Pregled je nad vse zanimiv, ker kaže, da se te povečal dohodek od monopola na i>redmete, ki spadajo med življenjske potrebščine, padel pa je do- znaša 5.50 lir za kg za svinje, ki so težke preko 150 kg; 5 lir za kg žh svinje od 101 do 150 kg teže; 4 lire za kg za svinje, ki tehtajo manj ko 100 kg. Jugoslovensko nemška mešana komisija se bo koncem meseca marca sestala v Beogradu. Na tem sestanku se bodo napravili dokončni sklepi glede izmenjave blaga med Jugoslavijo in Nemčijo. Do sestanka omenjene komisije bo naš izvoz oziroma uvoz iz Nemčije ostal kakor doslej. Sumljivo. »... Po časopisu se je torej oženil prijatelj Boris. Ali je srečen v zakonu?« »Dvomim, kajti takoj po poroki je preklical naročilo na ta časopis.« V atelijeju. Slikar (lopovu, ki ga je hotel porabiti za model): »Ali ste že kedaj sedeli?« Lopov: »O ja! Enkrat tri leta!« Razno BRZOJAV! Danes ribe: cevoli. škampi, moli, brancini, sanpiero, sron go, male ribice. Gostilna Vice!. Rotovški trg 8. 1041 ZATEKLA se je doga. satnica. Vprašati Košaki 50. 1039 Na prodaj je KONKURZNA MASA Štiberc Ivana, trg. s špecer. blagom v Mariboru. Cvetlična 29. Pogoji se zvedo v pisarni Dr. Stefanoviča Danila, advokata v Mariboru, Aleksandrova 11-1. 1036 Posest Gostilno, celo hišo, dobroido-čo, na periferiji Maribora, odda proti mesečni najemnini Din 700.— in odkupu inventarja Din 6000.—. Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26. 1"42 HIŠICA z vrtom za Din 70.000 napro daj- Vprašati pri Koranu, tnizarju, Spesovo selo, Pobrežje pri Mariboru. J040 Stanovanie GOSPODA ALI GOSPODIČNO sprejmem takoi na stanovanjc in hrano- Rajčeva 10. 1043 Oddam ENOSOBNO STANOVANJE v Kettejevi ulici 2. 1035 LEPO STANOVANJE oddam s 1. aprilom. Studenci. Ciril-Metodova 17. 1633 Prodam ARBORIN, NEO-DENDR1N in BJLJOBRAN dobite pri Kmetijski družbi. Meljska c. 12. 1002 Sobo odda OPREMLJENO SOBO . z dvema posteljama poceni oddani. Vprašati ga. Mir, Grajska 2. ’ 032 Posojilo DIN 300(1.— iščem posojila za obrt. Dani 4 mesece eni osebi celodnev no hrano za obresti. Ponudbe na upravo »Vcčcrnika« pod »Obrt 1937«. 1034 DON 46 »Mister Smith?« je vprašala gospa Rancova, ki je takoj opazila na Hermioni razburjenje. Dekle je pritrdilo z žarečim obrazom. »Poslušajte, draga, ljuba gospodična« ji je zašepetala gospa Rancova, potem ko jo ■je zaupno prijela za roko in jo potegnila k sebi na zofo. »Moram vam nekaj priznati. Prispela sem semkaj, da presenetim svojega moža, ki je moral v rusko turško vojno iti ki se nahaja nekje v bližini Carigrada. Gotove okoliščine so vzrok, da živim v popolnem Incognitu, dokler ga ne najdem. Vaša mati jc o vsem že poučena. Na njen predlog naj bi jaz prevzela ime Miss Lee, vaše angleške vzgojiteljice, in naj živim skupno z vami v vili vašega očeta. Upam, da me, draga gospodična, ne boste izdali.« ki vas silijo k takšnemu postopanju.« »To ne bo dolgo trajalo, draga gospodična. Čim se pojavi vaš oče, ne pozabite, da nastopam v vlogi vaše vzgojiteljice.« »Mar nočete, tnadaine, uvestj-tudi mojega očeta v to svojo tajnost?« »Na nobeden način. To so pač ženske zadeve, o katerih ni treba, da imajo moški pojnia.« »Mar hočete njegovo gostoljubnost...« Ni končala svoje misli, ko sc je že ogla sila gospa Raecova in nadaljevala: »O vsej stvari ve vendar vaša mačeha. Če bi zadeva prišla na svetlo, potem vam ne more vaš papa ničesar, saj je za vse prevzela popolno odgovornost gospa Ka-tinka, vaša mačeha.« »Meni ni za to nič. Le tega bi ne rada, Gotovo ne, gospa Rancova. Gotovo Ida bi morala svojega očeta nalagati.« morajo biti čisto svojevrstne okoliščine,! »Draga Hermiona. Preostro sodite.« »Dolgo vrsto let sem hrepenela po očetu. In sedaj, ko se vsa vesela vračam v njegovo naročje, naj bo med mojimi prvimi besedami, s katerimi ga pozdravim, velika laž? Ne, ne, gospa Rancova, tega ne morem storiti.« »Mar hočete potem mojo tajno razodeti svojemu očetu?« je vprašala gospa Rancova. »Zakaj ne. Moj papa je gentleman. Brez nadaljnjega mu lahko zaupamo in mu razodenemo vašo tajnost.« »Toda jaz nočem seznanjati nobenega moškega s svojimi nežnimi zadevami. Vaša mačeha je tudi tega mnenja in vi se ji morate pokoriti.« Hermiona je brez besede stekla proti izbi gospe Katioke in nervozno potrkala na vrata. Vrata so bila zaprta. »Mati« je vžkliknila Hermiona vsa razburjena. »Moram s teboj govoriti.« »Ne, sedaj ne« je votlo in temno donel glas gospe Katinke. ..... Pravkar je bila gospa Rancova, ki jije sledila, na tem, da skuša mladi Herniioni znova prigovarjati v že navedenem smislu, ko se je na stopnišču na krov pojavila visoka, nekoliko sklonjena postava starega moža, ki se je z opotekajočimi se koraki bližal obema. Z vzklikom izrednega veselja in radosti je Hermiona pohitela proti starcu in se ga oklenila okoli prsi. »Oče, ti edini, ti dobri!« »Otrok, dete moje,-kako nalikuješ svoji materi« je pripomnil gospod Andrikos. Sledili so trenotki izredne sreče, ko sta obstala na hodniku v objemu in poljubih oče In hčerka. »Kje je Katinka?« te nenadoma spregovoril gospod Andrikos, ki si je z robcem sušil solze veselja. Hermiona je stekla v izbo gospe Katin-ke, da bi ji napovedala prihod svojega očeta. To priliko je izrabila gospa Rancova in stopila pred gospoda Andrikosa. »Jaz sem Hermionina vzgojiteljica« jc spregovorila v gladki angleščini. »Na posebno željo vaše gospe soproge sem jo spremljala semkaj.« Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. ^ infratni del odgovarja SLAVKO REJA. J predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., f