ZG9. Stalita. I LjoMiaif, f sredo Zf. novembra I9Z0. [111. leto i|a vsak *m popoldne, tsrzotaot sonolfa ta prasnite*. tnserau , Prostor 1 m/m X M m!m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupSJski in uradni oglasi 1 m!m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame l m/m K Ti'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se prilogi znamka za odgovor. OnriVBtttm »Slo?. Naroda11 tn .tSaroiaa Tiskara t11 Knailova ulica st. 5f pritlično. — Telefon it 394. tftlovoMkl Naroa" veti« w Jf ooUtult celoletno napiej plačan • K l BO*— polletno M 90*— 3 mesečno. • 45*— l . ....... 15— » LlnM|ant In po poatl i V Inanimptaoi celoletno ......K24J-— polletno • •••••• „ 120 — 3 mesečno • 60**-" • - - ■> • ,,, ^™ Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi rsaroćiriki nai pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo Dismena naročila brez ooalatve denaria se ne moremo ozirati. VronaUtvo »tlofi Ifarodn'* Kaailova nlioa ai. 5, L nadstropfa« Talefon stav. 34. •opis« apre|eia le podpisane te zadostno trmkovana Rokopisov ne vrsta. Posamezna številka vella 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. K dobrim odnolajein med Italijani in Slovenci. Tržaška ^Era Nnova^ je bila prinesla po rapallskem sporazumu članek precej koncilijantnega značaja, ki je nasvetoval Slovencem v Julijski Benečiji, naj se prilagodijo novim razmeram, da nastanejo dobri odno-šaji med njimi in Italijani. Slednji so pripravljeni pozabiti vse. karkoli so pretrpeli s slovenske strani. »Edinost« je zabeležila članek italijanskega lista in ara primerno komentirala. »Era Nuova« se bavi sedaj z odgovorom »Edinosti«, ki je na italiiansko očitanje odgovorila, da so bili Slovenci pač v boju z italijanskimi strankami, nikdar pa niso imeli sovražnih namenov proti italijanski narodnost: in nikdar iim ni prišlo na misel, slavizirati italijansko prebivalstvo aH dotakniti se njegove posesti. Nasprotno. Slovenci so bili vedno pripravljeni m sodelovati za obrambo skupnih gospodarskih in narodnih interesov. Italijani ne morejo pričakovati dobrih odnošaiev med obema narodnostima, dokler se ne izpolnijo opravičene želje našega plemena v teh krajih. »Era« pravi nato, da je neizpodbitno dejstvo, da so se hoteli Slovenci polastiti tržaškega mesta in vse italijanske zemlje v deželi. Ali vse to spada že v zgodovino in dobri odnošaii so mogoči samo. ako hočejo tudi Slovenci pozabiti megalomanijo preteklosti. Sporazumi mora biti odkritosrčen z ene kakor druge strani. Nato govori *Era« o šolah in pravi, da lih bodo Slovenci imeli, kolikor bodo potrebne, brez vsake brige z italijanske strani, kajti dandanašnji se Italijani ne boje več slovenskega pridobivanja (!). Nato citira iz »Pučkega prijatelja* članek dr. Smodlake. ki izvaja: Ako se dovoljuje manjšinam, da se poslužujejo v javnem življenju svobodno svojega jezika, se jim odvzame glavni povod, da bi silili preko meje. Ako pa te manjšine vidijo, da država njihovega jezika ne more pospeševati njihovih irreden-tističnih asplracij. je vsak irredenti- zem nemogoč. Potem se bodo manjšine drugega jezika kmalu prilagodile novi državi h kateri se čutijo pridružene po svoih naravnih interesih, ne da bi morale zaradi tega opustiti svoj materni jezik. V seve-rozapadnein delu Pijemonta se nahaja dolina d' Aosta s približno 180 tisoč prebivalci francoskega jezika, katerim država dovoljuje, da se poslužujejo svobodno svojega iezika v šolah, v cerkvah in v občinah. Ti Francozi so iako zvesti italijanski državljani in vojaki izmed niih v zadnji vojni so bili izborni. Kar pravi Smodlaka o teh Francozih, ki so pod italijansko oblastjo, ie vse res. Ali primera ne drži. Italija se oač ne bo predrznila, potuičevati Francoze. In Francija ima tudi državljane italijanske narodnosti, katerih ne potu jču je. Z Jttgosloveni pa namerava Italija najbrže postopati čisto drugače. V Rapallu so se italijanski državniki branili dati kakršnokoli obveznost napram novim iugosloven-skim državljanom. Italija Slovencem, kolikor jih je bilo do vojne pod njeno oblastjo, nI dovoljevala nika-kih slovenskih šol in slovenščino je pustila samo v cerkvah. Nam se zdi. da hoče precej tako postopati tudi z novimi svojimi Slovenci. Najbrž namerava trpeti nekoliko ljudskošol-skega pouka v slovenščini, kar ie čez ta pouk. pa bo vse italijansko. V tem oziru nas uči Gorica! Tam so kratkomalo precejšnje število slovenskih otrok vtaknili v ialiianski tretii razred. Ali nekaj je. s čemur italijanske oblasti sedai Še ne računajo, pa bodo morale računati, namreč z neomajno vstrajnostio Slovencev ood Italijo v šolskem vprašanju, da hočejo dobiti vse šole. katere potrebujejo. Od te svoje kulturne potrebe ne odstopijo in jo bodo znali trdno In zmagovito braniti pred vsem civiliziranim svetom. Poznamo lih. zato verujemo v njihovo vstrajnost. kateri mora slediti Izpolnitev vseh njihovih kulturnih in drugih potreb. Tihi tierolzetn klerikalcev. Nesporno času primerni dr. Oblakov članek v našem listu je zadel klerikalce kakor strela iz jasnega. Silno jih jezi. to se vidi iz vsake vrstice ta besede, ki Jo je zapisal ne- deljski ^Slovenec«, ker je mislil, da mora nekaj odgovoriti. Klerikalci se zavedajo, da !eži največja krivda na njih. ki so imeli večino tega bednega naroda za seboj in so imeli ob nre- l vratu svoje — »junaške« prostovoljne strelce, ki so pretepli svojega lastnega vojnega ministra, dočim ie imel narod Husov. katerega je vodil v svobodo svobodni neklerikalni duh Masarykov. svoje herojske češkoslovaške legije. To boli. Klerikalci so med vojsko denuncirali naše napredne, za Srbe čuteče ljudi avstrijskim trinogom kot srbo-filske veleizdajalce; vsi ti mučeniki. ki so jih spravili klerikalci v ječe In internate ali kot »p. v.« k vojakom ter jih izročali krvnikom, kakor dr. Benedik. Vehovec in dr. Pegan svo-ie žrtve, nastopalo zdai kot javni ob-tožniki proti klerikalcem, Klerikalci so kazali s svojim denunciranjem menda tisti »tihi in bleščeči heroizem«. ki ga pridiga zdai »Slovenec« v svoji onemogli jezi nad dr. Oblakovim člankom. Pegan. ki ga ščitita »Slovenec« in »Večerni lisU. je bil tisti, ki ie izdal »pridnega in potrpežljivega slovenskega kmeta-trpina« Brenceta avstrijskemu avdi-torju in izrekel grozne besede, da ni škoda, če ga ustrele. Zver v človeški podobi kot zapriseženi zagovornik! To so bili klerikalni heroji, ki so imeli »priliko vzgajati in prevzgoiiti svoj narod od 19. stoletja sem«. Fej! Da, to samospoznanje boli in reže. Dr. Oblak je pozval vse tiste, ki so pljuvali na grob narodnega junaka Principa, da naj pokažejo ta svoj žalostni pogum tudi danes vspričo Srbov, kakor so ga kazali vpričo Habsburžanov! Poklical jim ie s tem posredno v spomin Šusteršiča. Pegana. Benedika in Vehovca — pa imajo zdai samo pogum med vrsticami braniti te moralne propalice in predstavnike »tihega heroizma«. Te si še upajo braniti in najraje bi še danes pljuvati na grob srbskih junakov in onečaščali njih čist! spomin, ako bi se ne — bali! Bojijo se pa tudi za svojega Šusteršiča in za svojega še ljubšega — brezčastnega in od sodišča žigosanega Pegana, Benedika in Vehovca. da bi jih ne zadela ljudska ieza. da se ne bi zbudil kak »speči heroj«. Pa jih bo zadela prav gotovo povračujoča pravica usode, kakor je v nebesih — Bog, ki nima s klerikalci nič skupnega in katerega oni tolikokrat po nemarnem imenujejo. To vse jih občutno boli in jezi. in zato so tudi zlili golido gnojnice na nevarni dr. Oblakov članek, ki je in ostane dokument in naižalostr.ejše spričevalo za naše klerikalce, ki so naš ubosri narod tako daleč pritirali Izgubljen Student. Kolikokrat se (hijejo očitanja ali zasmehovanja: izgrobljeii, faliran študent Ni jih malo, ki niso dovršili srednješolskih in mnogo jih je, ki niso dovršili vseueiliških študij. Prisiljeni so si iskali drug kruh in ga našli. Včasih še boljšega, kakor se jim je obetal, včasih dosti slabšega. Vzroki, da so iz-pregli, so bili različni — dostikrat revščina ali bolezen, dostikrat lahkomiselnost, včasih nenadne socijalne nezgode in drugi osebni razlogi. Marsikak velik talent se je pogubi!, marsikak talent pa je po srečni nesreči našel vendarle pot, ki ga je privedla do še višjega cilja. A svet je zloben in celo takim talentom, ki so po brodolomu narodu več koristili, so očitali da so izgubljeni študentje. Celo Jurčiču in Levstiku so vedno in vedno očitali njuni politični nasprotniki, da sta »falirana študentac. Tudi ko sta si že priborila lepo socijalno policijo. Včasih seveda je nesreča popolna. Bil je talentiran visokošolec. Ker je bil duhovit, prav dobrovoljen in prijazen človek, srno ga imeli radi. Toda nesrečnik je imel grbo. Že Homer, ta nedoaežni risar človeštva, je vedel, da je baš grbcem dostikrat lastna mrzkost in sarkastičnost, ki jim dostikrat prehaja v zlobnost. Takega je narisal Terzita*. No, tudi naš znanec je bil trpek, toda dobrosrčen in zato tudi dobrodošel v družbi, katero je aabaval s svojim duhovitim humorjem. Bil pa je rove*. Sam si je moral služiti svoj kruh kot pisar po odvetniških pisarnah. Grenak kruh! Pri tem mu seveda ni ostalo dosti časa »a študije. Kdaj naj bi študiral? Ponoči? Že ves utrujen? In lačen! In bolehen! Odlašal je učenje in izpite, leta pa so bežala. Po6ta! je >atara bisac in vedno bolj je ginil up, da še kdaj doseže svoj cilj. Toda boril se je dalje, garal, trpel in — propadal. Takrat se je pojavila razcepljenost slovenskega dijaštva; >Slovenija< je prestala biti edino središče, ker se je porodila ^Danica*. >Danici« so se pridružili marsikateri, ki so si obečali od nje izdatne materijalne podpore. In dobili so jo. Med njimi tudi naš znanec. Toda ne za dolgo. A beda je postala neznosna. V sili je nesrečnik zagrešil nekorektnost in se onemogočil v jed-nem kakor v drugem taboru. Zginil je za nekaj let z Dunaja. — nihče ni vedel kam. Cez par let se je pojavil zopet. Sedel sem pri obedu v svoji hemalski restavraciji, kar vstopi in prisede k meni. Naroči si kosilo in popije dva vrčka piva. Mislil sera si, da si je nadel boljšo službo in prišel do nekaj več denarjev. Pomeniti pa se nisva utegnila veliko, kajti komaj se je do dobra najedel in napil, je vstal, vzel klobuk in dejal t >Prijatelj- bodi tako dober in plača] zame kosilo, jaz nimam nobenega krajcarja v »epa. Hvala lepalc In izginil je. Več mesecev ga nisem videl. Kar mi pride nekoč v največji poletni vročini v aaveloku sa stanovanje. >VeŠ kaj,< pravi. >Prenerodno mi je hoditi vedno v havehoku, pa moram. Podari mi kakšne hlače! Glej, kakšen sem ! Vidiš, tako daleč je prišlo z mano,« mi je žalostno dejal, zahvaljujoč se za dar. Nisem ga hotel povpraševati, kako da je padel tako globoko; pomagati mu izdatneje pa tedaj, ko sem sam bil najhujši boj za obstanek, pri najboljši volji ne bi bil mogel. Bilo je to zadnji pot, da sva se videla. Cul sem, da je odšel k sestri, ki je bila orno ie na z železniškim čuvajem nekje na Moravskem. Tam je obolel za tuberkulozo in umrL Kdo ve, se li kdo spominja njegovega groba? To je žalostna zgodba izgubljenega študenta, izgrešenega cilja in uničenega življenja slovenskega sijajnega talenta! Zakaj jo objavljam? V svarilo. Sedaj, ko imamo v domovini vseučilišča, morda ne bo toliko nevarnosti, da bi se pogubili naši dijaki, kakor so se v tujini, — a nevarnost je treba povsem preprečiti. Skrb za akademično mladino, kateri moramo omogočiti dovršitev študij, bodi našemu narodu sveta dolžnost! Spominjajte se naših akademičnih podpornih društev! in ga še deinoralizuiejo s svojimi Ve-hovci. Benediki in Pegani. s češče-njem takih moralnih propalic, ki bi jih vsaka druga stranka vsakega drugega naroda — izpljunila! Da. »šleve in mevže« so v taboru klerikalcev! In kdor je Seva. jim bo dal — svoj glas! Ob rapallski p^tpJM. Povodom zahvalne manifesta- ] clje v Splitu redi rapaUske pogodbe J ie imel pesnik Katalintc-Je-retov nastopni govor: Bratje, nisem hotel govoriti, težka bol mi jemlje besedo, ker sem iz onega ne-odrešenega kraja, iz izmučene Istre, kjer nam je zamrknilo solnce. Propadla nam le mučeniska Istra s solnčno Liburnijo, ovenela ie cvetoča Gorica, Zoranićev Zader, biser Reka, rojstni kraj Erazma Barčiča. Jok me sili ob misli, kako je nas narod v teh krajih potrpljivo čakal dve temni leti na dan osvoboditve. V čvrsti veri v pravico sveta, se je pripravljal mučenik, da zapali na Učki, na Snežniku in na Triglavu velik kres v proslavo venčanja s srečo in svobodo.. Ali pravica sveta je ugasila sveto iskro, ki je imela bakniti v velik plamen. V žalost so se zavila naša sela, ugasnil je naš plamen, aU vi, bratfe, zapalite drug plamen v svojih srcih za neosvobojene brate! Najlepše boste gojiti sveti plamen za nas, ako se zdru* žile v svoji svobodi, da v miru, v* slogi, v ljubezni gradite naš novi dom, da bo močan in nepremazViv. Moja beseda naj bo beseda ljubezni in ne mržnje! Ljubite se v mislih na nas. bodite jedna čvrsta falanga, imejte pred očmi pra\>ico svetu! Vsa Evropa naj vidi, da ste si zapisali v dno srca neminljiv spomin na nc~ odrešene brate. Zadiviti morate svet s svojim delom pod svobodno streho. Kadar bodete močni in složni, potem začne vas spoštovati Amgie* ška in Francoska, pa tudi sama IVi-liia. V vaši slogt je naša rešitev! Plamen sile v vašem svobodnem domu zaneti z nova preprečeno iskro na Učki, na Snežniku in na Triglavu in dvigne se nov kres na naših svetih Brdih. vstane svobodna zora Vašim neodrešenim bratom, ki čakajo Petra Mrkonjića. V tem imenu: živela Jugoslavija, živel kralj Peter, živel regent Aleksander! ¥®I!!fs! shod JDS Borlu. V nedeljo popoldne je Gospodarsko in Izobraževalno društvo za Štjakobski okraj priredilo volilni shod pri Mokarju na Ižanski cesti ter povabilo kot govornika z. župana dr. Iv. Tavčarja In g. ravnatelja L. Je I en c a. Ker pa se je sešlo toliko ljudstva, da je bik) v Mofcarjcvi hiSi nemogoče zborovati, se je moral sStod preložiU v mestno barjansko šolo. A tudi ondi je bfla soba mahoma naUačeno polna ter so stali poslušalci še po hodniku in stopnicah. Na shod so prišli tudi zastopniki NSS ter predvsem naših komunistov, ki pa so, žal, pokazali, da imajo le zdrava pljuča, a neverjetno pisTcave možgane. Shodu js predsedoval predsednik Gosp. in izobr. društva, g. nadučite! j L i k o z a r. G župan je izvajal: Predstavljam se kot kandidat za konstituanto. Kmalu bo 9 let, odkar sem ljubljanski župan in čisto gotovo je, da Imam zato na Barju tudi marsikaterega nasprotnika. Od župana in obč. sveta se namreč zahteva marsikaj, česar pri najboljši volji nI bilo mogoče doslej storiti. Toda storilo se je vendarle vse, kar je bilo v vladajočih časih in a sredstvi, ki so bila na razpolago, Izvršljivo. S prazno roko pa se nikomur ne more pomagati. Kandidiram, ker trdno upam, da nam konstituanta ustvari trdno enotno drŽavo z modro, moderno ustavo. Zastopati hočem vse naše sloje, oziroma vse volilce po načelu, da veljaj pravica za vse. Pobijal pa bom stremljenja, da nadvladaj en sloj drugemu ter da naj postane kar čez neč gospodar brezpraven hlapec, a hlapec vsegamogočen gospodar. Odločno se bom zavzemal za uresničenje po+rebnih in pametnih sociialnlh reform, toda nplral se bom težnii, da naj se postavi družabni red na glavo. Vse reforme pa bo mngla Izvršiti le močna, zdrava, na znotraj in zunaj enotna država. SLS trdi, da gre zopet za katoliško vero. Toda volitve nimajo z vero ničesar opraviti Gre le za to, da dobimo v edinosti in popolni enakopravnosti s Srbi in Hrvati dobro urejeno, dobro upravljano, gospodarsko, kulturno in tudi z vojaškega stališča krepko Jugoslavijo, ki bo mogla dati vsakemu ljudskemu s7oiu, kmetu, delavcu, obrtniku In meščanu kar mu po pravici gre ter kar zahteva duh napredka In svobode. Za ta načela se bom boril (Nar. soc Magister zakllče: Za mili-ionarje!). če me volite. G. Magister je od mesta dobfl. zastonj več denaria, kakor sem ga Jaz Pri metru zaslužil! Nagfašam. Delati hočem po načelih pravičnosti, ki veljal za vse slole: prot? teroriu s katerekoli strani pa so bom boril vzltc svoilm letom do kosca svoilh dni s tisto doslednostjo, W me Je vodila vse Življenje doslej. (Vihamo ploskanje In vzkllkanje) G. ravnatelj L. Jelene le razpravljal o važno«« bodočih volitev. Konatim-anta naj odloči, rt naj ho Jngsslavija monarhHa aH remibllka. Za JT>S le to vora*an!e že rečeno: smo za kraljevino v naf(»site«*l *ve*l s Srhf In Hrvati Srhi m atorfl] največ sa našo osvobojeni* ter *o I nas že v svobodi parkrat rešili grozeče! katastrofe. Zato smo jim hvaležni bratje. Vprašanje pa je nadalje: ali naj bo Juga« slavija zvezna ali enotna kraljevina? Iz-* rekamo se za enotno kraljevino, ki jo vladaj edinstvena volja, edinstvena ustrva, skupna centralna vlada. Le kdor si želi na* zaj časov dr. Šusteršičevih, hoče, da naf se država razbije v več malih državac. Smo pa za pametno avtonomije; vwoJ pokrajina naj skrbi za napredek kmetijstva, zdravstva, prometa f. p. Toda' šolstvo mora biti urejeno in upravljano enoN no v vsej državi. Izvrši naj se pravična agrarna reforma ter naj se potom zadružništva poskrbi kmetu vsega, kar je treba. Konstituanta mora rešiti vprašanje vofnJIf posojil, valute, ustave in druge nujne točke, ki jih zahteva narod, da bo zavladala socijalna pravica. Kandidat g. župan dri Iv. Tavčar je znan kot trezen, pošten, nesebičen ter neumorno delaven mož, kf i?Ivf le resnici in pravici. Volite ga! Nar. soc. Babnik ie trdil, da !e JDŠ za republiko, kar Je bilo sprejeto s sni- -šnlm krohotom. Nato je dejal, da delavstvo dela za meščanske trebuhe ter vzdr?njd državo s svojimi žulji. Zaklicalo se mu je, da ga fe JDS pobrala s ceste ter ga napravila za gospoda. Njegovi žulji so pač le na! hrbtu, s katerim podpira vogal krčme! (Splošen smeh. — Komunist S1 a m n j a le ie očital .hOS. da m* preprečila povodnjl ra Barju. (Klicf: Pritožite se v nebesa, ker so» dopustila več tednov neprestan dež!)' Predstavila se tudi kot delegat, kakor se le predstavil delegat g. župan . . (K!i:': Kandidat! Ne dslecail Smeh. hran). Komunistov je Mio blamaže neizobražen? :a tovariša očiv'dno sram. Zato so začeli kričati: »Le čakajte. k3dar bomo mi sed *li v vladi! Živela sovjetska Pusi h!« — Klici: Takrat nas boste kar poklali, kaj ne? Komunisti: Sumi delavnik hočete odora-vlti!* Klici: V Nemč'H de7aio delavci prostovoljno 10 do 12 ur na dan, ker litsbijo svojo domovino! Vi pa bi rndi nlć dehritj pa gosoosko živeli. O. nadučitelj Fr. Č r* nago J Je povedal: Poslušal sem nfhoto v gostilni pogovor dveh komunistov. rTden je de«al: Na*a dolžnost ie, kolikor mogoče malo delati, a W>'ikor mogoče velike menfde zahtevati. Čim oreje raroa 1rr*iali so se in se bodo p»-Mr»5nlf dalle.c-eiiti bo mara* še kdo kuniti. Pri< prinesel s seboi c) Komisija nato ugotovi Tvoio fcpravlčenost do glasovania in Ti izroči majhno kroelUco, ki io skrbno stisni v desno pest d) Član komisije pokaže skri-fcBce in Ti razloži, za katero stranko le nameniena ta aH ona skrinflea. e) Roko s krocrliico vta-Irnl v orvo skrinjico, s o « -Sti - kroglilco i rt potegni prazno, a zaprto roko zopet ven. f) Nato vtakni prazna zaprto roko še v vse ostale skrinfice fn no- kaži nazadnje že itak orel prazno roko komistt. Tako si volil napredno, demokratsko stranka ne da bi kdo za to vedet Vsak elas ie važen, zato poid) tudi po soseda m oriiateUa. ki ima glasovalno pravico, oa ne ve. kako nai glasuie. nrfoelff ga na volišče, razloži mu. kako si storil sam. tla tudi on stori enako In da radi on suusti kroarliico ta kot \ prva to ie našo skrinjico. Naši mož le moralo imeti v bližin? volišča svo! oroetor in volilni imenik, da natančno lahko zasleduie-k>. kdo od naših še ni volil, da pravočasno oošlieio oo nieea. Preelett naj se izvrši že dopoldne med 10. In IL uro. Takoi v popoldanskih urah fe treba poiskati še vse one volilce. ki doooldne 5e niso glasovali. Po Izvršeni voIJtvi ne biti takoi domov, amnak ostani v bližini volišča v družbi drucih naprednih vo-lilcev. da bodo omahITivci videli našo moč m storni (kot ti) svojo dolžnost napram narodu in državi. Za pristaše demokratske stranke obstola volilna dolžnost, zato v nedello 28. t. m. ziutraj vsi na noge! Telefonska In brzojavna poročila. DEMISIJA MINISTRA DR, TRUM- ' —dBeograd. 22. novembra. >Prav-3a< javlja: Včeraj amo javili, da je re-tvgeni Aleksander ratificiral sporazum. Besedilo te pogodbe je vlada včeraj objavila. S tem je stvar končana. Dr. Trnmbie, minister za zunanje stvari, je podal ostavko. Utemeljuje jo a tem, da je jadranski •por končan in da je s tem dovršena njegova misrja kot ministra za zunanje stvari. Kot elan mirovne delegacije je dr. Trum bič neprenehoma deloval in z dovršit v i jo vseh mirovnih pogodb je dovršil tudi svojo službeno funkcijo. — d Zagreb. 22. novembra. Današnja >Riječ* iavlja Iz Beograda, da ie včeraj zunanji minister dr. Trumbtč predložil regentu v podpis rapatlsko pogodbo. Ko je rosen* podpisal pogodbo, je dr. Trumblč izjavil, da Je t tem trenotkom odpadel ▼zrak. radi katerega je bil dosedaj mini« ster za zunanje posle. Regent ie bi! v sled demisije dr. Trumblča zelo iznenađen tn Je vprašal ministra, aJI ie to njegov trden sklep. Ko fe to dr. Trumblč potrdil, se ma je regent prisrčno zahvalH za njegovo do* Sedanje delovanje. Po avdijeaci je odse! itr. Trumblč na kolodvor, da sporoči »vejo demisijo tudi ministrskem« predsedniku jfr. Vesnlču, ai se le ravno hotel odpeljati V Banjaluko. Dr. Vesrdč je bil i* m kolodvoru hi dr. Trumblč rao je sporočil svoio ostavko. Ostavka zunanjega ministra dr. Trum biča ima svoj vzrok v izjavi dr. Trumblča pred dvema letoma, da žc.l ostati na mesta zunanjega ministra, dokler se Bo reši jadransko vprašanje. Sedi j je dr. Trumblč izvajal posledice. Demisija hna baje samo formalen zoačat. Mislijo, da bo dr. Trumblč umaknil svoj sklep, ker so mora rešiti še mnogo vprašani v naših ednošajlh do Italije. — d Beograd. 22. novembra Nocoj /c vrnil v Beograd mintstrsk' predsednik dr. Vesnlč Tudi minister dr Korolec je naznanil svoj prihod. Takoj po n lego vem prihodu se bo šesta1 mintetr d svet, ki se bo havfl z demisijo zunanje a ministra dr. Trumbfča KAPALLSKA POGODBA SE IZVEDE V I MESECU! — d Zagreb. 22. novembra »Jutarnji %iu Javita Iz Beograda, da je naša vlada sprejela od italijanske vlade obljubo, da D* Annunzievo delovanje kmalu ne bo Imelo nobenega pomena iu da so bo za prt-kodnji mesec moglo pričeti z Izvršitvijo rauKulske pogodbe. I ta'iranske Čete bodo že meseca decembra zapustile nam priztmno ozemlje. ITALIJANSKI PARLAMENT IN SPLIT. — d Split. 22 novembra. Predsednik Italijanske zbornice De Nicoia je pri'tkom smrti senatona Salviia brzolavno izrazi! SOžalJe načelniko Splita, rodnega mesta velikega borltefja za ftaltianstvo Dalmacija. Splitski župan dr. Tartactta Je odgovoril, da upa. da bo skupina splitskih meščanov, kateri Je načeloval nokcini Salvi, znala zvezati ljubezen za Italijanski Jezik t spoštovanjem Jugoslovenskega značaja mesta Splita in z udanostjo jugosJovenski eržavi POSLEDICA VENIZELOSOVEGA ODSTOPA. — d London, 22. nov. Iz Aten poročala: Posledica VenizeJosovega odstopa bo jbt, da bodo grške čete izpraznile Malo Azijo. Kemalistične čete, ki bodo na ta način proste, se bodo vporabile v Armeniji, kjer so se zopet začeli izgredi Armenska vlada je izjavila, da so turški mirovni pogoji nesprejemljivi Zavrnila ie tudi posredovanje sovjetske Rusije m zbira svoje na črti AIeksandrowsk-Erfwan. HOMATIJE NA GRŠKEM. —d Beograd, 21. novembra. Tz Aten poročajo: Po uradnih podatkih e volitvah je končno vel javni rezultat volitev na Grškem nastopni: 253 roia-listov, 108 veni zel isto v in 10 neopredeljenih. Ako ravno so preganjanja veni-zelistov še niso pričela v veliki meri, se vendar manjši spopadi ponavljajo aoprestano Opažajo ee že znaki, da se %a§» vreiU veliki aeamiri, " je v Atenah, trajajo neprestano. Množico pohajajo no ulicah in sahtovajo vrnitev kralja Konstantina. Angleško brodovje, ki je prišlo v pirejsko pristanišče, ima nalogo, da pobija nemire in onemogoči, da bi se razvili neredi. Trdi se, da bo Anglija kot sila zaščit« niča Grške storila tudi druge korake, ako bi bili potrebni za vzdrževanje reda na Grškem. — d Pariz, 22. novembra. »Tempso« se poroča iz Aten: Nova grška vlada je vsem sodiščem po kraljevini naroČila, naj sodijo v imenu kralja Konstantina. — Množica Je na hlso Venizelosa ptiblfe sliko kraljice Zofije. Ljudje so napadli veČ Francozov, ki so se braniti pozdraviti s'lko ki al ja Konstantina Nova vlada fe mnenja, da so vsi sklepi zadnje zbornice neveljavni Vsled tega naj novostvorjena zbornica se enkrat ratificira mirovno pogodbo v Se v resu, predno bodo posredovaU zavezniki. —d Malta. 22 nov. Moštvo oklopne križarke »Centanr*. ki je spremljala ladjo, na katere krova je Venize!os zapustil Grško, prtpovcdnjc. da !e Venizelosa pri njegovem odhodu na ladjo zasledoval avtomobil. Neki mšilec ie celo skušal preprečiti, da bi se odpeljala jahta, na kateri se je nahajal Venizelos, vendar se to ni posrečijo. —d Atene, 22. nov. Po manifestacijah, M so se vršile po volitvah, fe nastopno v glavnem mestu, kakor tudi po deželi splošno pomirjenje, kar je opažati že tudi na borzi. Menični tečaji rastejo. FRAKC05*KO - ANGLEŠKA POSVETOVANJA O GRŠKI. o—d London, 22. novembra, '(Brezžično). Francoski ministrski predsednik dospe tekom tedna v London, da so z angleškim ministrskim predsednikom porazgovori o položaju, nastalem po volitvenih zmagah kraHeva stranke in da ee posvetuje o odredbah, ki M onemogočile novratek biv*ec?a kraJJa Kon-etantina. TURKI V ARMENTJL — d Moskva. 22. novembra. TnršTce četa so vkorakate v Kara. Posebna proklamacija zagotavlja armenskemu nrebt-valstvu, da ga bodo turške čete ščitile. krvavi mama na irskem. — Kopenhagen. 22. novembra. Kakor poročajo iz Doblina, so se v zadnji noči po mestu izvršili krvavi pokolji. Ljudstvo se je maščevalo nad angleškim vojaštvom ter pomorilo nad 20 častnikov in vojakov. Zarotniki so po noči vdrli v privatna stanovanja ter poklali častnike. Od tega trenutka dalje se vrše po dublinskih ulicah neprotrgo- | ma krvavi boji Angleški vojaki so iz : nekega oklepnega avtomobila s strojni-j cami streljali na ljudstvo, kakih 15.000 ljudi ki so bili zbrani pri nogometni tekmi. Nastala je strašna panika. Kolikor se je dalo ugotoviti, je bilo mnogo mrtvih in več sto ranjenih. Od nedelje opoldne se ni odpeljal iz Dublina niti eii vlak. BOUŠEVf&KA FRONTA. — d Moskva, 22. novembra (Brezžično) Trontno poročilo od 21. t m.: Dne 20. novembra smo zasedli mesto Mosjrr. Vse sovražnikove napade smo odbili UjeH smo mnogo sovražnikov in zaplenili precej sovražnega vojnega materijala. Jugozapadno od Reffce se boji nadaljujejo. V izvajanju določb rusko-poljske mirovne pogodbe so poljske čete izpraznile mesto Le-tičev, ki so ga imele zasedenega nase čete. Proti Voftčtskn so nase čete zapodile oddelke atamana Petljure do »oljske meje Na Južni fronti so naie čete zaplenile pri Krča 34 ladij, mod temi lest brzfh ©urnikov. Pozor somišljeniki! Volilna tara JDS. It aa da tmmh travico vonTf m voUiia, kkf predsedmlebt ako Imalo $ seboi potrdilo, da so vajsani v voUUu imenik. Zahtevate tore} ori ovofi občim tako potriUo. Potrdilo se mora priključiti Mooisniku voiUmego odbora Vošesa volišč*, klor boste pred sedovalL — Shod trgovoav in obrtnikov v Meetneni domu. Snoči oh S. je bil v Mestnem domu shod trgovcev in obrtnikov, ki je prav dobro napol. Shod je otvoril predsednik gremija trgovcev g. Ivan J e 1 ači a mi, kratko omenjajoč vzroke, ki so dovedli trgovce, da volijo za Jugoslovansko demokratsko stranko. Na to je stvarno in zelo obširno razvil gospodarski program kandidat g. Ivan M o h o r i č, l>otaknil se je vseh perečih vprašanj gospodarskega in carinsko - političnega značaja. Za svoja izvajanja je žel iskreno odobravanje. Imenom Obrtne zveze jo govoril tajnik g. Majer. ki je kratko očital težnje obrtnega stanu. Shod je končal ob 10. zvečer. as Narodni soeijalei so danes naj-zvestojši prijatelji klerikalcev. Prihajajo na klerikalne shode in lepo poslušajo in pritrjujejo klerikatnim govornikom, v privatnem pogovoru pa trde, da proti klerikalni stranki nič nimajo. Oni napadajo samo JDS, samo ta tem revežem ne da miru, Rujejo proti njej povsod, skušajo razbijati njene shode, pa jih je vedno tako malo, da se jim ta namen nikoli ne obnese. Volilci, ki so bili še pred kratkim njihovi pristaši, se danes v trumah obračajo od njih. Kateri napreden človek pa bo volil stranko, ki ee v tako važnem trenutku, kot so volitve v konstituanto, veše e klerikalno stranko in jo podpira v njenem proti dr ža vnem stremljenju! Namesto da bi se napredni elementi združili proti klerikalcem, škodljivcem naroda in države, p« hoče par osebic iz osebnih ntrženj do kakega pri-' JDS delati zgago in so udinja brezdo-movinskemu klerikalizma. So pa češki narodni soeijalei že drugače nastopeJi fn se niso obešali za črno suknjo, ker so bili res narodni, d očim so naši >na-rodnič soeijalei narodni samo na jeziku. = *>Nova Pravda*, glasilo narodne socijalističke stranke, brez laži ne more izhajati. Zadnjič sta jo postavila na laž predsednik Osred. zveze jav. nameščencev in vpokojencev, g. M. Lil leg ter predsednik Zveze društev finančne straže SHS. g. Kovač. Lagala jo. da ministra in predstavniki JDS ne le niso ničesar storili za jav. nameščence in vpokojence, nego so njih prošnje metali v koš, njih deputacijo pa z brezsrčnim roganjem skozi vrata. Gg. Lil-leg in Kovač sta iijavila, d& jo resnica b*š obratna in da se imajo jav. ns> mesčenci in vpokojenci za vse, kar so dosegli, v prvi vrsti zahvaliti ministru dr. V. Kukovcu ter predstavnikom JDS v Beogradu. Zdaj ju zmerja >Nova Pravda« a psovkami >potolizoa, bol-kontent&i, itd., ker resnico ne more ovreči. V sobotni številki >N. P.< je izšlo nova laž, naperjena proti g. prof. Reisnerju. Podpisal jo Je Zorko Karel, uradni sluga, ki trdi, da. je hotel prof. Reisner 120% draginjsko dokla-do nižjim vzeti ter jo dati višjim, da naj bi nižji uslužbenci popustili 10% višjim i. t. Xovi Pravdi< — demagoška laž! — Obč. svet ljubljanski, ki se glede prejemkov magistratnih nameščencev ravna natančno po državi, je to krivieo višjim uradnikom v svoji poslednji seji poravnal. Isto bo morala prej ali slej storiti tudi osrednja vlada glede državnih uradnikov. Obrekovanje VSS. V >Novi PvravdU jo NSS napadla dr. Brezigar-ja, češ da je bil zaprt radi poneverbe in tatvine. Trditev nar. soc obrekoval-cev je grda laž in nič drugega kakor umazano volilno sredstvo. Kandidatura dr. Brezigarja je že bila pred tedni objavljena in narodni aocialci so imeli že tedaj priliko za obrekovanje. Nar. soc. pa so namenoma čakali ter ae spravili aa obrekovanje ee-le tik pred volitvami, zrn to da ne bo mogel dr. Brez i g ar ee prod volitvami doseči zadoščenja pred eodnijo. Dr. Brezigar jo vložil tožbo proti >Novi Pravdi«. Da ae pa bo vedelo, kateri gospodje nar. socijalisti morajo obdolžiti dr. Brezigarja kakega nečastnega dejanja, so pozvani, da ponove v četrtek ob 4. pop. v nrodnistvn »Nove Pravdo« obdolžite v, ki so jo enonimno objavili v svojom glasilu, prod 3 pričami ter tako omogočijo, da to stvar v najkrajšem časa razčisti. Gospodje od NSS to a tom naproeeni da pričakajo zastopnike dr. Brezigarja _ Nasi sfcod! mm Msajsfeem. t>. že r lav je Imel v nedeljo, 21. t m. tri suajso uspele shode m alear: ob 11. v Begunjah, ob pol 2. v Cerknici hi ob t pop. v Starem trgu. Udeležba le bila obima te shodi so potekli, proti vsem nakanam ko-munistov In klerikalcev, mirno in dostojno, Ltttdstv« fe a valim vnemo In paiajo I poslušalo njegova izvajanja. Na Isti dan Je priredil tudi dr. Kramer hi nad vse uspele shode. Dopoldne ob a v Ribnici, ob II. g dr. Klepcem te Oberstarjem v So-draiid in popoldne v Loškem potoku V soboto, 20. t m. zvečer le bil shod v dvorani Narodne čitalnice v Novem mestu, kjer sta se predstavila kandidata g. dr. Žerjav to g. prof. SeMei Vse je pazao sledilo Izvajanjem govornikov in šlo s trdno voljo domov, da odda svoj glas 28. t m. za našo i I s to. — Voi shod JDS v Laškem je tako lepo aspel, da besnijo klerikalci, narodni so-cljaJcf in. socialni demokratje — par nobfle fra trum — po svojih Ifstfh. Zaganjajo se zlasti v davčnega nadupravitelja Plesko-vlča, ki jim je upal na shodu povedad v lice. da v njih vrstah ni prostora za narodnega in patrijotičnega uradnika. Ker Je to trdil, Je bil seveda ifajhten«. Taki podil neosnovani napadi bodo rodili uspehe, namreč te. da bodo vsi voliH sprznali, kako lažnjrva je ta družba Merikalcev In socialistov ene ali druge baze. Sram Jih bodi! Krajevna organizacija J1>S v 8podnji ftiftki vabi vse svole somišljenike na volilni shod, ki se vrši v torek dne 23. t. m. ob 7. zvečer v gostilni pri ištorouc Govorita kandidata g. dr. Ivan Tavčar, župan, in g. profesor R o i s n e r. —- Volilni shod priredi jutri v sredo, 24. t m. ob 7. zvečer pri KavČiJu Šentjakobsko napredno drtiStvo. Na shodu govorita kandidat prof. Reisner In podžupan dr T r 111 e r. Somišljeniki, udeležite se ga polnoitevilno! s= Volilni shod JDS. za poljanski okraj vrfii se v sredo 24. tm. ob 8. zvečer v gostilni pri Turku v Streličk! ulici. Govorit* kandidata župan dr. J Tavčar in dr. Kramer. Somišljeniki pridite vsi na shod! = Oknajui odbor JDS za Ljubljano vabi na svoja dva sestanka? ki so vršita: prvi v sredo dne 24. t m. in drugi ▼ petek dne 2f». t. m., oba ob 6. zvečer na magistratu, kakor običajno. Prosi se zanesljive in točne udeležbe. ae Volilna borba v Maribora. Iz Maribora poročajo: V soboto se je vršil v dvorani Narodnega doma shod NSS.. katerega se je udeležilo kakih 250 ljudi j. Kot glavni govornik jo nastopil Doržič, ki je v svojem govoru kakor običajno, napadal JDS in vlado, klerikalce pa je puščal lepo na miru. V sličnom tonu so covorili §e nsdučiteij Hren, predsednik mariborske okrajne organizacije Jarh in železni čar Cesa-rec — V nedeljo se je vršil shod beguncev, katerega je vodi! dr. M. Brezigar. Navzoči pristaši NSS eo skušali shod razbiti. Ko je govoril v imenu Jugoslo venske Matice predsednik krajevne podružnice profesor Ribarič. je nastal vik in krik ter ao narodni socijalisti zahtevali, da se dr. Brezigar in prof. Ribarič odstranita Ko tega nista storila in jo g. dr. Brezigar v svojem govoru omenil dr. Rvbara, nastal je ponovno velik hrup. Predsednik zborovanja dr. Brezigar je opozoril razgrajače, da nimajo pravice razgrajati in da naj zapuste dvorano. Narodni socijalisti so res zapustili dvorano, a pred vrati nadaljevali z razgrajanjem. Dr. Brezigar je v dvorani razvil svoj program, a razgrajači so so vrnili v dvorano in počeli znova z vikom in krikom. Kot glavni razgrajač in govornik je nastopil bivgi revident Roglič, ki je v svojem Ćemago-Škeoi govoru ljuto napadal ljubijonske-ga župana dr. Ivana Tavčarja, očitajoč mu, da je svoječasno propagiral zvezo g Nemci. — Ko |e dr. Brozigar končal svoja izvajanja, sta govorila še urednik »Tabora< g. Radivoj Rehar in učitelj Humer. — Zanimivo je, da je shodu prisostvoval tudi Sef stanovanjskega urada, znani dr. Juvan. Narodni socijalisti so po svojem govorniku ljuto napadali JDS., češ da pusto pristaši te stranke prezebavati uboge železničarje po vagonih, med tem ko puste Nemce v njihovih udobnih stanovanjih, nihče pa ae ni obregnil ob šefa stanovanjskega urada, klerikalca dr. Juvaua, ki so Je tej gonji na tihem roga!. m Razkol v RadlćOTl stranki. »Večer« doznava iz dobro poučenm krogov, da je v Radlčevt seljački stranki dotlo do razkola, s katerim se mora računati kot z gotovim dejstvom. —d s= Kandidati Frankovcev. Zagreb, H. novembra. Hrvatska stranka prava (Frankovci) so postavili kot nosilce listin na Hrvatskem sledeče kandidate-za mesto Zagreb dr. M. Koso ti ča, za zagrebško in požeško županijo dr. Vladimir Prebega, za varaždinsko Županijo Vuka pl. KIS, za bielovar - križevsko županijo Jur. Tomasa. za ličko • krbavsko pa Drago Vlahoviea, Iz nate kralleolne. — Izenačenje profesorskih pJa?. v nedeljo 14. t m. je profesorsko društvo, sekcija Zagreb, akleuilo urgirati izenačenje plač srednješolskih profesorjev v vsej državi, kakor se je že zgodilo s plačami ljudskofcolakih učiteljev in visokošolskih profesorjev. Obenem m je zagrebška sekcija obrnila na vse bratske sekcije s pozivom, naj se pridružijo njeni sekciji. Sekcija Ljubljana so jo na zadnji odborovi seji odzvala bratskemu pozivu In Je javila svoje pritrjevanje brzojavnim potom naravnost v Beograd. Mod tem je centralna uprava v Beogradu te poslovala in načrt sa ureditev plač je objavljen v zagrebški >Rijeci< z dne 18. novembra t 1. Ker sta se demokratska ministra Pribičevič : in Kukovoc zavzela za stvar z najreč-[ jim zanimanjem, jo upati, da te bodo . 1 njače srednješolskih profesorjev £ naj- i krajšem času uredile tako *ot so zahtevale različne profesorske organizacije. — Zahteve železničarjev. Beograd, 2L novembra >Savez saobračajnih radnika« je imel včeraj tu veliko zborovanje, na katerem bo se stavile na vlado sledečo zahteve: 1. zvišajo naj ee plače železničarjem; 2. dovoli naj so enkratno pomen- v iznosu 500 dinarjev za železničarje in 900 dinarjev ta vsa« kega člana njihovih rodbin; 3. ielezni-fag-jetn naj se takoj izda nabavljene obleke in obutev; 4. za eezure naj ee dovoli posebna doklada; 5. vsi odpri .-ceni železničarji naj se nemudoma zopet sprejmejo v delo. Skoda« tz ga nstrele. •. (Javna izjava odvetnika dr. L G. Oblaka.) >Večerni List« me je Infamno napade! ob priliki poročila o razpravi proti g. Rezi Peganovi ter mi kradel mojo neomadeževano čast in sicer za to, ker sem si usodil razkrinkati njenoga moža, ki se ima zahvaliti samo danim raz-* meram, da njegova zadeva ee nI dokončno rešena in da začasno še v kalnem ribari. Vložil 6em tožbo proti uredniku >Ve^ černega Lista*, pa tudi proti dr. Pega-nu in njegovi ženi ter Peganovemu kon-cipijentu. ki ni bil toliko možat, da bi bil v >Večernem Listu« kot njegov zagovor ]>oročano žalitev pred sodiščem možato izrekel, — kar je kot priča potrdil moj čislani zastopnik g. dr. Te* kavčič. Sedaj je vsa obtožena ta družba zlezla pod klop in nihče noče prevzeti odgovornosti za to Infamno dejanje, — kar je znana metoda. Z ozirom na to p«v stopanje sem prisiljen stopiti v javnost ter Izjaviti pred njo, da jo ta Pegan vojaškemu avditorju na bestijalen način izdal in očrnil nedolžno žrtev kmeta Brenceta, ki je bil ustreljen leta 1915. na Suhem bajarju. To sem hotel dokazati prod poroto, da bi ista sodila, sli je Ml očitek >Večernega Lista« in Pogano ve družbo meni nasproti upravičen. — to se hoče preprečiti. Z ozirom na to nevredno zadržanje imenujem javno tega Pegana in vsakega, ki bi so ne sramoval po tem razkritju *6 nJega ščititi, za brezčaet-nega človeka in poživljam toga Pegana in vse, ki se čutijo s tom prizadeto, da vložijo prot! meni tožho ter mi dajo priliko doprinesti dokaz resnice za to svojo premišljeno izjavo, za katero prevzamem vse kazensko in tudi — kar J« glavno — moralno odgovornost prod svojo vestjo. V položaju sem povedati javnosti, da more dotični stotnik avditor pod prisego potrditi da se jo videlo njemu kot poštenemu človeku govorjenje Pegano-vo, ker je izdajal proti stanovski prisegi njemu Izročeno ubogo žrtev s cinično pripombo, da ga ni škoda, če ga nstrele. — tako strašno, da ga Jo zazeblo v dno duše. ko Je videl, da le mo goče, da slovenski človek in vrhutega odvetnik na tak bostijalen način izdsia slovenskega človeka >kmeta — trpina«, očeta 7 otrok, prav tako, kakor so ni ženirala ista moralna propalica diktirati županu Vehovcu ovadbo proti svojemu in mojemu sošolcu In prijatelju notarju Carliju. Kot odvetnik;, torej jurist — izvedenec, ki pozna razmere, je diktiral in a tem potrdil brezvestno laž. da je notarijat v Žužemberku nepotreben, zgolj iz hudobije, da spravi notarja k vojakom in s tem eventualno v smrt. V očigled temu si drzne očitati gotova gospoda meni v >Večernem Listu«, da sem jaz — čujte — j a i hotel uničiti sijajno situiranemu Peganu eksistenco, dočim je le on uničeval eksistenco dvema nepremožnima družinskima očetoma Carlilu In Broncotu. Nimam izraza, da bi to impertinen-co primerno zavrnil. Smatram vsakega svojega tovariša in vsakega pravnika in bodisi sodnika ali notarja, ki v spričo CarMJevega slučaja so osebno občuje s Peganom zs> brezčastnega človeka. Sedaj skuša ta človek:, ki Jo našel r a Ščite pri > Večernem Listne, zavleči celo zadevo in računa na pomoč v Zagrebu, da bi tam njemu na ljubo dsli klofuto slovenski sodniki celemu uglednemu slovenskemu odvetniškemu sta* nu ter ga odtegniti tistemu disciplinarnemu foru, ki je poklican ga soditi. Imenujem vsakega posebej javno in zavestno brezčastnega človeka, ki bi ma nudil tukaj svojo roko. Obenem izjavljam, da čutim v sebi energije in čuta za narodno čast in pravico dovolj, da jamčim, da bo zadevo izvedela do najskrajnejših detajlov vsa nasa bratska Hrvatska in Srbska, po naj bo to v Zagrebu, Beogradu ali —■ Splitu, in tudi češka javnost do zadnjo vasi, ker smatram sa svojo narodno dolžnost, da ne obleži ta sramota na celem nasera naroda, da, na celi nasi državi, da bi smela taka propalica one-časčati in onemadeževati nas vse. Naj tudi izvedo, kdo Jo njegov prostovoljni zagovornik, naj izve vsebino tistega govora ob kandelabru pred deželnim dvorcem ob vojni napovedi Srbije in tudi dotičnega, ki jo hotel v prilog tega Človeka po krivem pričati, naj izve, kdo je čutil potrebo obiskovati >krvavega psa« Boublika Tudi se bo skrbelo za to, da izzve o tej zadevi cel nas parlament in najvišje mesto v državi o vseh detajlih, — za Ur jamčim svojemu narodu z vsemi svojimi silami in tudi s svojo častjo. Dokler mi >Večerni List« ne da zadoščenja za tisto infamno poročilo, in dokler ne izjavi, da nima niti s Peganom niti s Vehovcem nobenega stika, 269 štev. .SLOVENSKI NAKOP*, one 24. novemora 1920. d« stran« ta jih obsoja, tor izključuje iz svojih vrst, smatram, da so gospodje prt stranki identificirajo s tem človekom in si Udtko sami nadenejo naslov, ki jim gre. To je obenem moj odgovor na in-pertinentni napad v »Slovencu* na mojo osebo z ozirom na moj v »Slov. Narodu*, objavljeni članek >Narodni bero-i7em in mi«, ki sem ga spisal iz globokega svojega prepričanja in s čisto mislijo pokazati slabosti nas vseh in hotel prirjomoči s tem, da se dvigne naš narodni ponoe in naša čast in z njim tudi naša — nizka javna morala. Tista morala in ponos, ki bi morala onemogočati forme 1 no substitucijo največjega narodnega zločinca Susteršica, na podlagi katere je vpisan kot — jugoslovenski : ivetnik v beli Ljubljani. Za to svojo čisto misel sem prejel ilo v obliki inpertinentnega pam-- eta na mojo osebo z razmotri van jem o >spečem herolzma« in >tihem heroiz-mu« ter »grešnih mislih in grešnem namenu poniževati svoj narod in kmeta trpina«, ki ga ponižujejo le oni a Kiten jem takih ljudi, kakor sta Venere in Pegan. Mislim si lahko, kdo tiči za tem napadom in dotični si bodo zapomnili, kdaj so me napadli na način, kakor napade izza plota umazan cestni postopač človeka, ki si je drznil staviti svoje skromne moči brez iskanja osebne koristi v službo narodovo, mirno ido-čega, brez strankarskih strasti v srcu z mirno vestjo in čistih rok po ravni cesti. To svojo izjavo sem poslal vsem listom, o katerih vern da jo bodo sprejeli. L j u b 1 j a ii a, dno 22. nov. 1920. Dr. Josip Ciril Oblak. odvetnik in predsednik Gosposvetskega Zvona. Dneune vesti. V Ljublanji. 23. novembra 1920. — Češkoslovaško - funoslovenskl eolski Savez, V ponedeljek. 21. t. so se vršila v prostorih JSS v Naiodnem domu posvetovanja o movitvi Csl. - JsL Sokolskega i eza. Posvetovanja so trajala ves do 6. zvečer. Poleg češkoslova-delegatov so se posvetovanj ežili zastopniki JSS: dr. Ivan Orožen, dr. Lazar Car (Zagreb), dr. i Popović (Zagreb). Zakrila (Sa-ajevo), dr. MurnUc. dr. Fux m Boli Kajzell. Razpravljali so o oo->ni organizaciji Saveza, o pravi-er o skupnih nastopih. Ifkratu je z voljen prvi odbor in sicer: dr. ;> Scheiner, starosta, dr. Lazar Car podstarosta. načelnik dr. Vani-eek podnaČelnik dr. Viktor Mumik. k V. Stepanek ter blagajnik i ck. O uspehih posvetovani bo v • kem izdano obširno poročilo. — Odhod češkoslovaških dele-Hr/v • Sokolov, Danes dopoldne so dueljali v Zagreb delegati Češko-aške Sokolske Obci. Zastopniki ugoslovenskega Sokolskega Saveza so se od njih na slavnem kolodvoru iskreno poslovili. — Večer na čast delegatom če-koslova&kega Sokolstva. V veliki 'vorani Narodnega doma se je snoči ršti prijateljski sokolski sestanek na ,ast delegatom češkoslovaškega so-oiskega Saveza. Pri večeru sta sr> .lovaia operni orkester in pevski tet prof. Kozine. V imenu fuuro-enskega Sokolstva ie pozdravil e goste starosta dr. Ivan Ora-*en. ki je v svojem govoru povdarjal •lost sokolske misli in zasluge, ki f jih je pridobilo Sokolstvo za na-• no osvoboditev. Naglašal je, da > ;xxsvetovanje, ki se je vršilo v ' liani med odposlanci jugoslo-;nske*:a in češkoslovaškega sokol-a Saveza, mejnik v razvoju šolske ideje ter naznanil, da se ie na konferenci definitivno ustvaril oslovenski češkoslovaški sokol-Savez«. iz katerega se ima v nai~ sem času, ko bodo razmere to išcale. ustanovila organizacija, j obsegala vse slovansko Sokol-. Za pozdrav se ie zahvalil sta-Česke Obci sokolske dr. r e i n e r. ki je v svojem govoru ti pomen zveze med čehoslova-iu jugoslovenskim sokolstvora. e ima, v d oglednem času razteg-na vse slov. narode, ter zagotav-la bo to sokolstvo izvedlo kon-io osvoboditev vseh Slovanov iz-[od tujega jarma. Nato ie pozdravil 1 renih besedah svofe češke roia-oredsednik ljubljanske »Češke >bcec inšpektor Jan Ružlčka. ki razil svoje zadovoljstvo, da se ts Ljubljani položil temelj brat-zvezu ki spaja češkoslovaško in slovensko sokolstvo v trdno in cdružno enoto. Dr. Lazar Car svojem govoru naglasa!, da ne ri kot Hrvat, ne kot Srb. ne kot enec. marveč kot prepričan Ju->ven. k« zre snas edino v popol-narodnem jedinstvu !n v veliki vseslovanske vzajemnosti, ka-razsadnik naj bo pravkar usta-ieni »Jugoslavenski - Češkoslo-i sokol, savez«. V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil če-Ško-slovaŠke goste obč. svetovalec Ra5to Pustoslemšek, kt fe v svojem govoru kazal na nemško ne-•aniost, ki grozi enako čehoslova-^om, kakor Jugoslovenom. Opozar-sl je na glasove, ki se širijo z nem-e strani in nasverujejo, da bi se lenil sporazum med slovanstvom k permanstvomu Teh sirenskih gla-iov Slovani ne smejo poslušati. Nc >l>orazimra z Nemci, marveč v •sesfovanski ideil. ki naj vstane iz rmba. ie nas vseh soas. V imenu Oospnsvetskega Zvona« ie govori! fr.J. C. Oblak, ki je naglasa!, da nese edino smotreno sokolsko de-svobodo tako zarobljenemu nasesti Korotanu. kakor vsem onim slo-^fcnskim zemljam, ki se še nahaialo *Dd ml?m zarmom. Kot zadnii ie eo-nil dr. S. H e 11 e r. ki fe v vzneše-tih besedah proslavi jal vsesokolsko mmmotL ao o potaođ fiaho- slovaški delegati odhajali, jim ie občinstvo prirejalo navdušene ovaciie. — Izplačevanje aH orolongiranje na novo vplačilo dospelih 6r držav, nlh benov se ie. kakor nam poroča delegacija ministrstva financ v Ljubljani, zopet pričelo in se vrši za Slovenijo edino le pri finančni deželni blagajni v LJubljani. Podrobnosti so razvidne iz razglasa delegacije broj 6345/VaL, ki se objavi v Uradnem listu. Boni se izplačujejo v kronsko - dinarskih novčanicah; lahko pa se tudi prolongiralo. V tem primeru se izdajo novi boni in hkratu izplačajo b% obresti za šest mesecev od dneva prezentacije v naprej. Sicer se pa priznajo obresti samo do roka dospelosti naknadne obresti za Čas od tega roka do prezentacije se n e izplačujejo. Če uva-žujemo sigurnost bonov in pomislimo, da plačujejo banke in hranilnice vloge in vloge v konto-korentu k večjemu 3 do 4%. je jasno, da je denar v državnih bonih prvovrstno naložen in da se bo torej občinstvo v obilni meri poslužilo možnosti pro-tongacije. Razen tega se moreio d i-narski boni ob in po roku dospe* losti sprejemati v vseh uradih za davke na mestu gotovine, toda samo če znesek bona ne presega iznosa davka, ker se razlika ne izplačuje. Kdor Ima dinarske bone in hoče ž njimi plačati davke, naj bone predloži onemu davčnemu uradu, kjer je davek predpisan. — Dr. Oblakovo izjavo priobču-iemo na drugem mestu. Ta izjava brezobzirno razkrinkuje gotove osebe, ki v gnjilih naših razmerah še vedno silijo v ospredje in igrajo v gotovih strankah vodilno vlogo. Dr. Oblak |e nastopil tako možato, da morajo prizadete osebe in stranke Izvajat? konsekvence ter nastooitl proti njemu sodnijsko pot Drugega izhoda ni. Radovedni smo, dali bodo prizadeti nastopili to not. ali bodo tudi ta očitanja, ravnodušno, kakor doslej, vtaknili v žep. V svoji izjavi pravi dr. Oblak med drugim tudi, »da je potom formelne substitucije še vedno vpisan kot odvetnik največji narodni zločinec Ivan Šu-steršiče To je res. V javnem interesu bi bOa da se tudi ta stvar pojasni. — Logaški župan za Italijane? Sprejeli smo in rado volje objavljamo tole pismo >V dopisu priobčenom v št. 2G4 >Slov. Naroda« me neznanec sumniči, čea da sem odposlal znano brzojavko iz Logatca na konferenco v San Margherito, izrezujoč svojo in tukajšnjega prebivalstva željo, priti pod Italijo. Jaz, ki sem se postaral in osivel v 441erni službi in na delu za slovensko mladino in blagor milega ml naroda, da bi zdaj na večer svojega življenja hotel zavesti ljudstvo pod jarem tujca! Res, da so posledice vojne marsikomu glavo zmešale in napravile ljudsko vest zelo ohlapno. Vendar ne bi verjel, da se najdejo ljudje, ki so ali tako naivni ali pa tako zlobni, da so me popolnoma neutemeljeno, brez vsakega najmanjšega povoda osamili narodnega izdajstva. Pravim, brez vsakega povoda. Moji stiki, kot župan, z italijansko okupacijsko oblastjo so bili nič več kakor urudni in v vsem občevanju sem se vodno zsvedal, da sem slovenski župan in nadučitelj. Lahko bi bilo tudi meni umakniti so čez demarkacijsko črto, odložiti župansko breme in si prihraniti take gorostasne očitke. Ali smatral sem za potrebno vztrajati na svojem mestu in tudi v težavnih razmerah ohraniti občino v slovenskih rokah in varovati koristi prebivalstva. Kdo je odposlal ono zloglasno brzojavko, to ni moja stvar. Jaz vem samo to, da se moje roke in moja narodna čast čista. — Ako bi logaški občani vedeli za vse moje skrbi, sitnosti, pota in moj trud, ki sem Jih v njihovem Interesu prenesel t dveletni okupacijski dobi, bi so zgražali nad takim nizkotnim sumničenjem. Toliko v pojasnilo slovenski javnosti. Gorenji Logatec, dne 21. novembra 1920. Leopold Punčuh. župan in nadučitelj. — Kje velim«? Pri objavi slede porazdelitve volišč so izostale pomotoma sledeče ulice: Kapiteljska ulica voli v Mestnem domu (1. voliSče). Kar-lovska cesta na šentjakobski soli (II. li III. ToUtte), mmwmkm mmm ymb m šole na Cojzovem grabnu (IV. volišče)1, Fraačiikaoska ulica pa v justuui palači (VIII. volišče). — Klerikalna hiDertfaenca. Včeraj amo poročali, da je vojaška oblast odstopila vojajkokazenske akte proti drju Andreju Oosariu radi njegovega protinarodneira postopanja v Tiraspolu kazenskemu sodišču v Ljubljani v svrho nadaline preiskave. Konstatirali smo samo to suho dejstvo. Na to notico ie zarjovel kakor ranjen lev, dr. Oosar in govori sedaj na dolgo in široko ne o stvari, ki smo Jo zabeležili, marveč o svoji aferi z — Milanom Plutom. Ta afera pa nas čisto nič ne briga- Ako ima dr. Oosar kakšne račune z Milanom Plutom, naj jih svobodno razčisti ž njim. nima pa pravice nam zategadelj podtikati, da ne vodimo dostojne volilne borbe za to. ker smo zgol kot kronisti zabeležili njegovo afero, ki se ima končno rešiti na sodišču. Ali meni dr. Oosar. da ie sa-krosankten? Sicer pa se z driem Oo-sarjem o dostojnem načinu volilne borbe ne borno prerekali Mož. ki operira v * Večernem Listu« in sSlovencuc z naiostudneišimi sredstvi naisurovejše demagogije, katere bi se sramoval celo najzadnii ruski boljševik, nima pravice, da b! komurkoli, najmanj pa »Slov. Narodu <. očita! nedostohiost v politični borbi. — V Celovca je dne 22. t m. nenadoma umrl general biv&o avstrijske armade Blaž Schcmua, btar 65 let. Pokojnik je bil rodom iz Gorenjske JNjegovo pravo ime je bilo Zemlja. •— Kronski bankovci. Uredba, da se potegnejo novčanice po 1, 2 in 10 kron iz prometa, stopi v veljavo po volitvah v konstituanto. — Belokranjski komunisti n klerikalcem zaigrali. Po Belokrajini je v nedeljo z avtomobilom potoval kot klerikalni agitator dr. Schaubach. Belokranjski komun i fc-1 i pa so avtoiuobil ustavili na nekem kraju, vrgli gospoda doktorja z avtomobila ter ee iepo sami vanj vsedli. V divjem diru so dirj*U po belokranjskih cestah od kraja v kraj, žandarji pa za njimi ... — Po shoda N8g — pretep NSS jo je v soboto zvečer priredila volilni sho-dič za vodmatski okraj v znani Dra ščekovi goetilni v Bohoričevi ttlicL Na shodu se je čuk) več temperamentnih klicev. Po shodu pa Jo nastal pred gostilno pretep. Močno je bil pretepen železniški mojster jafcne Železnice llin-ko Valenčič, stanajor na Poljanski cesti št. LV Valenču je na shoia živahno vzklicai. za frpr *e pr«M no shndn krepolce. Po nogah J« bil tako močno pretepen,, da je moral včeraj dopoldne v bolnišnico. — Upokojenci jasne selezaice se opozarjajo, da se radi proiongacije svojih legitimacij obrnejo na gosp. poeta-jenačelnika njim najbližje južnoželez-niške postaje, oziroma, če ne stanujejo ob progi južne železnice, naravnost na obratno ravnateljstvo južne železnice, II. odd. v Ljubljani. Za rodbinske elane je priložiti vedno občinsko potrdilo, da živo z upokojencem v skupnem go spodarstvu in da so od njega popolnoma in trajno vzdrževani. — Za vpokojence drfcavaih Selen- nie. Železniški upokojenci, oziroma upokojenke dobijo od 1. oktobra t L dalje nove. zvišane draginjske dokla-de. Da se jim morejo te doki ade izplačati, morajo vsi železniški upokojenci poslati do 15. decembra t. L ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu zase in za svoje družinske člane predpisane prijave Upokojenci in npokojenae naj si obrazec teh prijav prepišejo pri najbližnjem državnoielezniSkem uradu. — Krvav shod v Smarlue« na Pofcorjn. Iz Maribora poročajo, da se je vršil v nedeljo 21. t m. pred cerkvijo v Smartnem na Pohorju lepo uspel shod S. K. S., na katerem je govoril kmet Petrovič, pa tudi socijalni demokrat Krištof. Po končanem shodu so se napotili nekateri pristaši SKS s Petrovičem v gostilno, kjer je sedel v družbi marilimh devic in njihovih tovarišev kaplan. Takoj, ko je Petrovič vstopil, ie pričela kaplanova družba samostojne kmete zmerjati in se Je tudi dejansko lotila. Petrovič ie bi! v mahu vržen ob tla. dobil je več poalcodb ki raztrgana mu je bila obleka. Ko je prišel v gostilno tudi socialni demokrat Krištof, so rudi njega napadli in ga tako poškodovali, da le obležal nezavesten. Pri divjaniu sta se naiboll odlikovala cerkovnik in organist Ko ie kaplan videl, da postaja stvar resna, Jo je natlhoma odkurfl. Tud! samostojni kmeti so bili primorani pobegniti, razdivjana teplariova družba na ie za njima streljala. —- Poroka. Danes se ie poročil g. France T r t n i k Iz znane napredne Razorčeve rodbine Iz Trnovega z gdč. Marijo Čfžnianovo. BBo srečno! — Idrtfeke č**# so najbof! primerna darila za Miklavža In Božič. Prodaja iih Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turla-sTcf trg \ vsak dan. rasen sobote popoldne. — Pobalinstva Nekf pobalinski ofikanec nam raz fzvesne deske vsak dan trga »Slovenski Narode Vemo. kdo je ta vročekrvne!. Zadevo bomo izročili potidU, da mu ohladi — Nezgoda. Z avtomobilom jo včeraj opoldne pripeljal gozdarski mojster ing. Fran Sonbuchler iz Tržiča nekoga delavca gozdarja, ki si jo v gozdu zlomil nogo. Delavec Je bil popolnoma nezavesten, da se doslej še ni moglo ugo loviti njegovega imena. Čudno pa je, da uprava Bornovih gozdov no vodi točnih zaznamkov o delavcih. Delavec Je bil nezavesten, ker so mu po nesreči dali v k rep čilo velike množine žganja, — Tat izrabil tatovo smolo. Pred dnevi je bil aretiran nevaren vlomilec Josip Milotič. Neki Stanko pa je tatovo smolo izrabil ter odnesel Milotičevo pri Ani Potrebuješ shranjeno košaro perila in obleke. Knlfnra. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Torek, 23. nov., zaprto. Sreda, 24. nov., Ljubimkanje, red S. Opera:" Torek, 2:;. nov., Trubodtir, red D. Sreda, 24. nov., Lepa Vida, red E. — Iz gledališke pisarne. Zaradi obolelosti gospoda Drvote se igra v torek, dne 23. novembra t. L mosto >Trubadurc Nedbalov balet >0d bajke do bajke« za red D. — Bled v prozi Brošura o blejskih razmerah je izšla in se dobiva v Narodni knjigarni. — Koncert pevskega društva »Slavce« v proslavo narodnega praznika v TJnionu. Pri koncertu sodeluje popolni orkester dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika dr. C e r i n a. Na sporedu je poleg slovenskih skladb tudi >Kyriec iz a. v. Beethovnove >Missa eolemnisc Pri ©etveroepovu sodelujejo: ga. Pavla Lovsotova (sopran), ga. Cilka Cepud-rova (alt), g. Anton Sindlor (tenor) la g. Ivan KragI (bas). V soiotočkah nastopita: ga. Islajii?tvom do burnih proti čeških demonstracij. — Dunajsko nemško dija-žtvo je sklenilo, da ne dovoli niti enemu češkemu dijaku pristop na vseučilišče, dokler trajajo proti nemške der monstraeije v ČehoelovaskL MADŽARSKI MIR. —"d Suboti ca, 22. novembra (ZNTJ% Presblro javlja: Da je madžarska vi*** da mogla izvesti ratifikacijo mirovna pogodbe, se je morala poslužiti nasilf nih sredstev. Poslopje društva prebav jajočih se Madžarov, ki tvori držai v državi in vrši teror v vsej državi, obkolila vojska in policija. Izvršila je preiskava ter je bilo aretiranih 100 častnikov, ki so bili ob enem člani detachmenta Pronavs in Pelini Peli asa so po kratkem časa is nej., jasnjenib razlogov izpustili na svoboV do. Društveno poslopje Jo ee vedno oV» koljeno po vojaštvn. POGAJANJA V RIGT. —d Varšava, 22. novembra. Polj" sfca brzojavna agentura poroča: Is Ri* ge poročajo: V razgovoru a neim no* vinarjem je izjavil predsednik poljske mirovne delegacije Dembski. da fce ee dela odsekov le začasno prekinila. Enaka nota se nemara naslanja na netočne inonnacije. Po zadnjih poorčilili a fronte so se poljske čete že začelo umikati na državno mejo. Prepričan Je. da bo poljska delegacija zopet začel« z delom, ko bo izvedela, da so ta poročila resnična. Zelo je obžalovati, da soj se prekinila pogajanja, ki bi pač kari/ stila obema strankama. Gospodarske vesti. Borza. — d Cvrla, 22. novembra. Devize. Berlin 9.40, Holandija 1.95. New York 615, London 22.30, Pariz 39-50, Milan 24.50, Bruselj 40.85, Kodanj 86, Stockhotm 122.50, KrUtiarrtJa 66, Madrid 84-50, Buenos Aires 230, Praga 7.70, Zagreb 4^0. Budimpešta 1 35, Bukarešta S.0O, Dunaj 1.95, a v. strljske žigosane krone 1-30. — d Praga, 22. novembra (ČTT) Devize. Beograd 254, Zagreb 63.25, Dunaj 16J5. Valute. Dinarji 24», avstrijske krone 16.25. — Zagreb, 22. novembra. (ZNUJ Borza. Devize. Berlin 181—183, Italija 518 do 520, London 445—460, Nw York 133.50 do 13450, Pariz 815—830, Praga 156—158, Švica 2100—2200, Dunaj 25.26—27^8 avstr. sit. krone. Valute. Dolarji 134—135, avstrijske krone 27—38, levi 140—0, rublji 65—0, češkoslovaške tatme 160—165, aii-Ileski funti 460—490, francoski franki 825 do 845, aapoteondri 457—460, nemike marke 190—193, romunski leil 0—212, italijanske Ure 500—515, švicarski franki 0—2150. Poizvedbe. Dama. ki je odnesla pred 14 dne* vi ob priliki razprodaje klobukov v modnem salona Rozi Hribar. Ljnbliana, Rimska cesta 6, ročao ecrledafo. Je znana, ker se ie oetedalo po njenem odhodu takoj pogrešilo in so bo proti nlei na primeren način postopalo, ako ogledala ne posije nazal. OpmarvM onega gospoda, ki si Je prilastil v nedeljo 21. t. m. med 8. ki UL m dava usedate rokavica st zgornji sobi »Narodno kavarne«. da\ jih v najkrajšem času izroči vratari« v dež. dvorcu. Gospod le dobro znan. Izgubljena Je bila v nedeljo odi Dunatske do Opekarske ceste zlata moška zapestnica. Poštenemn nak: dltelj« 300 K nagrade. Odda nal se < posredovalnici Novotny, Dunajska cesta 14. Kdor kaj ve o srbskem volnen* ujetniku Drugfšl Vefišković h KrV gujevca. ob času razpada Avstro* Ogrske prideljen Etappen-VerTjflegs-; mag. v Trstu (zadnjikrat se fe oglasil iz Soluna), se prosi, naj sporoči (ako mogoče naslov) na Franjo Koc* jančič. Trst, ul. Lavoratori 1._ Glavni urednik: Raslo Pustoslemick. Odgovorni urednik: Bof!d*r VodeK Mučf Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza-flulda in odpravllene so bolečine! 6 dvotnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 4? K. Državna trošarina posebej. Pellerlev Elza mentnfnT črfnfk en komad 12 K. Želodec Vam it! v rodo? NeVal pravih FeHerfevfh Elra-kroglic! Ta so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi bal- 7*?n i? *r*lr|»*.?#» vi v n----„ $, ska tyiktura 1 velika steklenica 2d kron. — Omot in poštnina oo^ebc!. a naiceneie. Evgen V. Feller. StubU ca donja, Elza trs 238. Hrvatska. Ck i 1 4. stran. »SLOVENSKI Nakui)*, dne 24. novembra isTJU 2b9. Stev« LATOROG MILO Rabite za Vase perilo samo .ZLATOROG MILO** Ham zastopstvo za Kraoisko:R BUNC Jn ^ MvKins, topsaitsti cem t preje L 'roda is namizni telefonski aparat v kaseti za Interurban in dobro ohranjena flavta. Naslov pove upiavntftvo Slov. Naroda. 8732 Prida se 880 & m mim M modeodl0oldo20 0,cri tVoblfanš. sodarju na VI on pri i 8722 Priara se na Bregu S. b II. Wi-tam se tođi izdelalejo otrosKe 8685 Dfiieljita iife wMm sobo. poleg plačila poučuje event. domače otroke. Ponudbe pod .Učiteljica 8731 na uprav. Slov. Naroda. 8733 Proda se pisalni stroj „Ideal" m železna blagajna Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 8724 Ivan Zarmrin, zidar opravlja peči in šted inike vsake vrste Sv. Petra nas?? It« 25, LjnOljac«. 8731 Kompletna oprava za parno pralnico, od^ontlrar^., ter 18.00 are Z lanenim oljem sivih in zelenih v kilogramskih škatljas toeiio dobavnih naprodaj. Dopisi pod .Soiort greifbar na Anooc -Expedition Rasteipr, Oraz. 87ig prvovrstno biago od pitanih prašičev se prodaja vsak dan na stojnici ILLJE PREDOVIČA v Šolskem drevoredu. (Prva mesarska stojnica od frančiškanskega mostu.) i nnei in Min I eitkaberikn Emln nstnntlnov vrelec moderniziranje mufov, ovratnikov (boe) itd. — Imam v zalogi vsakovrstnih podlog za kožuhe, mestne kožuhe kakor tudi ovratnike za gospode in za dame €ligij €bbcr, krznar, Stari trg št. S. t Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem tovarišem, tovarišicam in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena tovarišica, gospica Fani Vozlič trgovska sotrudnica dne 15. novembra t. L ob 16. uri po kratki močni bolezni v 24. letu svoje starosti v Celjski bolnici, previđena s sv. zakramenti v Gospodu zaspala, LaikOf dne 15. novembra 1920. Trgovski nastavljene!. Zahvalat Ob smrti najdražje žene, matere, stare matere, tete, tašče in svakinje Jožefe Cainko izrekamo v imenu zaostalih iskreno zahvalo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Presrčna hvala preč. duhovščini, tovarišu g. Ca-fterln in gg. pevcem iz Ljutomera, šolskemu vodstvu Sv. Bolfenk, tuk. kraj. šol. svetu, požarnemu društvu in sploh vsem, ki so čutili z nami. Posebej izrekamo še zahvalo tovarišem učiteljem iz Ljutomera, Središča, Sv. Miklavža in Huma. Žalm|oM '........•' ■■ : Zahvala. Vsem onim, ld so spremili na zadnji poti našo nepozabno soprogo in mamico, gospo nallarain, trn fsa S4tls> se za takojšnji nastop ali pa s 1. januarjem 1821 i.*če in to z večletno skušnjo v raznih tvorni&kih obratih s rti nimi parnimi stroji in z znanjem tudi najteija dela odnosno popravila izvrševati. Prednost Imajo oni kateri se razumejo v električnem obratu in naj samo prvovrstne moči svoje ponude s prepi«om spričeval In navedbo plate s prostim stanovanjem in gorivom pismenim potom javljajo. Na samo površne ponudbe brez prepisa spričeval in navedbo plače, se ne hode oziralo! Tudi se sprejmeta dva ključavničarja, (Reparatur-Schlosser) za tef ja rorravila v obratni ■svsstollstvo tovorno OntB Itdon BOft, 8629 II restffOTMcIii na qlzvman kokKh>oni &nm& !a osatto sredo o tednu ffae domaEe brnao^ iettiie in mesene peCene klobase Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim eltktretetvTrtčnl materijal, feftonsto žHezo, rszii-Ud !tlezn1 matedlel in motori«. Zahtevajte ponudba Giorgje Grujić {ctfraif ICitctina iL 15. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi Ravnokar daffe: rokavico u daaso tat gospodo, kakor tudi Une črne franeoek* dsnske nogavice. toM6 friuL Dospela je velika posiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvaii, vezer^t, linih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebsc. orodja itd. — Za oblilen obisk se priporoča tvrdka J. Peteline Litina, Sv. htn »sli it. ? Kamnit to csao na drobno la doftoU. Kamis'esa - uvozna i imua radnla n Srh itrovid. Kupuje, prodaje i posreduje u svim trgovačkim artiktovima. Flnansira sve zdrave poslove! Prima u komisiju svakovrsnu robu, uz novčanu garanciju ! Preporučuje svoje fabrično stovarl§te sobnog nameštanja (oprave), k r» 1 bogato stovariste gvoždjafske robe (železnine), u potpunom izboru o niženln* cienama. mA _ Isto tako preporučuje veliki izbor muških i Ženskih stolova (blagov). Pored ostal.h poslova, bavi se kupovinom i prodajom, svih Ztvoinin -;j mirmea (2ivil), za svoj račun I za račun drugih, koja za kulantnost jamči i polaže penale. — Na prvom mestu molimo p. i kolege 1 potrošače, da ras: tvrdku uvrste u svoj register, te da se u svakoj prilici obrate na nas, sa ponudama kao i potrebama. — Na svaki upt, rado na usluzi stojimo. Brzojav: Luvr Mitrovica. Telefon br. 54. Važno! Važno! O. BraČkO, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. Gospod Ivan Zrbfflć, veteosststntfc Hi v^etrsotrec ff Aleksandhil — Egiptu naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnim pod jetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanski m konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zibel'ć ie rodom Dalmatlnec, goreč lugoslovanslri rodoljub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih druStev itd. t Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let, — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja tvrdka Charles Prin« trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg It 1, pi\-Židovska ulica štev. 1, L nadstropje. / Kuverte In pisemski papir s firmo kakor tudi osako-:: vrstne drage tiskovine :: Izurimo foCno „Narodna tiskarna". Pozor! Pozor! Za gospode častnike! Ravnokar le dollo prave pristno angleško „KAKY blago za oficirske uniforme. „ Priporoča se uniformiranje Simon Klimanek« LhibUono. Selenbursova ul, 6. z«ivaraul