481, štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 28. aprila 1913. Leto n. Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah Ir praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSai v Ljubljani v uprnvniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno g 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravništvu. m Telefon številka 118. m ir. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna Kevllka S vinarjev. flt OrednBtaro la «ginmtftes*: « Učiteljska Tiskana, Fr&pftikaarita afflei it. I. Dopisi se poHliaio aroMStv«. Ksimatam ptau te ne sprejemajo, roVopfci so oe vratejo. ti »Klana te plača: petit vrata 15 v, emastafiee. /tstesm ti zahvale vrsta tO v. Pri večkrat**™ «*5a*M£4o vo-k pust. — Za s4e.no sr Je priloRti ebw»)m. u: Telefon Rev!Um 1 is. To in ono. PISMO IZ BELORADA. B e 1 g r a d, 9. (22.) aprila. Bojkot Avstriji! Ob 3. uri v nedeljo popoldne je Jbil napovedan shod, ne samo bel-grajskih, temveč sploh srbskih trgovcev. 2e ob 2. uri je bilo pred poslopjem »Trgovačkog udruženja« vse jživo in zdelo se mi je. kakor da se ti možje nahajajo pred odločilno bit- -ko. Navdušenje je bilo splošno in od ust do ust je šel en sam glas v raznih oblikah in nijansah: bojkot Avstriji. Malo pred tretjo uro smo vstopili v dvorano, ki je bila že nabito polna, le s težka sem se preril k časnikarjem. G. Milorad Pavlovič, predsednik »Trgovačkog udruženja«, otvori shod. V daljšem govoru je razložil namen in vzrok današnjega sestanka ter radostno konstatiral lažnji-vost dunajskega časopisja, češ, da stoje za bojkotom samo belgrajski veletrgovci, da tako priklenejo nase malotrgovce. Omenil je. da je na shodu navzočih mnogo delegatov iz notranjosti Srbije, kakor tudi iz no-,Vo osvobojenih krajev. (2ivio-klici.) Ravno mali trgovci so bili, ki so zahtevali bojkot že januarja meseca. Čim je Avstrija pokazala svojo namero škodovati Srbiji in ako so se sedaj oglasile vse tri srbske zbornice, trgovska, obrtna in industrijska, so storile to prisiljene kot ofici-elne zastopnice srbskega trgovstva, obrtništva in industrije. Nadalje je obrazložil razmerje Avstrije proti Srbiji in Črnigori in navedel vse že znane afere, od Pro-chazke do Paliča, od obrekovanja srbske države do skaderskega vprašanja. V svojem zanosnem govoru je bil večkrat prekinjen — od navzočih trgovcev. Razburjenost je čimdalje bolj rastla. Končno je g. Pavlovič zaključil svoj govor s pozdravom na hrabro in slavno srbsko armado, nakar je pozval navzoče, da si izvolijo predsedstvo. G. Radojlovič je istotako poudarjal neprijateljsko postopanje Avstrije in posebno naglašal predrznost, s katero se upajo nastopiti gotovi krogi, da napravijo v Srbiji nekak protektorat nad katoliki v Srbiji, ko je vendar Srbija znana kot najtolerantnejša država, saj je imela celo protestanta za ministra za uk jn bogočastje (mislim, da je bil to Šafafik. Op. por.) G. Blagojevič je pokazal škodljivost avstrijske politike za srbske čisto skromne ekonomske interese in drastično opisal vse dogodke na ekonomskem razvoju Srbije. G. Mih. Obradovič Je vprašal _____ M. ZEVAKO: V senci fezuita. Ko je opravila svgjo reč, se je Vrnila vojvodinja z vso naglico v, Fontenblo, da počaka tamkaj dogodkov in jih nadzoruje. Njena kočija bi bila kmalu podrla Margentino. Blaznica se je bila odpravila peš, kakor smo videli. Niti na um ji ni prišlo, da bi si z denarjem, ki ji ga je pustila »lepa gospa«, lahko najela voz. Za njeno pamet, kjer se je odseval svet zgolj v kalnih obrazih, je obstojala samo ena možnost, priti s kraja v kraj: hoditi, dokler neso Človeške noge. Rekli smo, da je trajal njen prvi Pohod pet ur. In če se je ustavila, se je zato, ter ie čutila, da mora neizogibno zabloditi v globoki noči; cestam onih “m, ki so bile bolj podobne širokim, zanemarjenim stezam, ie bilo kaj težko slediti. Margentina, ki jo je mučila želja, priti naglo do cilja, je prekoračila ;vas, kamor je bila prišla, in poizkusila nadaljevati pot. Toda morala se je ustaviti, zakaj noč je stala pred njo kakor stena. Obrnila se je nazaj, vrnila se v vas, stopila v neko gostilno in pokazala zlatnik. predsednika, ako se razprostre bojkot tudi na avstrijske Slovane. Predsednik odgovori, da so tako odločile tudi zbornice, dasi je trgovcem žal, da morajo to skrajno orožje, ki ga imajo trgnvci na razpolago, uporabiti tudi proti Slovanom. Vsi govorniki so povdarjali, da je potreba takoj_ začeti z bojkotom, brez odlašanja. 2e izvršena naročila naj se odpovedo in blago zavrne. Vsi računi v Avstriji naj se takoj poravnajo. bojkotni odbor pa bo poskrbel, za nov kredit, da se vse peudence takoj poravnajo, da se da dunajskemu časopisju primerno zavrnitev, ki apelujejo na avstrijsko trgovstvo, naj ne izvrše nikakega naročila za Srbijo brez predhodne poravnave. Za Avstrijo naj ne bo nikakega naročila več. Najkrajši, ali zato tem točnejši in tem pomembnejši, je bil govor Trajka Srečkoviča, trgovca iz Niša, katerega besede navajam doslovno: »Vojska je rekla svoju reč, sad je na nama reč. Ako treba mreti, da umremo; ako ne treba boriti protiv dušmanina. borimo se i nožem, met-kom, i bojkotom i čim stignemo. Nato je bila enoglasno sprejeta z nekaterimi dodatki sledeča resolucija. Belgrajski trgovci, združeni na shodu z dne 7. (20.) aprila 1913. 1., po vsestranski izmeni misli o odloku trgovske, industrijske in obrt. zbornice o bojkotu avstro-ogrskega blaga, sklenejo sledečo resolucijo: 1. Shod je uverjen, da je bojkot avstro-ogrskega blaga neobhodno potrebna mera z ozirom na sovražno postopanje Avs.tro-Ogrske proti balkanski zvezi v obče in proti Srbiji in Crni gori še posebno. — ker je to postopanje izzvalo podaljšanje vojne in onemogočilo raneje zaključe-nje miru. Shod se zahvaljuje zbornicam, da so s svojim odlokom sprejele predloge, katere so trgovci in njihova društva že pred daljšo dobo predlagali. Shod izraža željo, da se k bojkotu čimprej pristopi, ker si je svesf, da bi bilo vsako odlašanje brezuspešno, ker se v dunajskem tisku lojalnost naših zbornic napram avstro-ogrskim trgovskim in industrijskim blagom ter želja sporazumeti se z njimi, tolmači kot slabost. 2. Shod najodločneje odklanja sumničenje dunaskega tiska, češ, da so srbski trgovci nehvaležni napram svojim trgovskim »prijateljem« v Avstro-Ogrski. Srbski trgovci so hvaležni svojim kolegom v Avstro-Ogrski za njihovo uslužno postopanje za časa vojne krize, dasi je bilo to postopanje diktovano po njihovih — pravilno smatrajočih — interesih. Srbski trgovci so vedno želeli, kot dobri^ sosedje, vzdrževati najboljše odnošaje z avstro-ogrskimi trgovskimi in industrijskimi krogi, kar tudi sedaj žele; ali obstoja še neki višji interes, kateri jih sili k temu. da pretrgajo vse vezi z Avstro-Ogrsko, in to je interes domovine in temu interesu so pripravljeni žrtvovati tudi svoje osebno razpoloženje in svoje trgovske interese, istotako, kakor so v vojnem času stavili na razpolago svoji domovini tudi svoje življenje. V ostalem so se srbski trgovci vedno prizadevali vzdržati ime dobrih trgovcev, katero se jim povsod priznava in shod ie uverjen, da hočejo tudi ob tej priliki pokazati, likvidi-rajoč svoje obveze napram svojim upnikom in predvsem pa napram onim v Avstro-Ogrski.« Po burnem odobravanju, se je shod mirno razšel, da čimprej udej-stvi na tem impozantnem shodu storjen sklep, Pašič proti bojkotu. V seji kluba starejših radikalcev se je izrazil Pašič proti bojkotu, češ da bojkot več škoduje, srbski zunanji politiki, kot pa koristi. Vendar je izjavil, da vlada ni v stanu ustaviti privatno inicijativo v tem oziru. Učinek sklepa Izvrševalnega odbora narodno napredne stranke. Nekateri tukajšnji časopisi so prinesli sklep izvrševalnega odbora ljubljanske nar. napredne stranke, naperjen proti mladini. Ta sklep pa ni identičen z onim. ki so ga objavili slovenski časopisi, pač pa v mnogo ostrejšem tonu. »Politika« vprašuje šefa »Pressbureaua« g. Vilovskega, naj tudi pove, kake so bile one pretiranosti mladine« v Ljubljani, da se slišijo oba zvona. Urednik tega lista mu očita celo pomanjkanje kriterija, češ, da ne ve, kaj spada v tisk in kaj ne. Diuge nesreče ni bilo. Proračun za leto 1912. je podaljšan do konca tega leta z neznatno večino 14 glasov. V imenu opozicije je podal izjavo posl. dr. Veljkovič. zakaj so proti podaljšanju proračuna. Med drugim je dejal, da ne odobravajo zunanjo politiko z ozirom na srbsko-bolgarske odnošaje, ki jih ie ustvarila nesrečna pogodba in ker se pojavljajo v skupštini tendence, ignorirati skupštinske sklepe. Pašič je izjavil, da je vladna politika konsekventna. Srbske interese bo branila proti vsakomur tako, kakor bodo kazale politične razmere. Jutri jc zadnja seja skupštine pred prazniki, nato nastopi štirinajstdnevni odmor. Bolgarska odlikovanja srbskim vojakom. Bolgarska vlada je odlikovala gotovo število srbskih vojakov s srebrnim križem, na katerem je napis: Kneževina Bolgarska A. 1878. Brez komentarja! Krčmar ji je naglo pogrnil mizo in ji prinesel večerjo kakor za pol tu-cata vitezov. Zlatnik je šel po vodi, Margentina pa je pojedla košček kruha in izpila kozarec vode, kakor da niti ne vidi paštet in pečene kure, ki jo je bila postavila strežajka pred njo. »Kam ste namenjeni?« jo je bil" vprašal gostilničar. »Kam sem namenjena? Takšno vprašanje! Svojo hčer grem iskat!« Domači so &e spogledali in zmajali z glavami. Popotnica s svojimi zbeganimi očmi in čudnimi kretnjami je kmalu zbudila v njih vseh pravilni vtis — da je blazna. Samo temu se je imela Margentina zahvaliti, da je lakomni gostilničar ni popolnoma oropal; ljudje so se bali norcev kot posebnih bitij, ki so v bližjih ali daljnih stikih z duhovi in vsakovrstnimi izvenzenieljskimi močmi, ki si ni dobro nakopati njihove jeze. Ko se je pokazalo solnce v vzhodu. se je Margentina odpravila dalje. Pomlad je odevala s cvetjem vse breskve in jablane, ki so se zibile ob poti v rahlih belih in rožnatih pajčolanih. Bila je ena tistih kapričnih deževnih pomladi, ko se solnce »smeje med solzami«, nebo pa se zdaj zavija v snežne vihre, zdaj spet kaže svoj najčistejši modri blesk. Vseno, bila je pomlad, in Margentina je čutila, kako se ji ogreva srce in kako postajajo njene misli ve-' selejše. Korakala K z vrlim, krepkim spehotn. Enkrat jo je ustavila beračica in jo poprosila miloščine. Margentina ji je dala enega izmed cekinov, ki jih je imela pri sebi. Beračica, ki je izprva osupnila, jo je Preganjala še dolgo z običajnimi pretiranimi zahvalami. Blaznica pa je šla dalje, brenčaje svojo priljubljeno pesem, staro uspavanko iz davnih dni, naivno in otroško: »Tam na vrtu, na sosedovem trgala sem bele lilije ...« Včasi se je ustavna in plosknila z rokami, rekoča: »Kaj poreče, moj Bog! Kaj poreče. kadar jo vzamem v naročje, da jo pozibljem, kakor sem jo zibala in uspavala nekdaj... Ali bo srečna! In jaz še-le!... Gospod, kako je dobro na svetu! In kako lepo je! Nikdar še nisem videla tako lepega dneva!« To je vzkliknila v trenotku. ko je snežilo krog in krog nje. Kadarkoli ie srečala kmeta ali prišla mimo kake lnše, je vprašala: »Ali je se (taleč v Fontenblo?« Vsak ji je odgovarjal, kakor je vedel in znal. Ko je zastavila prvikrat to vprašanje, je trepetala na lihem, da ji ne bi odgovorili: »Fontenblo? Saj tega sploh ni! Fontenbloja ni!« A zdaj je bila gotova. Vedela je, da leži nekje mesto, Črnogorski minister v Belgradu. Te dni se je mudil v Belgradu črnogorski finančni minister dr. Se-kula Drljevič ter obiskal tudi min. predsednika Pašiča in kralja. Sodi se, da je prišel v Belgrad vsled finančnih neprilik v Črni gori. Turška zverstva. Po zavzetju Janine našli so Grki v janinski bolnišnici štiri umirajoče Srbe. katerim so J urki odrezali noge nad kolenom. Pripovedovali so, da so bili vje-ti na straži od Turkov v bitki na Ba-karnem Gumnu pri Bitolju. Vsled nezadostne in* površne turške zdravniške pomoči so umrli vsi štirje. Grška vrhovna komanda je šele sedaj oficijelno obvestila srbsko vojno ministrstvo o tem strašnem dogodku^ ki je vreden, da si ga dunajsko časopisje pobližje ogleda. Dva od njih bodo izkopali in prepeljali v Belgrad. Srbski poslanik v Sofiji se je te dni mudil v Belgradu, da poroča osebno svoji vladi o stališču bolgarske vlade. Prejel je tudi tozadevne instruk-cije ter ie nato zopet odpotoval v Sofijo, še prej pa je bil v avdijenci pri kralju. Turški častniki v Belgradu. Predvčerajšnjem je dospelo z vojnim vlakom 45 zajetih turških častnikov iz Džavid pašove armade v Belgrad. Ko so si mimogrede — ob sploš-, ni pozornosti radovednih Beograjčanov — ogledali mesto, podali so se v »častnem« spremstvu v hotel »bel-grajska trdnjava«, kjer so bili od svojih tovarišev navdušeno sprejeti. No. v belgrajski trdnjavi jim ni prav nič hudega. V kavarni igrajo' na karte, pijejo kavo in kade kot — Turki. V Ljubljano je včeraj odpotoval g. dr. Ivan Ora-žen. Za njegovo uspešno in nesebično delovanje v Srbiji, ga srbska javnost toplo zahvaljuje. Dr. Oražen je odlikovan s svetinjo sv. Save III stopinje. V teh zahvalah pada močno v oko dejstvo, da se slovenski narod sploh nič, oziroma le malo omenja, ako primerjamo zahvale češkim zdravnikom, kjer se vedno povdarja kakor »sin bratskega nam naroda češkega« in slično. Videti je, da smo Slovenci izgubili mnogo simpatij, ki smo jih imeli. Ali so mar Čehi vsled svojih iskrenih simpatij manj lojalni, ali celo veleizdajalci? Obsojen na 18 let težke ječe. » Danes se je izvršila obsodba nad onim Trifunom Gjorgjevičem, o katerem je »Dan« že svoječasno poročal, da je ustrelil z revolverjem plačilnega natakarja v kavarni Lon- don radi treh č*š piv*, fc»ere ni hotel plačati. Sodišče mu je dovofio, da sme delati osemnajst let pokoro v težki ječi. z železjem na aogah. Srbija sprejela nedljarlio. Danes je bil izročen »sem pred-staviteljem velesil odgovor inske vlade glede medijacije. ki se sprejme s pridržkom event. sprememb pri pogajanjih za zaključitev miru in z zahtevo po vojni odškodnini. Koliko plače so imeli mirovni delegati Srbile v Lond«w»u? »Srpska Zastava«, glasilo narodne stranke, ki stoji v opoziciji proti današnji radikalni vladni večini, poroča, da so imeli srbski delegati v Londonu za Časa poslednjih mirovnih pogajanj nič manj kot 600 dinarjev dnevno in če računamo, da so bili tam trije, skoraj dva meseca, moremo si misliti lepo premoženje za marsikoga. Kljub temu pa niso ničesar opravili. Leta 1878. se je vršil v Berlinu takozvani berlinski kongres. Na tem kongresu je zastopal Srbijo Jovan Ristič, dobival je samo 60 dinarjev dnevno in vendar je dosegel za domovino precej lepe uspehe, tako. da ga je še sam tedanji knez javno pohvalil in se mu zahvalil. I, kaj hočete, draginja stopa tudi pri diplomatih, o tem bi vedel povedati tudi naš slovenski kmet. kadar plačuje »fronke«. Mars. Essad paša knez Albanije. Anarhija v deželi. Iz Belgrada poročajo, da ima umikanje srbskih čet iz Albanije za posledico popolno anarhijo. V posameznih mestih se je že začel poboj. Musehnanski prebivalci so začeli moriti krščanske Arnavte, ki so v takšni nevarnosti, da je katoliški vladika iz Nisatija prosil srbskega generala Bojoviča, naj ostane saj tako dolgo v deželi, da se urede razmere in vpelje državni red. Bojovič jc odklonil. Predlog za uvedbo reda. Velesile, imenoma londonska konferenca, se bo vpričo teh dvgod-kvv morala odločiti za sredstvo, ki bi zasiguralo red v Albaniji. En tozadevni predlog je: poslati v posamezne kraje bvdoče Albanije redno vojno silo, katere sestavo bi določila londonska konferenca. Na čelo temu vojaškemu oddelku bi bila postavljena vojna in civilna komisija, ki bi imela svoj stan v Valoni. Zdi se pa. da bo nekdo drugi delal v-Albaniji red. ki se imenuje Fontenblo; iz tega je sklepala, da njena hči živi in da jo ona najde. Hodila je ves dan; ko je napočila noč, se je morala ustaviti iznova, tako da je dospela šele drugi dan. Zagledala je bila iz dalje skupino hiš in prašala moža, ki ga je srečala, kakor je izpraševala po navadi: »Li je še daleč v Fontenblo?« Mož pa je iztegnil roko proti tistim hišam in dejal: »Fontenblo? Saj vidite! Fontenblo ie tisto, tamle!...« Blaznica je stala nekaj časa kakor vkopana, tako jo je prevzela vest. Sklenila je roke, in oči so se ji razširile od začudenja. Vso pot jo ie mučila nekakšna temna bojazen, da ne pride nikoli do cilja in da se ljudje morda norčujejo kakor ii vele: v Čez štiri ure ,.. čez dve ur! boste tam ...« In zda je bila tu! Ni ji šlo v glavo, kako je dosegla ta znželjeni cilj s tolikšno lahkoto. Ihtela je tiho, ne misleča na to, da bi si otrla oči. Celo uro je stala tam. plakala in gledala. . Z nekakšno plahostjo je stopila v mesto, s plahostjo, ki je delala njene korake rahle, kakor kadar je stopila po zimi v Parizu v cerkev, ISčoč zavetja pred mrazom in snegom. Nekaj trenotkov nato Je dospela do gradu. Grad se Ji je zazdel kakor bajna palača, v kakršnih prebivajo vile. »O Bog, kako je krasno!« je zamrmrala z globokim in odkritim občudovanjem. Počasi se je približala ograji, kakor da jo vleče neodoljiva, hipnotična sila. »Izgubi se!« je kriknil zdajci ar-kebuzir. »Izgubi se. baba, sicer ustrelim!« XXVIII. Margentlnimi hči. Pustili smo Franca I. v trenotku, ko se je vrnil v svoje stanovanje, ogledavši si vse straže, razpostavljene okrog gradu. Nad srečanjem z Manfredom in Lantnejem je bil kralj pozabi! nenavadno noč, ki jo je bil preživel poleg Magdalene Feronove, noč ljubezni in sovraštva, ki se je končala s tragično sliko Ivana Siromaka, kako se je zgrudil v mlaki krvi z razparanim grlom. Vse te reči so se naravno obnovile v Francevem spominu v tistem trenotku, ko se mu je zazdelo, da je ukrenjeno zadostno vse, kar je zahtevala previdnost soričo navzočnosti obeh rokovnjačev. »La Šatenjre, ali si utrujen?« ie prašal svojega tovariša. »Da, Veličanstvo, ako gre zame; ne. »ko gre za službo vašega Veličanstva.« (Dtile.) Turška vojska v Albaniji. Čete Essad paše so odšle proti Tirani; spojile se bodo s četami Dža-vid paše — nakar bo turška armada iki bo znašala 30—40.000 mož zaved-jla sama državni red avtonomne Albanije pod sultanovo suvereniteto. Essad paša knez Albanije. S Cetinja se poroča, da se bo Essad paša proglasil za kneza Albanije. — Baje bi bila Rusiji takšna rešitev albanskega vprašanja zelo po volji. Pariz, 27. aprila. S Cetinja se (poroča, da sta sl pri predaji mesta [Skadra, (— ki se je po naziranju nekaterih izvršila dobrovoljno. in da so bile čete Essad paše še v dobrem stanju —) K«*H Nikola in Essad paša zagotovila prostost svojih dejanj. Na podlagi te zagotovitve obdrži krajj Skader, Essad paši pa je dovolil prost oidhod s četami in orožjem, topovi in municijo, da se poda v Albanijo in se tam po združenju s četami Džavid paše prokiatnira za albanskega kneza, kar se je je zgodilo včeraj ali pa se zgodi danes. Dunaj, 26. aprila. Dunajska »Zeit« pristavlja k poročilu iz Bel-grada, da se je Essad paša že pro-klamiral za kneza Albanije, da je s tem ustvarjena čisto nova situacija za Avstrijo In da le to križ čez njen račun ln črez vse delo londonske konference. In prav] dalje, da je s tem tajlnstvenost Skadra objasnjena. (Po t$h poročilih je kralj Nikola res pravi lisjak; pusti oditi Essad pašo v Albanijo le za to, da mu pomaga ustvariti novo presenečenje za Evropo, kj bi ji pač ne preostajalo drugega, kot vse to sprejeti kot gotovo dejstvo — marsikateri izmed velesil morda zelo ljubo dejstvo; saj londonska konferenca si še danes po štirih mesecih ni na jasnem, kaj ima početi z Albanijo. Essad paša in črnogorski krall Nikola bi jo pravzaprav le rešHa iz zadrege.) Dnevni pregled. ' »In kaj Je smisel praških in čeških manifestacij za črno goro?«... Na to, pri cvičku z zaničljivo pozo izgovorjeno vprašanje odgovarja Bo-hetnii iz Londona došla depeša, v kateri stoji, da v Londonu zbirajo vsa poročila o čeških in dalmatinskih manifestacijah, t. J. o manifestacijah v monarhiji za Črno goro. (V Londonu »e namreč rešujejo točasni med-narodno-poUttčni zapletljaK! V Lon-ffonu tudi avstrijski zastopnik po-vdarja. da le prebivalstvo monarhije še sito odlašanja! London primerja lo zadnjo Izjavo t zgornjimi dejstvi!!) Dobri znaki. Pred par leti je bilo takorekoč izključeno, da bi srbski listi pisali o slovenskih literarnih stvareh. Vse to se vidno obrača na bolje. V 13. številki belgrajskega •Srpskega Književnega Glasnika« či-tamo obširnejše poročilo o našem ita-atrovanem mesečniku »Slovanu«, in sicer, kolikor se je ta Ust zadnji čas oziral na srbsko književnost. Vse to so prispevki k utrjevanju temeljev Jugoslovanstva. List za srednješolsko mladino je •Venac«, ki izhaja v Belgradu v ciri-lioi. To je list kakor naš »Zvonček«, samo, da je namenjen bolj odrasli mladini; povesti in pesmi in članki so mu vsebina; tudi prispevki dijakov se nahajajo v njem. Ureja ga profesor Jeremija Zivanovič (Ulica kr. Aleksandra 38). Na leto stane 5 K. ki se pošiljajo navedenemu uredniku. V pravkar 'došlih številkah črtamo opise bitk pri Kumanovem, Prilepu, Bitolju itd. Priporočamo list naši mladini, ki čita cirilico. Ljubljana. — Važno vprašanje. V soboto se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava zaradi »Preporoda.« Med drugimi je bila vložena obtožba prot ig. Magoliču. kot zastopniku Hribarjeve tiskarne, češ, da je poslal le prvi list na cenzuro in je- potem čakal, ali bo list konfi-sciran ali ne. Gosp. Magolič je bil obsojen na 20 K globe in o tem je nekako rečeno, da se sme list šele takrat konfiscirati, če je že ves natisnjen. Splošna navada je — posebno v takih razmerah in v takih časih, kakor jih živimo sedaj pri nas, ko so listi konfiscirani za vsako malenkost — da. se natisne le nekaj izvodov lista in se pošlje na cenzuro. Ako ni konfiscirauo. se tiska, ako pa je konfiscirauo, se zaplenjeno mesto izloči in list se tiska. Tako je menda tudi drugod, kar je čisto naravno, ker naloga drž. pravdnika ali cenzorja je v tem, da prepreči da se ne širijo v svet kake vesti ali nazori, ki so proti slavnim paragrafom. V Ljubljani pa to sodijo drugače in pravijo, da mora biti najprej cel list natiskan, da se potem v celi nakladi konfiscira, kakor da so cenzorji za to tu, da delajo tiskarnam oz. upravništvom škodo. Ako je cenzura zato tu. da se zabraui razširjenje protipostavnih misli in nazorov. potem je pač boljše, da se tiska en eksemplar — nego da se tiska cela naklada — ker no, ker je boljše, če se stvar v kali zatre. (Op. stavca: Najboljše bi bilo. da bi cenzor stal poleg časnikarja in mu diktiral, kaj sme pisati, kaj ne? Da bi pa Avstrija imela svoje uradnike za to, da bi delali založništvom škodo — to bi bilo pa vendar preveč avstrijsko. Zato se bo ta stvar gnala naprej, da drugod povedo o tem svoje mnenje. Mi mislimo, da država nima cenzorjev za to, da nalašč škodo delajo, ampak da se drže paragrafov. Ako se jih naprej vpraša, kaj se sme tiskati, bi morali biti s tem zadovoljni. Kak smisel ima na pr. konfiscirati celo naklado — ako se to lahko prej za-brani? — Drzen sosed. (Dopis iz Šiške.) Kakor predrzno se vedejo zadrugarji Vodovodne zadruge v Spodnji biški napram tistim, ki se jim brezpogojno ne uklonijo, tako predrzno se je vedel v soboto g. Zelenka, ki je tudi zadru-gar, napram svojemu sosedu-mejašu g. Nbču, ko je imela stavb, komisija ogled v zadevi neke ograje, ki jo hoče postaviti g. Zelenka na meji svojega in Nočovega posestva. Pri utemeljevanju zadeve se je komisija morala izreči tako. kakor predpisuje stavbni red in je imela glede ograje tudi iz zdravstvenih ozirov precej pomislekov. Ko je g. Zelenka slišal, da mu postavitev zidane ograje ni dovoljena, se je razkačil in žalil na predrzen način svojega soseda. Rekel mu je med drugim vpričo komisije, da bo on vseeno postavil tam dva metra visoko grajo, samo da g. Noča več videl ne bo; priporočal mu je, naj si kupi vrv in naj se obesi itd. Tudi napram komisiji je g. Zelenka izrekel opazke, ki ga ne predstavljajo za baš izobraženega moža, dasiravno je venomer poudarjal, da je inteligenten. Nadalje je žalil na nečuven način sedanji občinski odbor s tem, ko je trdit, da. ko je bit on občinski odbornik (prejšnjega klerikalnega odbora), je šlo vse tako gladko in da je bit vsak sklep od deželnega odbora potrjen, sedaj pa, da so vsi sklepi zavrnjeni. Gospod Noč je pa g. Zelenka temeljito zavrnil z; »Gliha vkup štriha!« in sedaj je odvisno od deželnega odbora, bo li drzen sosed napravil to dva metra visoko zidano ograjo ali ne. Gospod Zelenka je trdil, da ima dovoljenje od deželnega odbora že v rokah, tudi če bi hotel tam postaviti stavbo. — Zabavni večer, ki ga prirede diletantje v korist dijaške kuhinje »Domovina« v deželnem gledališču, v soboto 3. majnika, zbuja veliko zanimanje po Ljubljani in okolici. Od vseli strani se oglašajo naročniki za vstopnice. Kot prva točka je na programu ilustrirana Oton Zupančičeva pesmaci v treh slikah, v kateri nastopi okoli 30 otrok in jo aranžira akademični slikar Ivan Vavpotič. Druga točka: velekomična burka iz vojaških krogov. Zadnja pa je ljubka opereta, polna lahnih melodij, ki nas bodo spremljale domov. Med odmori se bo prodajalo cvetje in tudi za bufet poskrbe naše dame. Opozarjamo torej, da se vsak pravočasno oglasi za vstopnice pri trafikantinji, g. Češar-kovi. — 47 kron za policijo so morali plačati za včerajšnjo veselico na Gradu. Mi mislimo, da sta dva moža za tako nedolžno veselico popolnoma dovolj — če pa smatra policija kako drugo varstvo za »javni red in.mir« — naj to stori na svoje stroške. Čemu bi mi plačevali detektive? Potemtakem bi na narodnih veselicah komaj za policaje zaslužili. — Pridite pogledat. Včeraj smo prejeli obljubljene posebne izdaje bel-grajskih listov ob priliki padca Skadra. Iz njih se lahko vidi. kako veselje je vladalo v Belgradu. Liste smo iztožili na ogled v naši izložbi. — Nemši dopisnik iz Ljubljane piše v »Graškem Tagblattu«, da slovenski listi ne poročajo resnico, ko pišejo o velikem srčnem navdušenju, ki je vladalo v Ljubljani po padcu Skadra. Pravi, da je bilo ljudstvo na ulicah, pa samo zaradi — kinematografa. Tako Nemci lažejo o nas. — Jurjevanje. Deževni bog Jupiter Pluvius, ki vlada v oblakih, ni menda posebno zadovoljen, da Slovenci časte svojega patrona sv. Jur ja. Menda mu je zmagoviti sv. Jurij prav tako zopern. kakor klerikalcem cird-metodarija. Zato se je sobotni »Slovenec« spravil nad cirilmetodarje — Jupiter Pluvius pa se je včeraj spravil nad sv. Jurja. Dan je bil prav aprilovski. Zjutraj jasno, ob desetih dež, opoldne krasno, ob dveh ploha, toča in nevihta, ob štirih dež itd. Toda vrli Girilitvetodarji se niso ustrašili gromecega nagajivca iz oblakov. Ze zjutraj so šli na grad — in šele dež jih je prepodil. Popoldne je sv. Jurij skoraj obupal — ko pa so vedno nove čete šturmale naš grad je sam deževni bog obupal in je po 4 uri zaprl svoje deževne mehove. Ko je bila trdnjava v naših rokah, so čete slavnostno marširale v grad in napolnile ves prostore. Preskrbljeno je bilo za vse in proti večeru se je razvilo veselo življenje. Poleg običajnih paviljonov, kjer so požrtvovalno vztrajale narodne dame na svojih mestih in prestale vse nalive de-ževnega boga, smo videli tudi obljubljene posebnosti. Splošno pozornost je budil Zekkar-paša s svojim haremom. Odkar je bil na ljubljanskem gradu znani turški vjetnik za 1 rubar-jevih časov, menda še ni bilo na gradu tako imenitnega vjetnika. Zekkar-paša je bil v svoji sobi. pred njim je bi cekar na mizi in pipo je kadil. Vstop v njegov harem je stal 20 vinarjev. V haremu je bilo šest dam, štiri oblečene, dve nagi. Klerikalci sicer ne obiskujejo cirilmetodarskih veselic —- zaradi harema smo jih pa f mnogo videli, ker je »Slovenec« tako reklamo naredil. Haremske dame so bile prav lepe, sicer pa jih lahko vidimo zastonj pri kakem samcu. — Sukri-paša se je skesal. Namesto njega je kuhal gosp. Molek prav dobro kavo. Bilo je prav veselo. Zvečer se je razvilo petje in Ljubljančani so es vračali z grada prav zadovoljni s svojim sv. Jurjein. — Kolikor jezikov znaš — za toliko mož veljaš, pravi neki pregovor in zaradi tega je nastal tudi pri nas spor. Pri ljubljanski policiji naj bi namreč stražniki znali tudi italijansko. To je nesmisel. Zakaj bi ravno v Ljubljani moral stražnik znati vse jezike sveta? Ali zato. da ne pridejo do službe domači ljudje? Pojdite n. pr. v Beljak, Celovec, Gradec, kjer so Slovenci — in stražnik niti neče razumeti slovensko. Res ie dobro, da stražnik zna več jezikov — ampak da bi ravno v Ljubljani morali v tujem jeziku razumeti vsakega, ki k nam pride, to ni nikjer napisano. Nemška poročila pri drž. pcliciji pa so in ostanejo škandal. — Kako se more zgoditi, da se ne vrši kinematografska predstava? Marsikdo se je v soboto začudil, kako je mogoče, da ie v kinematografu predstava nemogoča. V soboto zvečer si vsak rad malo odpočije, zato ni čuda, da je prišlo toliko obiskovalcev, ki so se morali vrniti. Mnogi med tednom ne pridejo do tega, da bi šli na predstavo. Zato so nekateri rekli: »Pa naj bi ponovili to, kar so dajali včera1], ako niso prišli novi filmi.« — Iz tega pa sc vidi, da občinstvo še ne ve. kako so kinematografi s seboj v zvezi. Kakor je čitateljem »Dneva« znano, stane en sam film ogromne vsote. Mnogi filmi so tudi tako časovni, da imajo vrednost le nekai časa (n. pr. pogreb kakega kralja) pozneje izgube svojo vrednost in se kažejo lahko le v kakem zakotnem mestu. Zato pa morajo iti filmi hitro naprej. Vsak film je tudi v začetku mnogo dražji, nego pozneje, ko je zastarel in obrabljen. Kinematografi se med seboj bore, kateri iz njih bo preje prinesel nov fHm. Zato pa je pošiljanje filmov natančno organizirano. N. pr. kinematograf Metropol v Ljubljani dobi film — toda samo za par dni (tudi to je precej drago) obenem pa dobi že natačno določen čas in uro, kam in kdaj mora film poslati naprej v drug kinematograf. Ob enem pa ima kako drugo kinematografsko podjetje nalogo ob določenem času poslati tilm -v Ljubljano. Zgodi se torej lahko, da Kino-Metropol film pošlje pravočasno na določeno mesto — sam pa po nesreči ne dobi novih filmov, — predstava je torej onemogočena. To se je zgodilo v soboto, ko so filmi zgoreli v pošt. vozu in niso dospeli. — Prejšnjih filmov ni bilo — novi niso prišli. Film gre torej stalno naprej — kakor ura. Ako se kje zatakne, je vse narobe. Kinematograf »Ideal«. Danes nepreklicno zadnji dan znamenitega silma »Quo vadiš?« Jutri Asta Niel-sen »Smrt v Sevilji« in senzgcijska drama »Divji lov«. ž Albanija. Tedenska kronika. Voz politike državne le počasi gre naprej, ker se vse debate javne tičejo albanskih mej. Voz pred Skadrom je obtičal to svetovni je problem. ivsak bi rad se sam prepričal/ kaj se neki skriva v. njem. Nikita je bombardiral da se Skader je udal, I - ' ,flič se ni na to oziral. / • da se je cel svet majal. -Zdaj sedi tam sredi SkaHra in iz njega ven ne gre — X morju pa Evropa Jadra, kaj storila bi — ne ve. SKADER Kamor se ozreš okoli, se pokaže ti: vprašaj, če premišljaš kakorkoli, je nevaren položaj. Črnogorska vsa armada Zdaj se v Skadru veseli, kaj jo briga vsa blokada, ki na morju se vrši. Vendar resno nam obeta se od vseh strani že mir — če Evropa prenapeta ne bo delala ovir. Za tržaške se volitve vse priprave že yrše. pravijo, da take bitve še ne pomnijo ljudje. V Trstu je slovenstvo vstalo svoje zemlje ne pusti, težek boj bo bojevalo — težek boi na dve strani. Ker preslabi so Italijani in Slovencev se boje, da ne bili bi izgnani čez jadransko tja morje. Nemce k sebi so pozvali da prišli so na pomoč skup se bodo bojevali, pokazali svojo moč. Ker balkanske so stenice zapustile ves Balkan, prišle nemške so sestrice v našo južno toplo stran. Zemljo vso so napolnile, v 'I rst jih slavna pot pelja, tamkaj bodo razglasile: »Nemec v rokah Trst ima.« Toda ni se treba bati. kjer ni boja — tam ni zmag proti laško - nemški jati pojde v boj naš mlad junak. Mlad junak se je prebudil na bregovih Adrije — gleda zdaj. kaj je zamudil, kaj njegovo bilo je. JOS. ŠEST; Poglavje o pojmu „umetnik“. s H gledišču gre in tam je di-f rindaj, življenje posebne vrste s posebno moralo. (Pugelj; Zvon IV.) Ni treba, da bi odprl konverza-cijski leksikon, da izvem kdo in kaj je umetnik. Tudi pojma »človek« mi ni treba iskati v njem. Da bi razlagal z besedo kaj je umetnik in kaj je človek, bi bilo pretežavno. Vsled tega }e dobro ki prav, da vemo, kaj hočeta pojma »umetnik« in »človek« povedati. Vsakdo mi bo priznal, da so vsi umetniki ljudje, a ne vsi ljudje umetniki. Če bi se pa našel nekdo in trdih niso vsi ljudje umetniki, a tudi vsi umetniki niso ljudje, bi se mu smejal ves svet. In vendar veruje takorekoč vsa sedanja /družba v to, da umetnik ni človek, ali vsai toliko ne, kot kdo drugi. Z umetnikom se ne občuje tako, kot z drugimi ljudmi. Oropa se ga njegovega »človeka«, in mu pomaga, da postane tega imena nevreden. Pravi se vedno: tega ne moremo zahtevati od njega, saj je umetnik ! In oni, ki Izrečejo te besede, mislijo, 'da se mu laskajo, S K resnici ga žalijo. Je že res, mnogo umetnikov — in ne najmanjših — ohrani celo življenje nekak otroški čut v srcu, in temu čutu se javnost mnogokrat pomenljivo smehlja in zmiguje z rameni, a niti ta otroški čut. niti naivnost ne napravita umetnika brez odgovorno-nosti. — Bili so časi, ko so veljali umetniki v družabnem življenju za tolpo ciganov — izven navad, brez postav. A to ni bila krivda umetnika, ampak krivda družbe, ki je ravnala z njimi kot z grbastim grajskim norcem, s hauswurštom. Bili so tudi časi (in pri nas so šel), ko so bili umetniki sojeni v besedo »Bohčme«. Vprašalo se je samo: Kaj je? — Bohčme! S tem je bila kritika gotova — več ni nihče vprašal. Bohčme je — to zadostuje — mnenje je jasno. — Kot spada lev v razred mačk — tako je umetnik posebna »sorta« ljudi. ki niso povsem ljudje. Spada v razred Bohčmovl — Umetnik je bil glumač. Pred ljudmi je glumil in se spakoval. In srce ni brigalo one, ki so ga poslušali in ga gledali. — A vendar je duša umetnika bogata in lepa, njegovo čuvstvovanje, njegova ubranost (štimunga) — materija!, s katerim zida tako zelo velik. — In ker je vse to pri umetniku potencirano, zapade tudi lažje zunanjim utiskom. Njegova domišljija, njegova vera v samega sebe postane zanj prej ali sle! lažja usodepotaa, kot uri dru- gem, ki je izšel iz vrst navadnih. — A s tem ne rečem, da nimajo čuv-stva umetnika iste vrednosti, kot ona neumetnika. Družba, ali boljše »družba«, izvaja svoja mnenja iz tega, da pravi, vejši in nepristnejši, kot so drugi da je umetnik nezanesljivejši, lažnji-ljudje. In ta nezanesljivost, lažnjivost in nepristnost so indigrencije njegovega bistva. In družba jih vsled tega nekako bolj ceni in spoštuje. — Da, reče o umetniku, ki se drzne pametno in trezno živeti, ki si vstvari morda celo domače ognjišče, da reče: pravi umetnik to ni, nima nič bohemskega, nič komedijantskega. — Poznam igralko, in se pridružujem mnenju druzih, ki trde, da je krasotica. Omožena je. m ljudje govore o njej. da ima svojega moža zelo, zelo rada, da mu je celo zvesta. Nadalje pripovedujejo o njej, da si šiva sama obleko in da je poleg vsega tega izborna gospodinja, da živi izven gledišča samo za moža in hčerko. A družba ne hvali vsega tega kot njene nrednosti, ne, ravno nasprotno, čudi se, da je vzlic vsemu temu lahko pri gledišču. Nihče pa se ne domisli, da je ravno to njeno življenje vir njene umetnosti, da se ta ravna ga življenja z umetnostjo, Jednako-vsled te velike harmonije pjdproste- merno razKfta ki raste, Poznam tudi igralca, ki je postal že precej znamenit. Njegovo življenje obstoja iz samih nizkotnosti, iz samih podlih, ponižujočih dejanj. Ta možak je ničvrednež do mozga — a nihče se ne vpraša: »in vzlic vseh podlosti je lahko pri gledišču?« Ne, tega ne reče nihče. »Velik umetnik je, vsled tega je tak«, pravijo — Sedanji čas je tak, da se umetnika ne smatra za tisto kot druge ljudi. Umetniki služijo »creme de la creme«, kot dekoracija pri soirejah, čajevih večerih itd. Pastorki družbe so umetniki, ki pa v resnici nimajo zavetišča, nimajo oaze v pustinji nerazumevanja. Njih dobre lastnosti se obsojajo, njih slabe po večini hvalijo, češ, ker delajo umetnika »interesantnega«. In interesanten mora biti, drugače ni umetnik. — Seve, da ni umetnik pri vsem tem, brez vsake krivde. On dopusti, da ga družba izrablja. Kvitira obožavanje — s pozo. — In umetnik, ki se drzne živeti mej ljudmi samo kot človek, ta ne vlada nad srci. — Lahko je velik pisatelj, velik igralec, pevec ali karkoli že — pravi »umetnik« ni — Umetnik gre lahko preko vseh družabnih form, stori lahko nekaj, vsled česar bi se navadnemu zemljanu pokazalo vrata — umetnika pa spremlja priznanje, radi tega, kec Je štor« to om ki je po milosti In volji božji sta muz. Da |e na svetu ovojna morale, ena za navadne ljudi in druga z: umetnike, je znano. To se pravi, en vstvarjajo ljudje tako sproti, kajti resnici je samo ena, ali pa nobena, človeška natura je pač taka, da cel najpoštenejši včasih ne ve, kaj je do-, bro in kaj slabo, kaj prav in kaj ne A potom premisleka pride vendaf vsak do tega, da pojmuje pravo, kol divjak, si nosi postavo v srcu. , „ Cul sem že tolikrat, da zveni za* kot resnica: od umetnika ne moremo zahtevati zvestobe, on ni gospoda! svojih čustev. — Če bi rekli: od nikogar ne moremo zahtevati zvestobe, nihče ni gospodar svojih čustey — potem bi bil ta izrek na bolj trdnih nogah. V tistem trenotku pa, ko so stavi mejo med človeka in umetnika; v tistem trenotku se žali umetnika, celo tako daleč se spozabi družba, daj dela se mu krivico m oškoduje njo' govo dušo — obenem pa se greši na< pram umetnosti sploh. Ko sem bil pred kratkim v Ljubljani, sem šel z neko. za umetnost ir literaturo navdušeno in tudi sicei morda precej brumno damo na iz-prehod. Med drugim mi je povedala izrek nekega znanega pisatelja: »Ja; ljubim samo one ženske, katere m moja umetnost ljubiti dovoljuje.« Odgovoril sem fit »J*, Suite, afi flfl vidite, Ha )e *o narejen paraDaksmt če pa mož nesno misS, poten spton ne razume, ki! le ljubezen?« Shodom ŠTi&rWfe'žnra(fz Balkana Jrt spoznal le brata brat, : čuti v sebi moč Slovana; - in se hoče bojevat. »Vstaja: mlad junak ob morju in stenice proč beže — in tam daleč na obzorju v Vstaja zarja novega dne. mimmuiran Če Tržačan boje ima, kaj je to Ljubljani mar, ona še po starem kima. in skrbi za svojo stvar. Padec Skadra praznovali smo prav tiho in molče. (če jeziki so molčali, pa naj srca govore!) tVendar Dunaj ne zaupa po strani gleda nas če bi delali kaj hrupa bi Imel vsaj kak dokaz.) Liberalci, klerikalci, bili smo v Ljubljani prej, zdaj smo veleizdajalci, ki več ne poznalo mej. (Tako misli naša vlada, iker zahtevamo pravic — kdor na svoji zemlji strada, dviga po pomoči klic.) % Romarji so se vrnili .videli so Vatikan (vendar so se Žalostili, ker le papež zdaj bolan.) Se bol) žalostni so bili, ko ni bilo vič petič. (kar so skupaj Jih zložili. |e odnese! Sajevic.) Kdor dandanes težko diha. tfela defravdaclje — {o v Ameriko popiha n pusti — senzacije. ;Da kultura napreduje na Slovenskem bolj in boli to najlepše dokazuje, novi Kino-Metropol. pismo* na c. kr. deželno sodišče, oziroma širši javnosti. Kar se tiče podpisov pri g. dr. Počku, so le tisti podpisi pošteni, kar je bilo legaliziranih in pred pričami podpisanih. Vse drugo bo večina le »carta bianca«, kar bom tudi dokazal. Ako sem sam lepo premoženje s trudom in umnostjo pridobil, ne bi potreboval nobenega g. dr. Počka. da mi da potrebna navodila v gospodarstvu in da je on edino le v financijel-nem položaju, kar je bilo tudi sklenjeno. Ako sem hotel jaz kot pravi gospodar na posestvih v Belih vodah kaj ukrepati ali ukreniti in prodati kako pogodbo sklenili, oglasil sem se vedno, misleč, bo že g. dr. Poček kot pravilni kompanjon stvar pravilno izpeljal, kot znan jurist in da se bo natančno po mojih njemu podanih informacijah precizno ravnal. Kajr.i moj ljubeznjivi po sili kompanjon v kupčiji kot Tajik ni bil strokovnjak, a je le po svojem ukrepal in me konečno venskega denarja so mu takorekoč ponujali v sleparsko malho. Naš mali trgovec, čc si hoče danes pomagati, mora beračiti od Poncija do Pilata, da v najhujši zadregi dobi trohico na vse strani omejenega in zavarovanega kredita. Ne s škodoželjnim, ampak le s težkim srcem konstatiramo suho dejstvo, da naj bo izmed tolikih tudi ta slučaj dobra šola tistim žrtvam, ki slepo zaupajo vsakemu tujemu pritepencu, dočim nasproti bližnjim dostikrat nimajo srca. Tramontini je bil nekaj časa res akordant pri nekem podjetju na Sol-nograškem. Njegov trik v vseh znanih slučajih je bil ta: Pod različnimi imeni se je izdajal za akordanta, ki išče dobave živil za svojih 40—60 delavcev. Naročeval je kar po cele vozove živil in drugih potrebščin pri mesarjih, trgovcih in pekih. Ko je bilo tako naročilo zaključeno, si je v raznih slučajih, pod raznimi pretvezami »izposodil« zneske navadno po 100 do 400 kron, bodisi »na račun že naročenega blaga, bodisi v »trenotni zadregi«, bodisi, da je iskal izmenja- I potegnil, da je moje lepo premoženje ve svojega »laškega« denarja v kra- . w 1.......... . _ < _« j u: »viAnroi šlo v nič. Dr. Poček se sedaj brani pri sodniji, da ni bil kompanjon. Od kod ima on vse te pravice, da se je vsikdar na vsaki pogodbi podpisal. Tudi mi je g. dr. Poček milostno dovolil, ko me je enkrat v mrežah imel. da tudi sam lahko brez g. dr. Počka pogodbe sklepam, pa le pod tem pogojem, da. jih, kjer je vedel, da ga ne bi mogel zamenjati, tudi če bi ga res imel. Ko pa je na ta ali oni način denar dobil, je navadno hitro izginil, trgovci m obrtniki pa so drugi dan z naloženimi vozovi na kakem delu belokranjske proge (v slučaju Postojna pri »Rauberkomandi« ob južni železnici) čakali na gospoda akordanta, ki je predno je bila pravomočna, da jo je bil takrat seveda že čez hribe in do g. dr. Poček odobril, seveda navidezno le kot odvetnik, v resnici pa kot tihi kompanjon. Vedno se je sumljivo nasproti meni vedel, predno mi je kal potrdil. Oblastno me je pred strankami bagateliziral in je kolikor bolj ko svojo oberkomando predstavljal, kakor da je on gazda, jaz pa nič, in je mene kot pravega gospodarja v nič deval. ob kredit in ugled spravil in to vidno in zahrbtno. Vedno se je informiral, ali mi bo kaj potrdil, ali ne. On je vse name navezal le. kadar ni bilo denarja, ko ni pojma imel, kako je treba gospodariti in iz dohodkov za stfoške dobiti. To je bila njemu deveta španska vas, samo da je bil gospodar mojih posestev. Josip Plankar, posestnik in gostilničar na Dolenjski cesti v Ljubljani. DltEINI * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Laški slepar Peter Tr montino obsojen. It Novega mesta. Kal je še dandanes tudi pri nas mogoče, to je pokazal slepar Peter Tramontino iz Udine. ki je pod raznimi imeni kakor »Cedolini, Cesci-utti« itd. sleparil okrog premožnih inteligentnih trgovcev in obrtnikov skozi več dežela. Značilen je tu slučaj posebno za tiste premožnejše kaj žrtvovati za narodne namene ali Slovence, ki vsikdar kadar treba svojemu bližnjemu bratu pomagati iz zadrege, zdihujejo o slabih časih. Tega sleparja pa, ki ga niso nikoli videli, ki po svoji narodnosti kot strupeni sovražnik Slovencev niti našega Jezika ni bil zmožen, tega sleparja so pa skoro povsod sprejemali z odprtimi rokami« mu — v Beli Krajini — prirejali kar večdnevne krokarije, ne da bi on za nje plačal vinarja... Se svojega slo- bTj -—Ti' --TT--IT;nl|-BnBam«ri-i-TiT i.l li'1^ line v kakem drugem kraju, kjer je isti trik z istimi uspehi ponavljal. Pri nas je ta svoj trik začel v Kandiji pri trgovcu Kastelicu 1 o-skusil ga je še pri mesarju Mežnaršiču, ki pa je bil, dasi je sicer pri-prost človek, bolj previden, kot mar-sikak inteligenten trgovec. Hotel je najprej videti delo in delavce tega mu nepoznanega akordanta. In to ga je obvarovalo zgube 200 K. ki mu jih je že obljubil. Značilno ie tudi, s kakšno naglico so tega sleparja zasledovali. Osleparjeni trgovec Kastelic je slučaj takoj ovadil orozm-štvu, ali kljub temu se le sleparju posrečilo v — kočiji se neoviran pripeljati v Metliko, kjer so ga z velikim navdušenjem sprejeli, dva dni in noči z njim krokali, zanj. plačevali in mu nasipali še lepih bankovcev, od katerih pa pri razpravi ni bilo dosti slišati. Omenile so &e le manjše žrtve, kakor mesarja Alojzij Franc in Josip Grebenc. Iz Metlike se je g. akordant po j. dal v Črnomelj. Crnomeljci so se izkazali Mli Jirevidni. L naročili so čevalka se je čutila užaljena, vsled mojega ugovora. _ Govorila sva potem o nekem »fugem pisatelju, ki ga pozna, in posedala mi Je par stvari o njem —tipične primere brez taknosti in hlastanja po originelnosti. Ko sem jo na to opozoril, je dejala: hoj Bog, saj ne Zahtevam od njega, da je kavalirski.« Odgovoril sem Ji, češ: »Ali Je v tem kako poseben čar, če imate za prijatelja moža, ki je breztakten?« Rdeča od jeze je dejala: »Seveda, če je tisti mož umetnik!« — Ni imela namena žaliti svojega prijatelja, in tudi slutila ni, da je bil njen zagovor zaušnica zanj. Ona pa se je zdela sama sebi nekako vzvišena, ker je »ščitila« Umetnost in umetnike. — Umetnik je izpostavljen družbi v milost in nemilost. Danes se ga poveličuje tja nad oblake in jutri se spodtika nad vsem kar ima nad obleko, nad obnašanjem itd. O njegovih Intimnih zadevah se pogovarja, ko da bi bile občinski pašnik. — P?]a' Sonva je prišla družba na veliko idejo* namreč: da se govori z umetnikom lahko samo v enem primernem Predmetu in ta predmet je: on sam. Družba misli, da napravi umetniku s tem velikansko vslugo, da ga počasti, ce govori z njim o njegovih delih. Ne rečem, zgodi se lahko, da letnika ti pogovori »o samemu se-1«, pritirajo tako daleč, da končno es z dopadenjem posluša cukrene esede, da ne zna več razločevati, aj je laskanje In kaj le resnica. Ve- čina umetnikov pa tako govoričenje le z mujo posluša in pa z zavestjo, da oni, ki govore premalo, vedo o umet nosti, da bi lahko s pravo mero cenili dela njegova. Če razstavi slikar svoje slike, če izda pisatelj knjigo, če dirigira glasbenik svojo simfonijo ali če igra igralec to ali ono vlogo — vsi so izpostavljeni kritiki poklicanih in nepoklicanih. Njih delo stoji pred javnim sodnim dvorom. S tem pa nikakor nočem reči, da se ga mora od takrat soditi samo osebno, da se mu laska v lice, na skrivnem, za hrbtom pa napada. Nekaj drugega je seve, če govore z umetnikom strokovnjaki. Takrat bo tudi njemu vsako mnenje drago. Morda mi bo kdo dejal, da je umetniku morda v korist, če ve, kaj misli o njem lajik. Da, če bi govoril lajik to. kar ima v srcu. A to se ne dogaja; če se pa zgodi, je to izjema, slučaj, lajik bo navadno govoril to, kar je slišal zvoniti v druzih farah. Le nikar si domišljati, da govori družba umetniku ono, kar ji je v srcu. Bil bi čas, da bi družba uvidela svoje dolžnosti napram umetniku; s tem bi služila njemu in njegovi umetnosti. In prva dolžnost je, da se ravna z njim kot s človekom, da se mu da iste pravice — ne več, ne manj. Umetnik je ravno tako samo človek kot so drugi — ali Pa še mnogo bolj. — Da je pa umetnik, kaj more za to — s tem ni rečeno, da ni človek. — na uslugo, ali denarja mu niso »posodiH«. Rekli so: Kakšen akordant ie to. ki nima niti toliko denarja, da prosi za manjše zneske po 20 — 40 K. Pojavil se ie potem v Tržiču (Monfalcone) kot podjetnik »Adria VVerke«. Tu je nekega trgovca osleparil in nekega mesarja za 120 K. Svoje delovanje je nadaljeval tudi v Ljubljani. Ker je več tvrdk raje zamolčalo znanje s tem sleparjem, se je obravnavalo le o dveh pekarijah, kjer je naročil dobavo kruhu za »njegove delavce pri regulaciji Ljubljanice«. K sreči se je šlo tu le za manjše zneske po 40 K. Dasi je slepar bil že 21. novembra orožništvu ovaden, in dasi se Je o njem toliko pisalo in toliko svarilo. je slepar nemoteno dostikrat v družbi »roke pravice« veselo popival in nadaljeval svoje sleparije do 10. marca. Se le ljubljanski policiji se je posrečilo sleparja vjeti v zanj-ke. Pri sebi je imel denar, za katerega ie opeharil mesarja Bernika v Postojni. Po dolgem romanju je elegantni g. akordant te dni vendar obsedel na zatožni klopi P^d novomeškimi sodniki. V dobri veri na njegovo obljubo, da bo vse svoje žrtve odškodoval. ko dobi kakšno delo. so mu sodniki prisodili samo 7 mesecev ječe. Nam se ne gre za to, ali ta slepar sedi par mesecev več ali manj, ampak edino le zato. da naj bi bil ta slučaj za naše slovenske trgovce in obrtnike zadnja bridka šola v preveliki zaupljivosti do tujih sleparskih pritepencev. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. RESEN POLOŽAJ. Razpoloženje, ki je zavladalo po Evropi glede skaderskega vprašanja, je še neizpremenjeno. Izjave, ki so le količkaj uradne, vse potrjujejo eno dejstvo: velesile so enotne. Avstrija je tudi velesila — toda o njej se nikakor ne more trditi, da je istega mnenja, kot ostale velesile. Med tem, ko je Francija, Rusija in Anglija za premišljenost in potrpežljivost, hoče mahoma odloči. Vsi nemški listi pl-Avstrija (t. j. Berchtold), da naj se Sejo, da je konec potrpljenja. Z ozirom na vesti, ki govore o kompenzacijah, tako teritorijalnih kot finan-cielnih, visoki diplomatični krogi izjavljajo, da o tem ne more biti nobenega govora. Avstrija, da se ne umakne niti za korak. Ako velesile ne prisilijo v najkrajšem času Nikole, da zapusti Skader — potem Avstrija ne bo zahtevala nobenega mandata — temveč bo brez mandata delala na svojo pest. Za enkrat se še pač zadovolji s tem, da se kralj Nikola pozove. Toda jasno je, da poziv ne bo ničesar dosegel. Kralj noče o iinancielnih odškodninah za Skader ničesar slišati. Izjavil je. da za denar Skadra ne da; iz tega sledi, da bi. ga dal za obširne teritorialne kompenzacije, o katerih pa Avstrija — vsaj za enkrat — noče ničesar slišati. Pa ne samo Črni gori — tudi Srbiji grozi Dunaj, ker njo dela odgovorno za ta dogodek. Grozi, da bo zasedla Novoparzarski Sandžak in pod-vzela akcijo, da izžene srbske čete iz Albanije. (Ta skrb je v očigled dejstev, o katerih poročamo na prvi strani »Albanija« nepotrebna.) To je današnje razpoloženje v vladnih krogih. V drugih državah pa vlada mirnost in optimizem. Celo v Nemčiji. Berlin. 28. aprila. V dipiomatlč-nlh krogih vlada trdno prepričanje, da se skadersko vprašanje čimdalje bolj bliža mirni razrešitvi. Četudi bodo pogajanja nekoliko dalj časa trajala — enotnost velesil je najboljši porok za mirno razrešitev. Tudi stališče Rusije je znano in takšno kot je bilo. O samostojnem koraku Avstrije ne more biti nobenega govora več. Prvi skupni korak velesil. V sredo 23. t. m. je že londonska konferenca sklenila pozvati v skupni noti kralja, da izroči Skader. Tudi sobotna konferenca ni prišla do drugih sklepov* imenoma se ni niti sklepalo o avstrijskih nasilnih predlogih. Vsebina skupne note. London, 28. aprila. Skupni diplomatični korak na Cetinju se izvrši danes. Skupna nota je bla izdelana v popolnem soglasju in ton note je skrajno miroljuben* tako da ne nosi na sebi niti najmanjšega znaka kakšnega ultimata. Vsebina note pripušča kar največ prostora za črnogorske zahteve. (Z ozirom na to poročilo iz-gledajo vsi dunajski listi s »Zeitom« in »Fretndenblatfom« vredi — kot StimmangsmacPrerji.) ODNOŠAJI MED ZAVEZNIKI. Včeraj so se raznesle vesti, da so se razmere med zavezniki, imenoma med Srbi in Bolgari zboljšale; da se je baje Srbija udala. V dokaz da so razmere med obema narodoma se izboljšale, se navaja dejstvo, da so Bolgari v Sofiji prirejali 15. srbskemu polku na poti v domovino iz Drinopolja prav zelo prisrčne ovacije in obsipali yojnlke s cvetjem. »Do boja med zavezniki ne trne priti.« Praga, 27. aprila. Belgradskemu dopisniku praškega »Časa« je v pogovoru dejal ruski poslanik v Bel-gradu, Hartvvig, da ne sme na noben način priti do konfliktov med zavezniki; vsako takšno nevarnost da bo Rusija preprečila. Našel se bo modus. da bosta oba dela — Srbija kot Bolgarija — zadovoljna. Balkanska Zveza mora obstati, ker ima še važnejše naloge izpolniti Diplomatska, vojaška in carinska unija med Srbijo in Črno goro. Ker je srbska vlada delala na to, da ostane stališče sedanje črnogorske dinastije neotežkočeno, je postalo razmerje med črnogorsko dinastijo in Srbijo zelo prisrčno, tako. da pride takoj do diplomatske, vojaške in carinske unije med obema državama. Bolgarija in Grška. Bolgarske čete so začele zapuščati Solun; bolgarski uradi istotam so svoje prostore zaprli. Čete se pomikajo proti Seres. — To poročilo je zbudilo v diplomatičnih krogih Balkanski zvezi prijaznih velesil veliko skrb. London, 28. aprila. Reuter izve iz diplomatičnih krogov, da se odhodu bolgarskih čet iz Soluna pripisuje radi bolgarsko - grškega konflikta velik pomen. Kakor znano, so Grki pred Solunom združili veliko število čet in zasedli vse važne kraje In višine, tako da je bolgarsko poveljni-štvo v Seres začela skrbeti usoda bolgarskih čet v Solunu, radi Česar se jim je dalo povelje za odhod. Do konflikta bi na noben način ne smelo priti — oba dela sta vsled vojne s Turčijo močno izmučena in vsled sporov bi tudi sadovi zmag nad Turčijo bili manjši, kot če bodo zavezniki enotni. Povelje za odhod sistirano. Solun, 28. aprila. Uradno se poroča. da je bolgarsko vrhovno po-veljništvo sistiralo povelje za odhod čet iz Soluna. Tudi uradni prostori pošt in bank niso zaprti. Samo arfi-ljerija se je umaknila v Seres. MIR SE SKLENE. Carigrad, 26. aprila. Ker so tukajšnji veleposlaniki že dobili itt-strukcije svojih, vlad, se najbrže snidejo že jutri k seji, da določijo besedilo )noti, ki se iztoči? Porti. Nota bo zahtevala od Turčije* naj določi krai. kjer bi se podpisala mirovna preliminarna pogodba. Kakor se' zatrjuje, bo vsebovala preliminarna pogodba določbe glede tracijske meje in demobilizacije, dočim bo o> ostalih vprašanjih razpravljala veleposlaniška reunija. Berlin, 27. aprila, »Nordd. alig. Ztg.« piše. da so mirovna pogajanja že tako daleč dospela, da se lahko računa na skorajšnji podpis mirtii KINO-METROPOL. v deželnem gledališču. Danes zadnfikrat,Tigris1. Jutri popolnoma nov vzpored. D D Zadnji čas je, da si naročite Balkansko vojsko! Izvod samo 20 vin., s pošto 30 vin. D D Izjava. Podpisana zadruga naznanja sl. občinstvu, da je gospod Karol Jurman, optik v Šelenburgovi ulici v Ljubljani, član iste zadruge, tedaj ima tudi pravico z dokazanim učnim in pomočniškim izpričevalom in preizkušnjo pred oblastveno obrtno komisijo s prav dobrim uspehom, izvrševati popolno optično obrt in vse v stroko spadajoče izdelke. Zadruga urarjev in optikov v Ljubljani. Boljša gostilna v Ljubljani išče plačilno natakarico Kje, pove »Prva anončna pisarna". Naročite in širite ,Dan‘ Slovenci i Spominjajte se nase prekoristne I Ciril in Metodove šolske družbe! — —- _____________________________________ (H v_ "...... a ^mmm najhitreje in popolno diskretno i|g in se v to svrho tudi denar pre- |jj jjji £'dfS9 pOS6bf)0€’ f' w EMA mm y& j @ iiherja je j ŽelOdCa' Glasovirje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-OHnce 92.______________ Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-n^žla_cena. ________ Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Kupujte „Dan“, je edini slovenski fMJaJM. neodvisni politiški dnevnik. je najbolje infoitfli-)Uail ran slov. dnevnik. je edini slovenski pJLrclll dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. nQT1tt je najodločnejši ne-jUoJl odvisni jutranji list Je najcenejši napr. yYj cul dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70. je razširjen v flaj-iMfP* ^rših ljudskih slojih, ker ga vsakdo „ .rad čita in je zato r tlako uspešno ogla- ševanje v njem. nQr|tt prinaša interesantne 4X11 in znamenite zgodovinske romane. r\anW prinaša znamenite ^1/all sodobne politiške karikature. je odločen zagovoril/dLII nik vseh zatiranih. Sirite „Dan“ med ljudstvom. Stanovanje s tremi sobami v pritličju se odda za maj. Izve se: »Prva anončna pisarna«. 343—5 5 glavnih dobitkov 90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 20,000 A, oz ir. frankov in Hr zadene tekom meseca majnika v srečnem slučaju že z vplačilom samo 6 ta on, kdor naroči taborno skupino 5 srečk na 7C mesečnih obrokov po K 5’—. 15 Žrebanj VSako leto! caasaas.1: Zahtevajte obširni majnikovi prospekt! k njegove vsebine: Za eno krono 100.000 frankovl Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljnbljani. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne B, | | krtIa> kostume, ll/r **