Političen list za slovenski narod. P« pošti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 ?ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 ffld. 40 kr. T administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta > fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratit se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsuk dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. Štev. 108. 7 Ljubljani, v soboto 11. maja 1889. Letnilc X VIi. Važnost obrtnih šol. Dokler je vladala nemška ustavoverna in — sit vcnia vcrbo — liberalna stranka, brigala se je samo za koristi velekapitalistov, iudustrijcev in trgovcev, skrb za kmeta, malo obrtništvo in tovarniške delavce bila jej je deveta briga. Koristi politične svobode vživali so samo nemški liberalci, ki so vsled njim ugodnega volilnega reda skoro povsod imeli nadpolovično večino nad ogromno maso ljudstva, ki je za ustavoverne vlade moralo prenašati vsa državna bremena, nasprotno pa so bogati tovarnarji in bankirji plačevali državi prave bagatele. Stoprav konservativna desnica je razširila volilno pravico, preustrojila obrtnijski red, ter jela skrbeti za delavsko ljudstvo po tovarnah, katero so bogati tovarnarji izkoriščali kot stroje, dokler je mogel kdo še delati; ko tega ni mogel, zapodili so ga in odpustili neusmiljeno iz dela. V tem oziru gre ediua zasluga desnici v državnem zboru v pro-speh delavstva; liberalni kričači ni ganili niso s prstom. Nedavno izšlo je letno izvestje obrtnih nadzornikov, kojemu se le malo publikacij more primerjati, kajti tu se podaje dokaz, kako zaslužno je vsako delovanje, posvečeno v prospeh dela in delavstva. O poslovanji naših obrtnih nadzornikov izraža se tujina jako pohvalno. Da, celo vodja nemških socijalistov, Bebel, piše: „Povsem treba avstrijskim obrtnim nadzornikom dati spričevalo, da delokrožje svoje pojmijo strogo in vestno. Smatrajo se za varuhe delavcev, ne da bi zatajevali njih hib. Mnogim nemškim tovarniškim nadzornikom bodi strogo in stvarno poslovanje avstrijskih kolegov v dober vzgled!" Obrtni nadzorniki, kojim je bdeti nad zdravstvenimi razmerami in glede preskrbljevanja delavcev, zaslišavati njih pritožbe, razsojevati njih spore z delodajalci, imajo jako težko stališče, ako se pomisli, da se v Avstriji nahaja 370.000 obrtnikov, kojih delavnice in zavode imajo nadzirati in pregledovati nadzorniki. V petletni dobi obstoja obrtnih nadzornikov nadzirali so poslovanja po 10.006 zavodih, v katerih je bilo nameščenih 1,253.059 delavcev; v minolem letu obiskali so nadzorniki 4068 obrtnih zavodov, v kojih je poslovalo 265.393 delavcev. V poročilu osrednjega obrtnega nadzornika, dvornega STetnika dr. Migerke, ki je odgovoren trgovinskemu ministerstvu, povdarja se osobito glede povzdige delavstva na povzdigo šolstva in boljše vzgojevanje žene. S tema dvema točkama hočemo se tu nekoliko baviti. Pred vsem či-tamo tu o vplivu šole na razvoj obrtništva. Dr. Mi-gerka piše: Mnogo veselega obsezajo izvestja posameznih nadzornikov o šolah, ki spadajo v področje njihovega poslovanja. V izvestjih izražajo vsi željo, naj bi se te šole vedno bolj množile in zanje jednako skrbeli poklicani faktorji. Baš delavec, ki premnogo-krat v svojem življenji spoznava, kake nasledke ima z;'inj nedostatek vednostij, ve ceniti, kaka dobrota je za njegove otroke primerno šolsko izobraženje. Nasprotno pa najspretnejši in najbogatejši podjetniki prečesto uvidevajo v nedostatku dobrih delavnih močij veliko, samo po dolgi dobi in z mnogimi žrtvami odstranjeno zapreko." Splošno poročilo dalje pravi, kako je potrebno, da se obrača v prihodnje večja skrb, nego doslej, poklicu žena, koji ima zlasti med delavci pomen, ki se ne da dovolj visoko oceniti, ter končuje: „Z ozirom na to, da je samo oni poskus praktičen, ki meri na to, povzdigniti gospodarske in nravne sile naroda, mora biti težišče teh naporov, ki se hote nazivljati „humanni" in imajo vzgojevati za delo v istini zmožne ljudi, vtemeljeno na šoli in boljši vzgoji delavskih žena." Pridržuje si podrobnejo razpravo o uradni delavnosti obrtnega nadzornika za Kranjsko, gospoda dr. Pogačnika, dodajemo k splošnjemu napominanemu poročilu, da potreba splošnjega in strokovnega izobraženja za delavce se v obče priznava vsestransko, in se jo zlasti v poslednjih letih z ustanovo mnogih in raznih učilišč temu odpo-moglo tudi pri nas v Ljubljani. Tako sta se — in z zadoščenjem povdarjamo na tem mestu — dvorni svetnik Viljem Exner, vodja tehnologičnega muzeja na Dunaji, in prof. Oskar Beyer, obiskavši mi-nole dni tukajšnje obrtne strokovne šole, jako laskavo in pohvalno izrazila o njih vredbi iu upravi. V poslednji dobi se pa vrše priprave, da se zadosti i drugim zahtevam, o kojih dr. Migerka piše nastopno: „Človek, predno vstopi v praktično življenje, treba poleg elementarnih ved in v šoli vcepljenih znanostij mišljenja, tudi podlage za bodoči razvitek značaja; vplivanje v tem smeru često pogreša dom, torej treba skrbeti, da bi bil nadomeščen ta nedostatek s šo 1 o." Izobražba in vzgoja — to je velevažni, nravni in gospodarski namen; strokovna izobražba pa je pogoj izbornega izdelka, blaga, procvitanja novih delavnih strok; in vzgoja značaja, ta je pa zopet pogoj vspešuih, soci-jalnih razmer. Desnici, zlasti slovenskim poslancem v državnem zboru, pripada tudi zasluga, da se je v državi naši oživotvorila institucija obrtnih nadzornikov, kojim je glavni namen: braniti delavstvo zoper pre-tiranosti silnih in imovitih delodajalcev! Dolenjska železnica. Govor državnega poslanca Šukljeja v državno-zborski seji dnč 10. aprila 1889. Izpregovoriti hočem le nekaj besed o zgradbi takoimenovane dolenjske železnice, in sicer bodem to storil v zvezi z razpravami, katere smo čuli od LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostiil, prevel —r—.) II. Na topelski trdnjavi je bilo šumno, živo. Grajska družina v novih oklepih, s svetlimi čeladami, z meči na lepih jermenih je hodila po dvorišči, po nizkih nasipih. Grad Topla oblekel se je danes praznično. I stoletni krokarji na stolpu krokajo danes z nenavadnim slavnostnim glasom. Po nasipih razvijajo se zastave in sprednja vrata so okoli in okoli okrašena z zelenim smrečjem. Grajska kapela je že od zjutraj odprta in olepšana s preprogami iz vladikovih soban. Roke so pridno delale, le oprodnik Rizek je sedel pri stolpu na široki kameneni klopici. Pihal jo sicer oster veter iz gozdov, pa Rizek je bil preutrujon, da bi se bal mrzle sape, če prav je sezala do kosti. Rizek je imel praznično suknjo, oguljeno, enkrat z lisičjo kožo podšito; ob boku mu je visel širok, težak meč. Vso skrb za olepšavo iu okrašenjo kapele in celega gradu pustil je mlajšim tovarišem. Še-le v vojski se postavi na čelo, pa tu bi mu tako otročje delo padlo iz rok. Rizek je bil najstarejši oproda med grajsko družino, drag in hraber Sezimov tovariš, bodi si že pri plesu ali v kruti vojski. Že od mladih nog je opravljal službo nadkonjarja, potem se je vozil z gospodom po igrah in bojih, lovil po gozdih divjačino; zdaj pa počiva v družinski sobi pri peči in tu na klopici preživi svoja stara leta, kakor njegov gospodar v gosposkih sobanah zadovoljno. Današnji dan bo gospodar grada izročil vse svojemu nasledniku Hroznati. Zato se je Rizek zamislil. Kako bo zdaj na gradu? Dobro je vedel, da je tudi Hroznata dobrega srca, pa ali bo tudi po hrabrosti in moči enak očetu, ker je le od matere vzrejen iu redko zahaja med vojake? Po Rizkovetu mnenji bi bila za mladega kneza velika napaka, ko bi bolj čislal nežnost, m;rnost in milosrčnost, kot hrabrost, ki izbija sovražnikom kopje. Rizek bi bil rad tudi Hroznato po svoji volji izredil, pa mladenič ni imel toliko nagnjenja za meč kot oče. Zato se je zdaj stari oprodnik bal, da se vse ne predrugači na gradu na škodo njemu in slavi, katero je dozdaj grad Topla pri sosedih imel, ko si bo pripeljal nevesto in bo postal gospodar očetovega posestva. „Kaj modruješ tukaj, stari godmjač?" vprašal je Rizka mladenič, star komaj 20 let. Rizek predrami se iz misli, mahne z roko in reče : „Ko bodo tebi lasje zbeleli kakor meni, ne boš se več smejal in se veselil, golobradec." „Pa danes bi se vendar lahko razveselil. Hroz- nata bo pri zahodu solnca pripeljal mlado gospo, in šumno bo kakor v gosposkih sobanah, tako tudi v naši izbi do belega jutra. Le pomisli na sladko medico, divjo pečenko in viuo, ki predere vse ude kot ogenj!" Mladi oprodnik Kitka poskočivši in zavrtivši pokrivalo nad glavo zaukal je iz polnih pljuč. „Z mlado gospo se vrne na grad novo življenje, čilo, veselo. Saj ni bilo tukaj več ostati, posebno nam mladim, katerim še glava ne plesni, kakor tebi." „Tudi je bilo včasi veselo, ko smo se okoli vladike zbirali, da kneza častno sprejmemo v Rezno, ali ko se je na gradišči vnel ogenj in so je sovražnik valil v domovino. Koj smo bili na polji, Sezima »predaj, in na nasipih so se razvile pisane zastave. Vsem se je v žilah razvnela mlada, hrabra kri." „Zdaj bomo saj večkrat lovili po gozdih in na tem dvorišči se nahajamo pri igri v hvalo in občudovanje mlade gospe in njenih tovarišic, s katerimi se bo gotovo kar najbrž obdala." „Enake nade bi mogle tudi mojo plešasto glavo pretresti, pa prav res se ne nadejam, da bi se pri nas to na dobro obrnilo. Ko bi jaz ne bil 70 let star in tako rekoč nad grobom, res bi tukaj ne zdržal. Tako tiho in mirno! Se ne spomnim se ne, da bi bil pri nas kakšen turnir. In danes se ima vse na boljše obrniti." (Dalja sledi.) Nj. ekscelencije gospoda trgovinskega ministra. Na-drobnosti ne boderu razmolrival ter bom le dve okoliščini naglašal. Nj. ekscelencija je najprvo povdarjal, da je načrt te dolenjske železnice že popolnoma izgotov-ljen in dozorel, ter je dostavil, da ga smatra za umen in gospodarski važen. Za to mu izrekam hvalo ter bodem njegove besede vzel za podlago svojim nadaljnim kratkim razpravam. V zgodovino tega načrta se ne bodem spuščal, vendar pa bi opozoril mimogrede na odločilen dogodek v tej zgodovini. Začetkoma smo si mislili doleijsko železnico kot glavno progo, kot del one svetovne ceste, ki vodi iz evropskega zapada skozi zgornjo savsko dolino čez Ljubljano in preko Dolenjskega na Hrvatsko in v Bosno ter od tod do pristanišč na balkanskem poluotoku. V tem smislu se kranjski deželni zbor že od leta 18G6 bavi s tem vprašanjem in popolnoma v tem smislu je je umevala tudi v svojem času avstrijska vlada, ko je leta 1S69 takoimeno-vano meščansko ministerstvo sprejelo dolenjsko železnico v svoj železniški vspored ter se izrecno izjavilo v tej visoki zbornici, da se bo v kratkem pričela graditi ta proga. Isto tako se morem sklicevati na razsodbo Wullerdorf-Urbairovo, ki se je iz istih razlogov izrekla za zgradbo te črte. Mej tem so pa premnoge zapreke navstale, ki so ovirale, da se ni vresničila ta misel. Najprvo je prišla kriza leta 1S73, ki je ustavila razvoj naše železniške mreže. Ko je ta prenehala, vstal je upor ogerske državne polovice kot zadržek, sedaj je pa zunanji položaj, ki da naši vojni upravi toliko opraviti, da najde večinoma le na severu in vzhodu naše monarhije strategiške koristi. Morali smo tedaj to misel skrčiti. Zadostovalo bi nam, ko bi se za sedaj zgradila le proga od Ljubljane do Novega Mesta, središča Dolenjske, s stransko črto Grosuplje-Ribnica-Kočevje. Pravim „za sedaj", kajti mi Kranjci smo prepričani, da se mora ta proga vsled večjega deželnega razvoja in pri tem odločilnih važnih trgovinskih in vojaških koristij sama od sebe podaljšati do hrvatskih železnic. (Prav res! na desnici.) V tem smislu se je kranjski deželni zastop v zadnjem zasedanji izjavil, da je pripravljen za ta načrt podpisati znesek pol milijona ter ob enem tirja od interesentov, da se vdeleže z zneskom 400.000 gld. Načrt je popolnoma izgotovljen, proga je določena, doneski dežele in interesentov so zagotovljeni, preostaja tedaj le še, da stori vlada oni odločilni korak, ki bo dal Dolenjski železniško zvezo, brez katere ne more več gospodarski obstati. (Dobro! Dobro! na desnici.) Gospoda moja! Ne more se dosti naglašati, da smo na Dolenjskem brez take železniške zveze na vsak način gospodarski zgubljeni. Poglejte si oni prazni kos zemlje na našem železniškem zemljevidu, kateremu meji na eni strani glavna proga južne železnice, na drugi strani črta Zagreb-Karlovec-Reka, v severu proga Zidani Most-Zagreb, v jugu pa črta Šent-Peter-Reka. Na tej novodobni prometni puščavi — druzega izraza nimam za to — vdeležuje se dežela Kranjska s površino 4500 štirjaških kilometrov in prebivalstvom 220.000 duš (Cnjte! Čujte! na desnici), in kar je posebno tehtno, je to najboljši in najizdatuejši del Kranjske. Narava je te doline in hribe bogato obdarila; trta zeleni, milo podnebje pospešuje sadjerejo, tu imamo vse pogoje za temeljito obdelovanje zemlje. Toda pomanjkanje prometnih sredstev zapira ljudem razprodajalne trge ter jim manjka priložnost, da bi donašali svoje pridelke na trg. Zaradi tega — to je žalostna resnica — nazaduje pri nas kmetijstvo, namestu da bi se razvijalo. Dalje imamo jako dragocene gozde na Dolenjskem. Tam so še šume, kakoršnih je le malo v srednji Evropi, prvotni gozdi, v katerih še ni donela sekira (Gujte! čujte! na desnici), kjer še gospoduje medved, velikansko prostrane goščave. Ker pa vožnja do železnice požre že najprej ves dobiček, nemogoče nam je popolnoma, da bi sploh prišli na trg s temi dragocenimi pridelki. Tudi so bogata skladišča dobrega rujavega premoga pri Kočevju, Črnomlji in Mirni. Povsod bi se lahko na površju kopal. Ne glede na izvažanje premoga so tedaj tukaj vsi pogoji za krepko krajevno industrijo, ki bi imela v izobilji cenega goriva. Toda gospodom mora biti samo ob sebi jasno, da bi bilo dandanes nemogoče graditi tovarne, ki bi bile 60, 70, da, 100 in več kilometrov in poleg tega še ob nesrečno izpeljanih dolenjskih cestah oddaljene od železnice. Nj. ekscelencija, častiti gospod poslanec xa no-trauje dunajsko mesto, dr. Herbst, je v svojem današnjem govoru naglašal, kako se razvija obrt v dotičuih krajih in kako se je gospodarski povzdignila cela pokrajina, odkar je zgradjeua železnica mej Falknovom in Graslico. Ravno to se bo gotovo zgodilo tudi na Dolenjskem, tudi tukaj se bo to izkusilo, ako se bodo ustanovili pogoji, namreč železnica, ki je v resnici za Dolenjsko neobhodno potrebna. Gospodarstvo na Dolenjskem grozovito propada, in da 60 razmere v zvezi s prometno bedo, jasno je vsakemu, kdor pozni deželo. Naglašam le eno znamenje tega propada, znamenje, katero je posebno zanimivo za socijalnega politika. Znano je, da zadnjih deset let v pravem pomenu besede beže krepki moški prebivalci iz Dolenjske. Vzlic skromnosti ljudje vsled pomanjkanja prometnih sredstev nimajo zadosti za svoje potrebe ter odnašajo svojo delavno moč čez morje v Ameriko, (čujte! na desnici.) Opozarjam Vas na izid zadnjega ljudskega številjenja dne 31. decembra 1880; naglašal bom le vzglede, in to navlašč v okrajih, kjer se ljudje ne pečajo dosti s krošnjarstvom. Dobro veste, da je v ostali Avstriji povsod skoraj isto število moških in ženskih prebivalcev. V naši državni polovici je ljudsko številjenje izkazalo okroglih 10,800.000 moških in 11,300.000 ženskih oseb. Razmerje je tedaj 48 84 moških proti 5116 ženskih prebivalcev. Vzemimo sedaj na primer črnomaljski okraj! Tu najdemo v občini semiški, v kateri so razmere še precej ugodne, 1050 moških in 1356 ženskih. (Čujte! na desnici.) V istem okraju pa imate občine, kakor na primer Dobliče, kjer je 483 moških in 608 ženskih. V Čepljah imate 175 moških in 282 ženskih, v Dolenji Podgori 124 moških iu 210 ženskih, v Radencah 168 moških in 328 ženskih. (Čujte! Čujte! ua desnici.) Tu, gospoda moja, vidite, kako vpliva gospo-darstvena revščina na našo statistiko prebivalstva. Toda izseljevanje vedno bolj napreduje, in ljudsko številjenje bo pokazalo še žalostnejše izide. Jasno je tedaj, da se mora tukaj nekaj storiti, če nočemo, da popolnoma propade dežela. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljan1', 11. maja. Rotranje dežele. Peticij8ki odsek državnega zbora je v svoji seji dne 8. t. m. razpravljal prošnjo prvega sploš-njega uradniškega društva za postavno vreditev starostnega zavarovanja zasebnih uradnikov. Poročevalca Hrena nasveti so se konečno v smislu prošnje enoglasno sprejeli. Delapravosodnjegtt odseka državnega zbora v zadevi sumarnega postopanja so dospela do poglavja „revizija". Vsled prizadevanja poslanca Hdjeka je odsek sklenil, da bo pri sumarnem postopanji nadsodišče druga in zadnja stopnja. Ogerski državni zbor je predvčeraj dovolil dispozicijski zaklad. Nasproti nekemu očitanju poslanca Pazmandy-ja se je izjavil Tisza, da se vlada uradno ne vdeležuje pariške razstave. Toda to ni krivo, marveč le splošnji položaj, če Francija raje kupuje rusko nego ogersko žito. Zatrjevati more, da Francija ravno tako sedaj, kakor poprej skuša na Ogerskem naložiti svojo glavnico. Tnanje države. Srbski radikalci se zelo trudijo, da bi preosno-vali svojo stranko. Na deželi so se v vsakem večjem okraji ustanovili pododbori, kateri vsi naglašajo potrebo, da se skliče skupen shod radikalne stranke. Nič manj živahno je gibanje liberalne stranke. Volilnega boja, ki se bo vršil meseca oktobra, se bodo pa tudi naprednjaki vdeležili. „Standard" poroča via Dunaj dne 8. t. m. iz Sofije: „Pristaši Rusije v Bolgariji, ki so dose-daj priznavali Oankova za svojega vodjo, so sklenili opustiti pasivno politiko nasproti princu Ferdinandu ter slednjega potrditi za zakonitega vladarja Bolgarije." — Včeraj zjutraj je sodišče po posvetovanji, ki je trajalo celo noč, naznanilo razsodbo zoper znane roparje iz gorovja Rila. Pet zatožencev je bilo obsojenih na smrt, enemu izmed teh se je z ozirom na njegovo mladost zmanjšala smrtna kazen v desetletno ječo, eden je bil obsojen v dosmrtno, dva pa v dvaletno prisilno delo. Nemško državno ministerstvo je imelo predvčeraj pod predstvom Bismarckovim sejo, v kateri se je posvetovalo o strajku rudarskih delavcev. Shod slednjih v Essenu je isti dan sklenil, da bodo vstra-jali delavci pri svojih tirjatvah nasproti lastnikom rudnikov. Strajkovci dobivajo mnogo denarne podpore iz Anglije, Belgije in Silezije. Angleška konservativna stranka je imela dne 8. t. m. shod, pri katerem je izrazil Beresford svoje zadoščenje o glasovanji spodnje zborniee glede mornarice. Govornik je rekel: Angleško mornarico primerjati le z mornarieo drugih dežel, nima smisla, ker imajo druge države poleg mornaric« tudi armado na suhem. Ko bi te države tudi izgubile mornarico, ostale bi vzlic temu sile prve vrste, ker bi še vedno imele armado, Anglija pa se mora popolnoma zanašati na mornarico. Konečno je Beresford naglašal : Na svojem potovanji v Nemčiji, Franciji in Italiji sem opazil, da so mornarice teh velesil boljše nego angleška. Italijanska zbornica je predvčeraj- obravnavala o predlog« poslanea Mussija in sbrajno-levi-čarskih tovarišev, da se sestavi parlamentarna en-keta o vojni upravi. Vojni minister in Crispi sta zahtevala glasovanje po imenih. Zbornica je konečno predlog z 278 proti 33 glasovom odklonila. Bumunska utrjevalna dela so prenehala, toda le za nekaj dni, da senat dovoli potrebni kredit, kateremu je že pritrdila zbornica. Slednja se bo sešla k zasedanji, kakor piše poluuradni „Nationalul". dne 20. t. m. „Thelegrapjiul" pravi, da je mini-sterski sovet že izdelal načrt, s katerim se dovoljuje princu Ferdinandu letua dvornina 60000 frankov. Izvirni dopisi. Iz Boštanja ob Savi, 10. maja. (Skrivnostna smrt. — Nenavadni ribji lov.) V pretečenem postnem času smo pokopali moža, čegar smrt je do zdaj skrivnostna in bode gotovo tudi ostala. Bil je mož samotarec, imel mali vinograd, v boljših letih služil na več krajih, svoja poznejša leta je bil primorau stopiti s trebuhom za kruhom. Enako je storil o minolem sv. Martinu. Podal se je po svetu, naročivši svojemu sosedu, ako se ne povrne do tistega časa, naj mu obreže njegove trtice. Odšel je po navadi. Ker se ne povrne, ne dozdeva se to nikomur čudno. Ko pride čas obrezovanja, gre sosed v njegov vinograd, toda pri hramu ga sreča hud smrad. Zdi se mu sumljiv. Naznani žandarmeriji, vrata odpro s silo, in v hramu najdejo raztresene kosti. Na zlodejstvo ni misliti, kajti hram je bil pravilno znotraj zaprt, in par veder vina poleg njega je bilo na miru. Najbrž je šel, vrnivši se na dom, spat v svojo lastnino, in tam ga je zasačila bela žena, o katerej ne ve nihče, kje ga čaka. Pred kratkim smo pri nas končali nenavadni ribji lov, kakor ga še nisem nikdar videl. Malo pod Spodnjim Boštaujem se izliva v Savo mala Mirna. Skozi več tednov — ako se ne motim, že od tihe nedelje — je bilo ob tej vodici jako živahno življenje. Ob času, ko se drste, pripode se ribe kar trumoma iz Save v postransko vodico, tako da v pravem pomenu besede tla popolnoma pokrijejo, in to je začetek živahnega življenja bližnjih vaščanov ponoči in po dnevu. Ura za pričetek lova se napove, in gorje mu, kdor bi prej posegel po ribi, ali pa kdor bi se med ribiče pomešal, kdor loviti nima pravice. Pravico do ribarstva imate sosednji bo-štanjski graščini. Gospodar pa vplača dotično svoto, in potem lovi vse, kar leze in gre v njegovej hiši. Pred določeno uro je vse živo na obeh straneh; smeh, pogovarjanje, vmes tudi ostro govorjenje graščinskega zastopnika, ki čuva pri lovu in pobira dac. Večji ribiči čakajo z mrežami, stoječi na deskah, napeljanih nekoliko v vodo; med njimi vse mrgoli večjih in malih ribičev, ki love, ali prav za prav, pobirajo ribe kar z rokami. Bližnji most pa je poln gledalcev v živahnem razgovoru z več ali manj dovtipnimi šalami. Raz most se da tako težko pričakovano znamenje za lov; eni, posebno oni z mrežami, mečejo ribe na suho, kjer jih drugi pobirajo; drugi, zlasti mlajši, imajo shrambo za svoje blago, tudi kar za srajco, kar provzročuje komičen prizor. Da so ribe mrzle, da je voda mrzla, po kateri hodijo bosi, to ne škodi. Ko so prve pobrane. čez dve uri dojdejo zopet druge in lov se ponavlja. Ko mine prvo kolo, pride za njim čez kakih štirinajst dni zopet drugo, tako lov traja skozi več tednov. Ribe suše in rabijo za prodaj, večjidel pa za dom, ker niso žlahtnega plemena. Iz Pazina, meseca maja. Mislim, da bodem ustregel „Slovencu", ako se oglasim iz srednje Istre. Ne bodem se za zdaj dosti spuščal v politične razmere, kaj več o drugi priliki, ako Vam bode drago. (Drago! Op. vred.) Mimogrede moram omeniti političnega gibanja v talijanskem taboru z napadi na našo narodno duhovščino pred deželnimi zbori. Tako porečka laži-torba „L' Istria" od dne 4. maja v uvodnem članku „Nuovi Tabor in vista", dakako s pobratimstvom graške „Tagespost". Priloga 108. štev. „Slovenca" dii.6 11. maja 18S9. Kakor znano čitateljem „Slovenca", imenovan je mnogozaslužni g. Peter F leg o, škofovski tajnik v Trstu, kanonikom. Pri tej priliki so mnogi častilci dotičnega gospoda čestitali mu, a na to je nastala taka balabuka v talijanskem taboru, da že na pomoč kličejo škofe, vlado itd. Dne 10. maja pridejo v našo sredino premi-lostni škof tržaški delit sv. birmo. Pri tej priliki se bodo premilostni škof lahko osvedočili, da se duhovščina več bavi z ohpšavanjem cerkvil, kakor pa z osnovo tabora. Med ostalim ne morem opustiti, da ne omenim cerkve čč. oo. frančiškanov pod vodstvom sedanjega mnogozaslužnega predstojnika 0. Huga No v 1 j a n a. Naš samostan je siromašen, a vendar z orjaškimi koraki napreduje. Rečeni predstojnik je v obče povsod prav priljubljena oseba; kamor potrka, povsod mu milodari prihajajo. To se vidi po delu, kaj se jo vse pod njegovim vodstvom storilo. Tako je celi stolp popravljen, pred cerkvijo je dal nasaditi lep drevored, kar bode s časoma, ko vzraste, krasota samostanu; preskrbel je lep križev pot, popraviti dal lečo in druge stvari, kar vse prav lepo krasi cerkev. Isti n o vi č. Dnevne novice. (Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je danes z Dunaja. (Na ljubljanski gimnaziji) končali bodo letošnje šolsko leto dne 10. julija. Isti dan pričela se bode ustna matura. (Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji) prejelo je slednji čas sledeče doneske: Od svoje prve poverjenice, blage gospe Marije Murnikove iz Ljubljane, 255 gld., in sicer 250 gld. kot čisti dohodek s pomočjo rodoljubnih ljubljanskih dam in gospodov v korist podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji prirejenih dveh predstav in 5 gld. od gosp. Otona De-tele, deželnega odbornika v Ljubljani, ki je društvu pristopil kot podpornik. Pri zadnjem večeru slovenskega kluba na Dunaji so pristopili kot podporniki: Gosp. dr. J. Rudolf, odvetnik v Konjicah, s 5 gld.; gosp. J. Sepic, posestnik in prvi občinski odbornik v Konjicah, s 5 gld.; gosp. Anton Bru-men, c. kr. sodnijski pristav v Slovenski Bistrici, s 5 gld.; rodoljub dunajski s 5 gld.; dalje Slovenec iz Celja s 5 gld.; gosp. dr. Karl Schmidinger, c. kr. notar v Kamniku, z 10 gld.; za od gospe Murnikove slovenskemu klubu poslane prologe skupilo se je v slovenskem klubu 5 gld. — Iz Kranja pristopili so po gosp. D ru k ar ju kot podporniki: gosp. Fran Omers a, trgovec, posestnik in odbornik, s 5 gld.; gospa Josipina Schiffrer, posest-nica, s 5 gld.; gosp. Edvard Globočnik, okrajni zdravnik, s 5 gld.; dalje dobrotnica in trije dobrotniki skupaj s 5 gld. — Iz Starega Trga poslal je gosp. Ivan Stritof, trgovec, 2 gld. — Dva dunajska rodoljuba plačala sta svoje mesečne doneske, in sicer prvi za marc in april po 1 gld., drugi za marc, april in maj po 1 gld., oba skupaj 5 gld. — Iskrena bodi hvala blagi gospej M. Murni k o vi, vsem (lamam in gospodom ljubljanskim, ki so sodelovali pri omenjenih dveh predstavah v čitalnici ljubljanski, ter pripomogli, da se je za podporno društvo dosegel tako lep vspeh; presrčna bodi hvala vsem zgoraj imenovanim damam in gospodom, ki so blagovolili pristopiti kot podporniki in dobrotniki 1 (K sposobnostnemu učiteljskemu izpitu) v letošnjem vzpomladnem obroku — od 6. do 11. t. m. — je prišlo 8 učitoljev in 8 učiteljic, in sicer so se oglasili: 1. za ljudske šole gg.: R. Ziegler, zač. učitelj pri sv. Jakobu pri Savi; J. Se d lak, začasni učitelj v Kopanji; Ulrik Konjar; zač. učitelj v Motniku pri Kamniku; Feliks Malenšek, zač. učitelj v Zgornjem Tohinji; Fran Kozjiik, začasni učitelj v Borovnici; Tomo Bitenc, zač. učitelj v Šent-Lampertu; Štefan Birk, pomožni učitelj v Vrhpolji pri Moravčah; potem gospodičine: Herm. Edlinger, začasna podučiteljica v Rutah (Kreuth) pri Pl.berci; sestra Metodija Kališek, učiteljica na zasebni dekliški šoli v Celji; Ana Ko če v ar, zač. učiteljica v Begunjah pri Rakeku; Pavla Wölfl ing, zač. učiteljica v Velikih Laščah; K. Zupančič, zač. podučiteljica na Zgornji Beli (Obervellach); Julija Pressl, podučiteljica v Podčetrtku (Landsberg) (da dopolni preizkušnjo iz slovenščine). 2. Za meščanske šole (II. skupine): Fran Zwirn, učitelj na Dunaji. 3. Iz franco- ščine: Marija Tavčar in Marija Souvan, za-sebnici v Ljubljani. — Izmej učiteljev jih je 6 dobilo spričevalo učiteljske sposobnosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom in 1 za meščanske šole z nemškim učnim jezikom. Izmej nčiteljic so dobile 4 spričevalo sposobnosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, 2 samo z nemškim učnim jezikom in 2 iz francoščine. (Kam pridemo?) Od Celja se nam poroča, da so na sv. Florijana god tamošnjemu okrožnemu sodišču izročili Fr. Klančnika, ki je na god sv. Jurja bil paškega župana Franca Steblovnika zavratno napadel, ter z debelim batom po glavi tako udrihal, da je ta dne 28. aprila t. 1. previden s sv. zakramenti komaj 42 let star vse prerano umrl. Kako da bode ta grozovitnež svoj zločin zagovarjal, nam ni znano, a vsa Savinjska dolina ve, da Steblovnik bil je poštenjak skozi in skozi, Klančnik pa nesrečen pijanec in zapravljivec. Steblovnik, ki je bil zaporedoma že petokrat izvoljen za župana občine svetega Martina na Paki, dal je bil pred 2 letoma Klančnika zavoljo obrekovanja zapreti, a ta iskal je prilike, da se nad njim maščuje. Zal, da mu jo to steklo. Porotniki mu bodo že prisodili dovolj časa premišljevati zločin. Da bi se le spokoril! Koliko spoštovanja je pokojni Steblovnik vžival v občini, pričuje njega preslovesen pogreb. Preč. g. dekan Bohinec peli so v navzočnosti 7 čč. duhovnikov zadušnice ter rajnemu v slovo prav ginljivih besedi govorili; stroške pogreba prevzela jo po soglasnem sklepu obč. odbora občinska blagajnica. Na grobu tega vrlega župana žaljuje vdova s 7 otroci, izmed katerih nobeden še ne šteje 16 let. Ta žalosten slučaj daje mnogo premišljevati. (Občni zbor bolniškega in penzijskega društva trgovcev) vrši se jutri ob 10. uri v mestni dvorani. Najvažnejša je tretja točka dnevnega vsporeda, namreč: „Predlog ravnateljstva, da se preustrojijo društvena pravila v zmislu zakona z dne 30. marca 1. 1888, zadevajočega bolniško zavarovanje delavcev." Zborovanje bode neki jako živahno, ker je še mnogo druzih posamičnih predlogov in želja rešiti in uresničiti. (Imenovanje.) Vladni koncipist pri okr. glavarstvu v Krškem gosp. Leopold Golf je imenovan za začasnega okrajnega komisarja v Dalmaciji in je pri-deljen namestništvu v Zadru. (l'mrl) je včeraj Mihael Snoj, dijak III. gim-nazijalnega razreda, na svojem domu v Kamniku. Bolehal je že lani in letos, a bil je prav pobožen in marljiv. Naj v miru počiva! (S Koroškega:) Kakor „Mir" poroča, prigovarjajo uemško-liberalni listi, naj ljudje slovesno praznujejo 14. dan majnika kot dvajsetletnico sedanje šolske postave. Celo krese naj bi zažigali v ta spomin! Taki ljudje bi le nemškim centralistom zažigali kadilo. — Nova podružnica sv. Cirila in Metoda v Orni dobro napreduje. Iz ene same hiše je pristopilo 7 udov, ki so vplačali 45 gld. Le pogumno naprej! — Vmeščen je na župnijo v Selih umirovljeni župnik č. g. Janez Lubej in na župnijo Št. Janž v Komatu tamošnji provizor č. g. J. Korhon. (Bolniška blagajnica) za sodnijski okraj vrhniški se je osnovala. Izvoljeni so v načelništvo: J. Tomšič, Fr. Malavašič in G. Ogrin od delodajalcev; od delavcev: Jakob Šušteršič, J. Železnik, Fr. Šušteršič, J. Jerebee, T. Mihevec in Mat. Suhadolnik. V nadzorovalni odsek: L. Železnik in Fr. Rihar od delodajalcev; od delavcev: Antou Krašovec, J. M er z lika r, J. Debevec in L. Medved. V razsojevalni odsek: J. Bricelj in Mat. Počkaj od delodajalcev; od delavcev: L. Petkovšek, A. Vihtelič in Fr. Krašovec. Načelnik je J. Tomšič, namestnik Jakob Šušteršič. — Za ljubljansko okolico so izvoljeni v načelništvo: Ant. Belec, Sim. Ju v an, Fr. Graul st., J. Stefančič, Fr. Graul ml., Mat. Japelj, K. Bastolec, J. Ramoveš in J. Kristjančič. V nadzorovalni odsek: J. Traun, J. Šušteršič, J. Bajec, J. Božič, J. Mrak in J. Novak. V razsojevalni odsek: E. Ločniker, J. Kratky, Fr. Škarjovec, J. Schweiger in J. O meječ. Načelnik je Anton Belec iz Šentvida in namestnik Ivan Stefančič iz Vižmarjev. (Mestni računi o prejemkih in troških,) in sicer mestne blagajnice, ubožnega zaklada, meščanskega in ustanovnega zaklada za leto 1888 so od danes 14 dni javno razgrneni v magistratnem ekspeditu na ogled. Pri pretresovauji in konečni rešitvi teh računov oziral se bode občinski zastop na navedene opazke. (Biserna sv. maša.) Od Celja se nam piše, da bode mil. gosp. Marko Glaser, častni kanonik lavantinske stolne cerkve, župnik pri sv. Petru pod Mariborom, jutri 12. t. m. v zahvalo za 60 v du-hovski službi dopolnjenih let biserno sv. mašo daroval. Ker ga moči že popuščajo, daroval bode v ta namen ob 9. uri le tiho sv. mašo, po kateri bo sledila pridiga slovitega cerkvenega govornika, mil. gosp. prelata Kosarja. Poslednjič bo še velika peta sv. maša, po kateri bode Nj. ekscelencija premil. knezoškof lavantinski vernikom sv. papeža blagoslov podelil. Gotovo redka svečanost! (Novi zvonovi.) Tukajšnji zvonar gospod Albert Samassa vlil je te dni tri nove zvonove za farno cerkev sv. Tilna pri Velenji na Štajerskem. Kakor slišimo, ima za Štajersko še več častnih naročil, katera bo vsa še to leto dovršil. (V Laškem Trgu) potrebujejo novo šolsko poslopje. Dozdaj se mladina poučuje po treh krajih. Za novo šolo je, kakor čujemo, ueki „Nomec" daroval nekoliko zemljišča, pa pod pogojem, da bo v novej šoli nemščina učni jezik. Obzirom na to se branijo prikladati slovenski prebivalci v sosedstvu. Ti želijo rajši lastno šolo z domačim jezikom. Da nemški „šulferajn" tržauom rad seže pod roko, pač ni treba praviti. (Otroških vrtcev) na Štajerskem je lani bilo 26, predlanskim pa 25. Zavoljo slabe denarstvene podpore so opustili vrtec v Köflachu, a ustanovili so dva nova, namreč v Ormožu s podporo nemškega „šulferajna" in v Celji s podporo „Družbe sv. Cirila in Metoda". Vrtce obiskovalo je 616 fantičev in 658 deklic, skupaj 1274 otrok. Vrh tega je v deželi bilo 11 otročišč s 429 fantiči in 522 deklicami. (Trgovinska zbornica štajerska.) Minister za trgovino je kot vladnega zastopnika pri zborničnih skupščinah imenoval c. kr. okrajnega glavarja g. dr. Eugena Netoliczko. Dozdaj je vlado zastopal g. vitez Crollolanza, a ta je kot namestniški svetovalec stopil v stalni pokoj. Zbornica je dovolila 500 gld. podpore za deželno razstavo 1. 1890. Ista predlaga, da se peki v Celji pridružijo tamošnji zadrugi gostilničarjev. Ona priporoča, da se v Rajhen-burgu ob Savi ustanovi telegrafska postaja. Zbornica v Roveredu prosi za podpiranje prošnje, da se pri nadrobnem prodajanji vina zniža meja do 50 litrov. Zbornica štajerska prošnjo odobrava, rekši, da so se kupci že navadili kupovati vino v posodah po hektoliter in po pol hektolitra, in ker se tudi pri žganju glede mere pri deželnih in občinskih do-kladab na 50 litrov ne jemlje obzir, naj bi se torej tudi pri vinu številka 60 znižala na 50 litrov. (Pevsko društvo „Slavec") priredi jutri dne 12. t. m. zvečer ob 8. uri na vrtu gostilne „Pri Počivavniku" sv. Petra cesta „pevski večer" z jako lepim vsporedom. Vstop prost. Člane in prijatelje petja vabi odbor. (Ogenj.) Iz Črnomlja se poroča, da je te dni posestniku J. Žagarju v Brezniku pogorelo gospodarsko poslopje z gospodarskimi orodji in mnogo sena. Zažgali so zopet otroci. (Okrajni zdravniki.) Notranje ministerstvo je odločilo, da okrajni zdravniki ne smejo prevzeti služb v zavodih, ki bi ovirale njihovo delovanje. (Utonila) je, kakor se z Vinice poroča, v La-hinji devetletna šolarica Kristina Kuzma. (Tirolci v Gradcu) so ustanovili posebno društvo domorodcev. Isto šteje okoli 60 udov, med njimi sta tudi prevzvišeni g. knezoškof dr. Zwerger in Franc grof Meran. (Deželni arhiv štajerski.) Pisalec teh vrstic ima pred seboj poslednje letno izvestje imenovanega zavoda. Isti je izmed starih listin s Spodnjega Štajara dobil štiri izvirnike iz Poljčan, pet iz Lemberga pri Poljčanah, 1 iz Soteske pri Novicerkvi, pet prepisov iz Studenic. Ivo je prejšnji lastnik grad Sotesko prodal sedanjemu, so povodom snaženja prostorov smeti nosili na gnojišče. Slučajno je prišel tje neki kmet še ob pravem času, da je z gnoja pobral pergament-izvirnik, listino, s katero so v Strassburgu na Koroškem dne 7. aprila 1777 posestvo Soteska z do-tičnimi podložniki podeljuje baronovki Dienersberg. (Brez komisarja.) Katoliško-konservativno društvo pri sv. Lovrencu blizu Brucka na Štajerskem je koncem aprila imelo svoje zborovanje. Gosposka je gotovo bila preprièaua, da pri skupščinah, kjer se zbirajo ljudje, ki se tudi obnašajo, kakor se to spodobi za iuie kristijana in katoličaua, ne bodo provzročevali izgredov in nemirov, vsled tega je izostal vladni zastopnik. To ni bilo všeč lističu, ki v Brucku izhaja. In pri sledečem zborovanju v sosedstvu je že vlado zastopal okrajni tajnik. Obakrat je med ostalimi govoril državni in deželni poslanec g. Kaltenegger. Naj še pristavimo, kar je itak znano, da tudi k velikemu katoliškemu shodu na Dunaji vlada ni poslala zastopnika; to sicer laži-liberalni časniki odobravajo, natihoma se pa jezijo, zakaj da pri „liberalnih" shodih nikjer ne manjka vladnega komisarja. (Avstrijski strelci) bodo se letos zbrali v Gradci. Svečanosti bodo trajale od 1. do 11. avgusta. (V spomin petindvajsetletnice) pomorske bitke pri llelgolandu je bila v četrtek slovesna črna sv. maša v Pulji, katere se je vdeležil admiral baron Sterneck z vsemi častniki. Koutre-admiral vitez Heuriquez je položil venec na TegettholVov spomenik. (Slovaki v Ameriki) imajo, kakor „Katolike Noviny" pravijo, četvero slovenskih časnikov tednikov, med njimi „Zastava" piše „smerom protislovenskem". (Lakota.) Župnik Pšuruovički, v stolici Trenčin-skej, je vlado poprosil, naj bi čem hitreje v občino poslala živeža, ker bodo sicer ljudje začeli lakote umirati. Lani namreč bila je slaba letina, vsled tega je ljudstvo že zdavnaj brez kruha. (Najden zaklad.) Neki kmet v Szilagy-Somlo-vej na Ogerskem je onidau na svojem vrtu kopal jamo. Naletel je na več zlatih in srebrnih posod. Pravijo, da bi izkopani predmeti bili vredni do milijon goldinarjev. Mi seveda o tem nismo porok. (Slovanska literatura na velikih pariških šolah.) Prosluli učenjak in profesor v stroki slavistike, gospod Louis Leger, v slovenskih razumniških krogih dobro poznat, ki je v minolem poletji predaval v „Collège de France" o povestnici civilizacije na Poljskem v srednjem veku, komentoval je lilologiški slovanski slovar Miklošičev in praktično razlagal „Slovanski shod" leta 1848 od Jana Černega, predaval bode v drugem polletji o „zgodovini slovanske vzajemnosti". Pečal se bode zlasti s spisi Dobrov-skega, Safarika, Hanke in Celakovskega in slovanskim shodom v Pragi. Slovanski jezik in njih literatura v poslednji dôbi na Francoskem dobivajo vedno več prijateljev; med njimi imenujemo tu na prvem mestu češčino, ruščino, srbščino in bolgarščino. Gospod Louis Leger bival je dlje časa v Ljubljani, potoval po Slovenskem, da bi poznaval slovenski jezik. (Knjig čekovnic) je e. kr. poštnohranilnični urad do konca lanskega leta izdal 14.356, to je, toliko jih je bilo v prometu, od tega 635 na Štajerskem, 167 na Koroškem, 141 na Kranjskem, 239 v Primorji. Čez 10 čekovnic imajo po naših krajih: Gradec 196, Trst 142, Celovec 64, Ljubljana 61, Beljak 26, Pulj 23, Celje 17. Vložuih in položnih listkov so izdali IS,837.880, med njimi 174.040 s slovenskim tekstom. Čekovnic je v prometu 431 slovenskih. Aaroiluo gospodarstvo. (Glas iz-mej občinstva.) Po zunanjem bi se moralo gotovo misliti, da so na trg prinešena jedila vselej čista in nepokvarjena. Skušnja pa uči, da so ljudje, katerim je jako malo mar za blagor in gorje vživajočega občinstva in kateri na trg prinesene stvari na najrazličnejši način kvarijo. Tako bi se smelo za prodaj namenjeno meso občinstvu le tedaj kot dobro prodajati, ako je od mladih, popolno spitanih in zdravih volov. Vsako drugo občinstvu prodano meso se mora smatrati vsaj glede kakovosti kot opeharjevanje. Oni mesarji, ki so vestni in ki radi vstrežejo opravičenim željam pr bivalcev, prinašajo tudi samo dobro meso na trg ter se ne boje pregledovanja, kadar koljejo živino. Vse drugače počenja pa neka druga vrsta teh obrtnikov — ti se boje svetlobe in skušajo vživajoče občinstvo na vse mogoče načine opehariti. Da bi jim obrt prav veliko koristi donašala, koljejo mesto pitanih volov le shujšane krave, vole in bike, kateri so lehko tudi bolni. Tako meso se potem manj veščim kupovalcem prodaje kot dobro volovsko meso po nič nižji ceni. Švoje obrtne prostore imajo ne daleč od mitnic, vendar tako, da se ne morejo lehko pregledovati. Kmetje in lastniki živine jih prav dobro poznajo in dobro vedo, da jim zbolela živin-četa vedno lehko prodajo. Te bolne živali se po noči zakoljejo, meso se prepelje; pódela se v klobase ali se pa sveže dalje proda. Ta vrsta mesarjev je vživajočemu občinstvu zeló nevarna, kajti oni se umikajo vsakemu pregledovanju in koljejo skrivaj bolne živali, — naj si že bodo kakorsikoli bolne; — pri tem koljejo tudi take živali, katerih meso je vživajočim škodljivo, ali lehko celó njih življenju opasno. Kdor pa te obrtnike, njih obrtue prostore in njih zvijače pozná, uvidel bo, da se njihovemu grdemu početju ne more lehko do živega, ako tudi se natanko nad njimi tuje. Na eno stran imajo namreč poluo pomagačev, na drugo stran koljejo bolne živali le v zeló skritih kotih, v megli in po noči. Ravno tako skrivaj tudi meso v klobase podeljujejo ali ga pa še sveže s pomočjo drugih ljudi po navadnih potih dalje odpeljujejo in odprodajejo. Da bi se tako opeharjevanje z manj vrednim mesom preprečilo, bilo bi najbolje, ko bi nepristranski možje meso zaklanih živalij najmanj dvakrat na teden cenili; pred vsako mesnico naj bise pritrdila kaka tabla in na ujej cena zapisala. Da bi se ne klale bolne živali, vpeljale naj bi se po potrebi tudi na deželi klavnice, in mesarji naj bi se prisilili, da bodo notri klali. Koncesije za izvrševanja mesarske obrti naj bi se dajale samo zanesljivim osebam; poprej bi se moralo o njih povprašati mesarsko zadrugo, kakor tudi občino. Red pri pregledavanju živine iu mesá iz leta 1839 oziroma 1840 naj bi se sedanjim potrebam primerno popravil, ravno tako tudi § 399. kazenskega zakonika. Pregledovanje živine naj bi se razširilo na vse živali in tudi na domače klanje. Napravilo naj bi se kako učilišče, na katerem naj bi se ogledovalci živine iu mesa, oziroma tržni komisarji izobraževali. Učilišče naj bi vodil kak strokovnjak, ne pa laik. Le tako bi se dalo proti opeharjevanju z mesom kaj izdatnega doseči. Iz tega sledi tudi, da bi ta vrsta mesarjev občinstvu prodano meso lehko veliko ceneje dajala, saj živino, ki je dvomljivega zdravja, tudi kupi za polovico cene ali pa še ceneje. Telegrami. Dunaj, 11. maja. Pri včerajšnjih volitvah v okrajni zastoj.) je prvi razred volil same liberalce. Dunaj, 11. maja. Zbornica poslancev: Welsersheimb odgovarja na mnoge interpelacijo, mej temi na Schönererjevo (prelomitev častnikovega odpusta v Vöckl a brucku), Va-šatvjevo (samovoljno postopanje pri rabi če-ščine v vojaškem občevanji), Lazanskyjevo (samovoljno posredovanje nekega častnika, ko so zgrabili nekega vojaka), da so se redno poravnale vse te zadeve, kakor to določujejo postave za vravnanje slučajnih nepravilnosti)' in glede odgovornosti onih, ki so kaj zakrivili. — Finančna postava za eto 1889 se je v tretjem eitanjibrez razprave potrdila. Essen, 10. maja. Delo se je tudi v es-senskem okraji ustavilo, lo v enem skupnem rudniku so to ni zgodilo. Skupno število vseli strajkovcev v okrajih Dortmund, Witten, Bohum in Essen znaša 7t).000 delavcev. Več fužin in plavžev stoji brez dela. Umrli no: 10. maja. Jožef Goričnik, ključarjev sin, 14 mes , Cesta na južno železnico 12, pljučnica. V bolnišnici: 8. maja. Terezija Jerič, gostija, 59 let, vsled raka. Tujci. D. maja. Pri Mitli&u: Popovic in Pollak, trgovca, z Dunaja — Löwy in Kolin, potovale», z Dunaja. — Poltnlg. potovalec. iz Gradca. Pri Slona : 1'loi, c. kr. notar, iz Žužemberka. — Fr. Fisehbach, Lilles, trgovca, z Dunaja. — Wechsler, trgovec, iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: Sturm iz Opatije. — Zehi i/. Celovca. — Itadač iz Zagreba. TrmiciiNko sporočilo. a rt a Cas opazovanja 10 7. u. zjut 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje zi-iikomcra v inm ïir 730 o 729 1 toplomera po Celziju in-TF 22-8 172 « f* Se 5 o"5 S r; C Veter Vreme brezv si. vzh. si. zap. megla oblačno n 0'00 Srednja temperatura 17-9", in 4-9" nad normalom Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 11. maja. Papirna renta 5(» kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; ¡eden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. ^Zdravila za živino.>JK Stnpa živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. okrogle in Iskrene. Kravedobé mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le i>0 kr., 5 ziiinotkov z rabilnim navodom samo - gltl. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretégu žil. otekanji kolen, kopitnih boleznih,otrp-ncnjl vbokn,vlu-iži itd., otekunji nog, mehurjih na nogah, Izvliijonjl, tlščanji od sedla In oprave, itd. s kratka na nji h boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred saiin 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkôczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (31) in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Proda se i t. prosi c rok«: 14- oken s steklom, 23 oknic (Balken), 7 vrat, (3—3) 1 velika vrata. Ponudbe: Ljubljana, Poljanska cesta, 36. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar so peni prav močno, ako se /, vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in r.izkadi kakor se steklenica odinaši. reskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v želodcu mokril, dolgotrajnem kataru dihal, zlatej žili in zlatenici. okropčajočn pijača 7. vinom a)i sadnimi šoki in sladkorjem pomešana, je Kodenska kisla voda v obče priljubljeno. Kopališče Radensko. Kopanje v slatini in v jeklenici vpliva posebno pri: protinu, bolečinah mokri), malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva: Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani ogersko francoske zavarovalne banke (Franco - Hongroise) sprejema po najnižjih cenah in najugodnejših pogojih, tako, da se pri poglavitnih pridelkih polovico in pri drugih tretjino zavarovalnino že naprej odpusti in le pri slučajnem odškodovanji vraeuni. 'Vsakoršne škode preračuni,¡o se jako vestno ter se takoj izplačajo. — Zavarovalnina plača se na željo tudi po žetvi. Marljivo potovalne zastopnike radovoljno sprejema ter se najuljudneje priporoča glavni zastopnik .Ioh l>Mllliai, (2—1) v Ljubljani, Marijin Trg štev. 1, nasproti Frančiškanski cerkvi. Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (.14) [¡serai ] v Toplicah na H>oleiij sitem se je odprlo s I. majem. Tam je pošta iu telegralična postaja. Ze-leznične postaje so: Ljubljana, Litija, Videm-Krško. Vozi se tje 5—7 ur. Za dobro hrano in pijačo je najbolje preskrbljeno. (3—3) Kulavic, zdravnik. Na uajnovejši in najboljši način umetne in Z0D07 jP| ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. — od-straujuje zobne bolečine z usmrtenjem živca ® I>ra prodaj je ffhišaS v Florijanskih ulioah it. 33, v kateri je stara, dobro obiskovana gostilna. Natančneje poizve se v prvem nadstropja na desno. (3_2) zobozdravnik A. Paichel, i k e g a (čevlja I. nadstropje. I I I I I UlI X I X 2 X Z poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, ¿i v raznovrstnih oblikah, istotako Sledilna ognjišča ^c priporoča po najnižji ceni Fran Jevniltar & Comp. U. V. (12-4) Tržaška cesta št. 29 v Ljubljani. Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po 14mesečni rabi od mene same izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter ze jio kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da pierano ne osive. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih iri več lončkov 25% rabat iu 1'ranko-pošiljatev. (20—12) 1'rečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo lto^nto zalogo klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna = dela, = ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trg it. 8 v Ljubljani. G(/. (lijakom dovoljujem prednostne cene. (15-7) V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega je uradno koucesijouovana. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda (Rdmerbrunnen) I>i*i Kogatcn. Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se mineralna kisla voda, katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane siphou kisle vode. (23—3) Na prodaj je v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko). Odlikovan: 1873, 1881. ïf O- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., ZieglergasHe 27. Zastopnik Franc Briickner. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeli ornati. Odlikovan: 1873, 1881. 1 il m iti 7i\ 1 11 m P m is Andr. Druškovic trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoča po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štor je za štokadoranjc, sam,ohol niče, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in ltoman-ce-ment, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in iiioeno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele.; Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu ¡8,1 a si la za romanje naj se prej ko mogoče naznanijo (8) Xll j vs peš noj Šli čistilna mineralna voda rane Josipova grenčica, priporočena od I. zdravniških veljakov zaradi gotovega in pri tem lagodnega vspeba, ne neprijetnega okusa in tudi pri trajajoči rabi brez slabih nasledkov. Majhen popitek. Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lassniku v Ljubljani. Ravnateljstvo v Budimpešti. Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča trgovina z železnino in orodjem na mestnem trgu lO, vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelo-vanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za go-senice, ročna lopatica, drevesna ? žaga, sadni trgač, dreves, škarje, T cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. l.f.f.f.f.f.H"f-fi H-t-f •HN«MMM*Nf«l«NtNIMM«HM«4 Krščanska in slovanska konkurenca!!! (10-6) Prečastita duhovščina, krščanski in slovenski učitelji in meščani se uljudno prosijo, naj ko-! likor moč podpirajo to solidno, ceno, edino! krščansko in slovansko konkurenco! : J» Poletno „kamgarnasto" blago za moške obleke, elegantno, trajno in pristno-pralno. 00 ein. široko. Za eno obleko 612 metra le 3 gl. Brnsko sukneno blago 0 le dobro vrste: • 310 m. zal obleko 350 $ 3'lo m. „ 1 „ i> — S 310 m. „ boljšo „ 7-80 • 310 m. „ lino „ 9 50 3-10 m. „ najfinejšo „ 12 50 Brnsko blago za suknje 2-10 m. za zsornjosuknjo IV30 2 10 m. „ „ lino ,. 8 40 • 2 lOiu. ,. „ najtinejšo 12.00 • Črno blago za obleke za duhovnike in salonske oprave 120 m. dosking za hlače 3 50 120 m. perneime suknja in telovnik 7 20 Vse, kar ponujajo druge 1 tvrdke, ima krščanska kon-) kurenca tudi, in sicer bolje in ceneje. Za ženske oprave gladko blago v vseh barvah kašmir 10 m. 4 50 volnat atlas 10 m. 6-50 Pralno poletno blago kreton najlepši obrazci 10 m. 2 80 ! satin najlepši obrazci 10 m. 3-drajdrat, siv. svetel in teman j 10 m I. 3 50, H. 2 80 i Za domačo rabo: Domače platno20 vati.4/,4 20 ! 29 vatlov 5lt 5 50 i sifon tin 29 vatlov 5 50 .. srednji 29 vatlov 4 50 kraljevska tkanina 29 vatlov *u 5-80 „ 29 vatlov 6/4 7 50 kanafas pristno-barvan 29 vatlov 6 -oksford pristno-barvan 29 vatlov 4-50 servljete 6 kom. 1-20 Vse. kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sieor boljo in ceneje. Krščanska konkurenca ^Ifv.:;-»Ir^r rinlnpho naj se izvrže proti poštnemu povzetju, ' DUH UL , pošljejo naj se pod naslovom: Erstc osterr. behord.eoncesK. Huiidels-Auskunfts-Iturcau in Brtliin. Tukaj naj se zahtevajo tudi obrazci in ceniki. »••••••NM*NMMHtMmHMM«M x Brata Eberl, * M Izdelovalca oljnatih barv. firnežer, lakov £ in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. || l^jnu Rl>Eji»«s;», ^ Jf za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ 4A v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. jf Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pusicah (Blechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. ¡¡C Ooiiilco mi ztihtoviiiijo. : Zobozdravnik Schweiger stanuje pri Maliču (hötel Stadt Wien), II. nadstropje št. 23. tf) Ordinira od V210. do 1/21. ure «> zjutraj in od 2. do 5. ure popo-ffi ludne. m Ob nedeljah in praznikih od S V, 10. do 1. ure. (i3) 2L "Velilto iz;l>ei*o in zalogo modernih navadnih in najelegantnejših, isto tako (9-5) wr «i ežn i ko v ns v vseh velikostih, izgotovljonih iz zanesljivo trpežnega blaga, priporoča po čudovito nizkih cenah X-..jiil>ljutm, Itl-HIl ¡Kli<». L. MIKUSCH, izdelova-telj soln6aikor in. dežnikov. JIcHtill trjf At. IS. Prejema vsakovrstna naročila na kostum-Holnčnike, preoblači in popravlja slaro dožnikc in solnčnike trpežno in po iiixlo ceni. Naročila izven Ljubljane, tudi na posamne solnčnike ali dežnike, izvršuje točno po poštnem povzetji. Razprodajalcem so na zahtevanje Izvirni ceniki franko na razpolago. „AZI EN DA", avstrijsko-fraiicosko <1 mštvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečni m slučajem NA DUNAJI, ----- Plačani delniški kapital in drugo poroštveno premoženje družbe znaša čez dva milijona goldinarjev avstrijske veljave. Pisnl-iisi vodstva nahaja se: iia T>mi«ji, J., IVipplino-ei'strasse 43. Zastopništva so: na Dunaji, v Budapešti, Pragi, Lvovu, Gradci, Inomostu. „DA." zavaruje proti škodi po toči po iinjnffoAitej8ili pogojih in za trdne premije, ne da bi se trehalo pozneje doplaeevutl. Premije se odmerjujejo kolikor mogoče ccnd in plača za premije se kreditira, nko se želi. Škode se kulantno likvidirajo in točno Izplačujejo. Zastopnike za ono kraje, kjer društvo Se ni zastopano, vsprejema in pojasnilu v zavarovanji daje VrA glavni a asi o p v Ljubljani, pri J tJ Proseiieii, Šelenburf/ove ulice št. ,'i. (2-i) Deller-jev Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGrER-ju v Ljubljani, Rimska cesta i). radgonski (J (24—1C) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-nlajenju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju). najčistejši alkalični 3HF~>e zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda).