tribuna
LIST STUDENTOV   LJUBLJANSKE  UNIVERZE
UBEJUJE UREDNISKI ODBOK: DRAGO   COP,   MIRO   DVORSAK, MARJAN    KUNEJ,    JANKO    PO«
POVIC,  EDO   RAZDRIH,  BOJAN  SAMARIN,   DUSAN  VOGLAR  IN  VLADO   2LAJPAH.   ODGOVORN)
IN GLAVNI  UREDNIK  JANKO POPOVlC,   UREDNISTVO   ZN   DPRAVA   —   LJUBLJANA,   MIKLOSl-
CEVA Sa — TEL. 31-102. TEKOCl   RACUN    600-70/3-5«7.    ROKOPISOV   NE   VRACAMO.    LETNA    NA-
ROCNINA  200   DIN.   TISK:   CASO PISNO   PODJETJE   »SLOVENSKI    POROCEVALEC«.
LETO IX.  STEV.  1/2
LJUBLJANA
28. januarja 1959
ČETRTA PLAMENICA
Doba, ko postaja sociali-zem svetovni družbeni pro ces, ko se povsod po svetu porajajo nove družbene tež-nje, novi družbeni odnosi in nove družbene vrednote, nas je zajela z vso &vojo veličast-nostjo in neiz.prosnostjo. Od vsakega človeka, še posebej pa od mladine zahteva, da se opredeli, da si najde svoje pravo mesto v družbi, se po-stavi v boj za vse naprediio, pozitivno in novo.
Če hočemo izpolniti svoje naloge, moramo biti priza-devni, kritični in odgovorni v svojem ustvarjanju, preda-ni ciljem in idealom skupno-sti, človeški, samobitni in požrtvovalni.
Mladi smo in se moramo v dobre soustvarjalce druž-benega razvoja in borce za napredek Šele vzgojiti. Toda stanje, v kakršnem je danes univerza, nain le v majhni meri omogoča vzgojo v ustvarjalnega izobraženca, prej nas s svojimi negativni-mi vplivi pri tem ovira. Uni-verza nikakor ne more zago-toviti ali celo izvajati tako celovite, sistematične in splošne vzgoje, kakor bi nam bila potrebna, če naj kdaj pozneje prevzamemo in tudi zadovoljivo izvršimo vse družbeno političoie naloge, ki jih bo pred uas kot pred izo-bražence postavijalo življe-nje.
Naše oblikovanje in naša vzgoja morata biti osinovana na širših osnovah, na širšem delovanju in grajenjii. V pol-ne osebnosti, ki bodo vedno zmogle vse družbene obvez-nosti, nas lahko izoblikuje le aktivno delovanje v družbi,
aktivno    posegauje v njene probleme in njen razvoj.
Družbeno politična organi-zacija — Zveza studentov ima v tem pogledu ogromne in odgovarne naloge. Lahko rečemo, da jib je v prete-klein obdobju od III. kon-gresa v Beogradu pa do IV. kongresa sedaj v Sarajevu večinoma zelo dobro izpolni-la. Uspelo ji je, da je svoje elane na najbolj neposreden in aktiven način vkljuoevala v življenje družbe, v usmer-jauje njenega razvoja, v nje-no graditev in reševanje družbeno ptolitičnih; probls-mov. Ob tem je po&redovala študentom osnovne družbeno politične zakonitosti in te-meljna spoznanja marksizma in lenmizma.
Poleg izpolnjevanja teli svojih osnovnih nalog se je organizacija še zelo prizade-to ukvarjala z raznimi vpra-šanji, ki so zelo neposredno zvezana s študenti, unj.ve.rzo in življenjem ter delom štu-dentov na univerzi in skula-la tudi tu uveljaviti svoje na-predne težnje im komcepcije.
Ce v tem delu ni vedno uspela, je krivda tudi v dol-gotrajnosti in zapletenosti procesa našega družbeoiega razvoja in graditve ter v po-nekod &e dovolj močnih kon-servativnih    in    negativnib
tendencah ter pojavih. »v
Velike naloge, ki so bile postavljone pred organizaci-jo v času med obema koa-gresoraa, so zahtevale, da v delo vključimo cem več štu-dentov in se lotevamo pro-blemov čim konkretneje ln
stvaraeje. Tako so bili ob podpori zelo velikega števila članstva doseženi res izredni uspehi na vseh področjih de-la.
Ideološko in palitično de-javnost Zveze študentov je vsebinsko dolofevala v prvi vrsti potreba iu želja študen-tov, da spoznajo in analizira-jo vprašaaja na&ega družbe-no ekonomskega in dmžbe-uo politionega razvoja ter si ob temzgrade svoj svetovni in politimi nazor.
V ideološko političaem de-lu so se razvile kvalitetnej-še in nove oblike, ki so naj-vanju socialno ekonomskih bolj ustrezale želji študen-tov, njihovemu ideološkemu in politionemu nivoju, stroki, katero &(tudirajo, in ostalim pogojem, v katerih dolajo in živijo. Močaa impulz pa je v delu na tem področju dal VII. kongres ZKJ in študij njegovega materiala.
Ob vseh uspehih so seve-da pojavlja tudi niz slabosti in napak. Tega dela se"nam-reč veokrat lotevamo pre-splošaio, neprizadeto, zgolj iniormativno in neproblem-sko t©r naiu ne uspe vanj pritegniti vseh članov orga-nizacije. Pomanjkljivost je tudi v tem, da je v našenn delu vse> preinaio teoretičns-ga in sisteinatimega poglab-ljanja v posamezna vpraša-nja družbenega razvoja m in marksistirae znanosti. Že ob marsikateTem neuspehu smo s© žal zavedli, da samo prakticističai, zvodeneli in hudo poenostavljeni aktivi-zem brez globljih teoretionih in znanstvenih osnov ter šir-
še razgledanosti njkakor ne more zadostiti vsem potre-bam ideolo&ko političnega dela med študenti. V tej smeri bo torej potrebnih še mnogo naporov, tako v orga-nizacijskem kot v&ebinskeift pogledu.
Ideolosko politižoo delo daje cilje, smisel in vred-nost vsemu o&talemu delu organizacije, zato se tudi ob njem toliko zadržujemo, ka-dar razpravljamo o Zvezi študentov. To delo obvaruje organizacijo pred tem, da bi bila pri delu na drugih pod-ročjih — pri kulturnem de-lovanju študentov, pri reše-vaaju socialno ekooumskih problemov, pri mednarod-nem sodelovanju,, pri napo-rih in ob refomiranju našega visokošolskega gtudija, pri vzpostavljanju telesno vzoj-nega, športnega in družabne-ga življenja itd. — zgoJj oz-ka, apolitiona, prakticistična ali sindikalistična v najslab-šem pomenu besede. Polno-krvno in res sistematično politično delo ji omogoča, da na vseh teh področjih razu-me in spozna napredne druž-bene težnje, potrebe in po manjkljivosti ter tako deluje res konstruktivno, ustvarjal-uo in borbeno, ^&r je za tako družbeno politično organiza-cijo kot je Zveza študentov Jugoslavije nujno.
Če je bil korak od III. kongresa do IV. kongresa Zveze študeaiitov velik in po-memben, želimo in hočemo, da bi bil korak od sedanjega kongresa še večji, še u&peš-nejši, še zrelejši,
V JUBILEJNO LETO
APRILA TEGA LETA bo preteklo 40 let od ustanovnega sestanka KPJ in oktobra letos prav  toliko  od  ustanovitve  SKOJ.  40 let vztrajne aktivnosti, razvijanjainnavideznih, prisilnih zastojev, nenehnih napadov in umikov. Leto legalnega obstoja in dolga leta ilegalne borbe, polnih menjav med zmagami in porazi. Številne žrtve, več-kratne zablode, napake, vplivi preživele socialno- de-mokratske dediščine, ki se je v obliki frakcionaštva lepila na delavsko gibanje. Toda nena<čelno borbo sta zakon družbenega razvoja na eni strani in pravilna življenjska orientacija na drugi, premostila.
ODTRGANOST VODSTVA od delavskih množic je novim, v policijskih zaporih in v težkih pogojih ilegalnega delovainja prekaljenim kadrom uspelo od-praviti, še več, uspelo jim je povezati delavsko giba-nje s kmeokimi množicami in ostaiimi delovnimi Ijudmi v skupno fronto proti skupnemu sovražniku. S pravilno oceno narodnostnega vprašanja in njegovo povezavo z vprašanjem borbe delovnih ljudi za social-no osvoboditev, je Komunistična partija pripeljala naircxino-osvobodilini boj do zmage. Odveč bi bilo še posebej podčrtavati njeno vlogo v socialistični gra-ditivi.
SKORAJ V SAMO OBDOBJE konstituiranja jugo-slovaiiske Komunistične partije lahko sledimo tudi delovanju komunistov in napredno usmerjenih štu-dentov na Ijublrjanski univerzi. Od marca 1920. datira Društvo študentov-koimuniistov, ki skuša naito preko Vsta.j€nja, ICluba študentov marksistov, Bloka levih in Kluba neodvisnih akademikov vegitirati v 20. letih na univerzitetnih tleh. Močno so že zabrisani sledovi dela tega obdobja, po svoje težkega in iščočega, bolj čtKtrvenega kot o^ganizacijsko trdnega. Pa tudi tedaj Hi manjkalo koiiikretnih akcij. Stavka na tehniki leta 1920, spopadi na univerzi leta 1923, demonstracije in večdnevna stavka novembra 1925 kaže na živo odgo-varjamje napredne štud,^.?ike mladine na aktualne ttniverzitetne in splošne p^obleme. Omeniti je v tem obdiobju tudi gibanje študentov okrog revije »Mlar-diaa«, ki iz onemoglega družbeno političnega stanja išče marksistLGno oirientacijo.
6. JANUAR IN OBDOBJE po njem sta grozila z§4reti vsako napredno usmerjenost v državi in s tem tUdi na -univerzi. Z aretacijaimi komunistov in prepo-VCCljo vseh nerežimskih organizacij, so skušali docela 3©$#ti vsako napredno gibanje. Toda pa prvem, na-^j^feznem iispebii, je na univerzi prišlo do, lahko JI^DK), prvega   protesta   proti   šestojanuarski dik-
taturi. Od demonstracij ob predvolilni kampanji jeseni 1931 in spopadov s policijo decembra istega leta, do velikih demonstracij 27. januarja 1932. 1. sega val množičnega nastopanja študentov pri zatiranju osnov-nih člaveških pravic in svobode. Te akcije se nato nadaljujejo kot protest proti nečloveškemu ravnanju z zaporniki v Sremski Mitrovici in kot klic proti vsaki nameri posegati v slovenske narodnostne pravice do popolne slovenske univerze. Med tem odporom do velesrbske in protiljudske politike slovenske buržo-azije, je partijski organizaciji na univerzi uspelo organizirati šioroko fronto in s tem enotnost napredne študentske mladine. Ilegalno so tedaj izhajali Rdeči signali, glasilo Komunistične partije na univerzi. Njena dejavnost odslej ni bila več pretrgana. V tej ali oni obliki so študentje komuništi in levičarji iz-vajali akcije v okviru univerze, pa tudi izven nje. Zaradi komunistične usmerjenosti so oblasti razpu-ščale akademska društva, a so vendar bila vsaj za-časno prisiljena potrjevati druga. Mladi Triglav. Slovenski klub, zadnji letniki Akademskega glasu in časopis »1551« so bili legalna oblika partijske dejav-nosti. V društvu Dom visokošolk se je razvila močna partijska aktivnost, ki je s poletnimi delovnimi in narodno obraimbnimi tabori segala iz univerze tudi na slovensko podeželje.
V ZADNJIH LETIH pred vojno je bilo poleg po-novne potrebe po branjenju interesov slovenske uni-verze in podpiranju zahtev po njeni organski rasti, predvsem aktualno združevamje študentskih sil v enoten naroden blok. Dejavnost klerofašističnih stra-žarjev je to onemogočila. Ti so s svojo dejavnostjo pospešili diferenciacijo študenteke mladine in spopadi napredno Ujsmerjenih študentov z njimi so bili po-gosti.
25. DO 27. MAREC 1941, prostovoljstvo, odhodi v partkane, in štiri odločujoča leta narodno osvobodil-ne borbe. Številni padli študentje Ijubljanske univer-ze in številni preživeli borci govorijo o častni udeležbi slovenskih Študentov pri stvarnem reševanju sloven-skih socialnih in nacionalnih vprašanj.
ŠTEVILNE POVOJNE MLADINSKE akcije, proge, avtostrada...
BLIZU SO ŠE TE STVARI. Spominjamo se jih še. Vsekakor je v njih vez z dogajanji, s prizadevanji, z borbami tja do dvajsetih let tega stoletja. Borbk za življenje je bila v središču boja, borba za žiTjljenje vseh, ki so bili in so pripravljeni z delom boriti se zanj.
Naše naloge in dolžnosti
\/ SVETU, KI JE TAKO POLN NASPROTIJ, DINAMIKE IN NOVEGA, KAKOR JE NAS, NIKAKOR NE MOREMO OSTAJATI OB STRANI. RAZRESEVANJE NASPROTIJ, NENEHNA RAST IN DVIGANJE, NEZADR2NO PORAJANJE NOVEGA — VSE TO NAS PRIVLACI, V VSEM TEM JE NEKAJ, KAR CUTIMO ZA SVOJE. 2ELIMO SE VKLJU-CITI V DRUZBO IN V NJENEM RAZVIJANJU POLNO ZAZIVETI. 'IODA NASA POT JE VCASIH TEZKA.
^AMEGA SEBE IN SVOJEGA POSLANSTVA SMO SE ZAVEDLI SREDI VSEGA NOVEGA, KI NAS JE OBDAJALO, SREDI SILNE RASTI, KI NAS JE PRITEGNILA. ZA NAS SAME NI BILO VCERAJŠNJEGA, BILO JE LE JUTRISNJE '— V NJEM SMO VIDELI UVELJAVITEV SAMEGA SEBE, URESNlClTEV NASIH PREPROSTO CLO-VESKIH, ELEMETARNIH IDE/LOV.
| ^RUZBENO DANOST, V KATERI NAJ DAMO SVOJIM 2IVLJENJEM SMISEL, SPREJEMAMO Z NAVDUŠENJEM, S TISTIM MLADINI LASTNIM NAVNDUŠENJEM ZA VSE, V CEMER VIDI URESNlCEVANJE NOVEGA, SVE2EGA, NJEJ LAST-NEGA. V TEM NEBRZDANEM POJAVLJANJU NOVEGA, V BREZOBZIRNI GRA-DITVI, KI TERJA SAMO ODGOVOR: DA ALI NE, SI MORAMO NAJTI SVOJO POT, SVOJE MESTO, NAJTI NACIN, KAKO VKLJUCITI V TO, KAR SO ZAPOCELI OCETJE, NASE LASTNO, SAMOSVOJE HOTENJE IN USTVARJALNOST. IN TO JE TISTO, NAD CEMER VCASIH POSTAJAMO NEBRI2NI, CESAR NE MOREMO VEDNO DOSLEDNO IZPELJATI.
J^ ASA 2IVLJENJA IN NAŠE OSEBNOSTI SO SE MLADE, NEIZBRUSENE — SEDAJ JIH SELE OBLIKUJEMO V GLINI, ODLILI V BRON ALI IZKLESALI V MARMOR JIH BOSTA 2IVLJENJE IN DELO ŠELE KDAJ POZNEJE. V NAS SE SE VSEVPREK PREPLETA, KOT V MLADEM GOZDU, PREPLETA SE, VIJE, HOCE KVlSKU IN ZA-MIRA. MLADOSTNA UPORNOST V NAJRAZLICNEJSIH INAClCAH, OBCUTEK UTESNJENOSTI V DANOST, KI JI NISMO MI SAMI POISKALI OBLIKE IN VSEBINE, HOTENJE, DOZIVETI SRECO, IZPETI SI OD NJE DUSO, 2ELJA, NE SAMO 2ELJA, 2E NTJJA, DATI ClM VEC SEBE VSEM LJUDEM NAOKOLI, POVEDATI JIM, DA SMO TU, DA 2IVIMO, DA HOCEMO DATI 2IVLJENJU VSO SVOJO CLOVESKOST IN MOC. VSEGA TEGA JE V NAS DOVOLJ IN SE PREVEC.
J^ LEMENTARNO, OB ASOCIACIJAH KRVI IN SMRTI, 2IVI V NAS ZELJA PO SVOBODI, SVOJIM OSEBNOSTIM IN SVOJEMU DELU JO HOCEMO DATI — KDO, KI JE TAKO MLAD IN TAKO POLN HOTENJ, NE BI S SKELEClMI OCMI IN OD KRVI NAPETIMI ROKAMI HLEPEL PO NJEJ?
J A 2ELJA JE TAKO ELEMENTARNA IN MOCNA, DA POSTAJA VCASIH 2E ABSTRAKTNA IN DUSECA SE V BREZPROSTORSKIH TKANJIH IN KONSTRUK-CIJAH. IN S TEM RES NE VEMO KAJ POCETI. PO VSEH ZALETAVANJIH ZORI V NAS SPOZNANJE, DA SI SVOBODE NI MOCl SKONSTRUIRATI, SI JE VZETI IZ SVETA, KI GA NI. USTVARITI SI JO MORAMO Z DELOM — Z DELOM ZA VSE LJUDI, ZA VELIKE IDEALE.
j^ ASA MLADOST TERJA IDEALOV IN BOJA, ZATO SI VSE TO JEMLJE POV-SOD, V SEDANJOSTI, V DEDISCINI PREJSNJIH RODOV, V SVOJEM LASTNEM ZAGONU IN USTVARJALNI MOCI. NOBEN IDEAL NAM NI PRESPLOŠEN, DA NE Bl V NJEM HOTELI IZRAZITI SVOJEGA LIKA CLOVEKA — BORCA IN GRADI-TELJA TER PO NJEM 2IVETI.
gj^ AVEDAMO SE SVOJIH NALOG IN OBVEZNOSTI. ZAVEDAMO SE, DA STO-JIMO NA PREHODU, DA MORAMO DOKONCATI BOJ, KI SO GA PRlCELI RODOVI PRED NAMI IN IZVESTI NJIHOVE VELIKE ZAMISLI, NA NAS JE, DA ZGRADIMO LEPSE 2IVLJENJE IN MU URESNICOIO LEPŠO VSEBINO.
\ E ZAHTEVE SO OSTRE, NE MOREMO SE JIM IZMAKNITI. IN TE2KE SO. ZATO SI ISCEMO PODPORE IN POMOCl — V ZDRU2EVANJU, V SVOJI STUDENTSKI ORGANIZACIJI.
IfekflJ problemov o uvafanju reforme Studi)a
Oblsk na zdrožefi^
Doseči moramo nov lik socialističnega študenta
Ceprav se je v letoSnjem letu vpisalo
V PRVE LETNIKE RAZNIH FAKULTET OKROG 600 STUDENTOV MANJ KOT PREJSNJE STUDIJ-SKO LETO, SE PROBLEMI, KI NASTOPAJO VSAKO LETO IN SE POSEBNO PERECE IN OČITNO KA2EJO V JESENSKEM VPISNEM ROKU, NISO PRAV NlC SPREMENILI, KAJ ŠELE, DA BI KATERI ODPADEL.
Vsl dobro poznamo težave, ki toujno spremljajo prehod z ne-kam lagodno udobnega načina gimnaztjskega učenja na precej drugačni univerzitetni, da oma-terialnih in drugih težavah za-radi največkrat nezadostnih os-novnih življenjskih pogojev, ki sprejmejo prav na začetku uni-verzitetnega študija veliko ve-Hno na novo vpisanih študentov, niti ne govorimo.
Prejšnje generacije študentov so svoje neurejene materialne razmere »reševale« s honorarni-mi zaposlitvami in podobnim, kar nikakor ni ravno vzpodbud-no vplivalo na študij in je bilo števllo vpisanih v ogromnem nesorazmerju s številom diplo-miranih študentov. Vse to je se-veda imelo za posledico pre-majhen dotok nujno potrebnih visokokvalificiranih kadrov v proizvodnjo oziroma v družbeno dejavnost.
Novi zakon o univerzl je nza-konil celo vrsto pomembnih do-ločb, predvsetn kar se tiče skraj-Sanja univerzitetnega študija, večje strogosti izpitnega režima in sploh celotne organizacije univerze. Stopil je v veljavo z letošnjim letom, nova generaci-ja že študira pod novimi pogoji in prav gotovo ni slučaj, da je vpis letos tako zelo vpadel. Pri takem poostrenem študijskem režimu ne preostane namreč do-sti časa za kakšno izvenštudij-sko udejstvovanje in ker sistem itipcndiranja še ni urejen, niti izveden tako, kot bi bilo treba, se je nujno pojavilo vprašanje, kdo bo lahko študiral. Posebno le* ker se je oskrbnina v domo-
vih zvišala tako, da jo študent, zgolj štipendist le s težavo zmo-re, kot nam je to pokazala an-keta o višini štipendij.
Kljub manjšemu vpisu v le-tošnjem šolskem letu se na ne-katerih fakultetah posebno pe-reče javlja problem »prenatrpa-nosti«. Zaradi neomejenega vpi-sa se je namreč vpisalo v prve
letnikenekaterih fakultet toliko študentov, predvsem iz drugih republik, da je kapaciteta pre-davalnic ponekod za dva do tri-krat prekoračena. Kako to vpli-va na končni uspeh, je menda vsakomur jasno, posebno še na tehniških fakultetah. Zato je po-trebno, da se tudi na naši uni-verzi uvede omejen vpis, kakor so to že storili v drugih naših republikah. S tem bo nedvomno prizadeto precejšnje število mla-dih Ijudi, ki jim bo onemogoče-no posvetiti se študiju, toda otnejitev vpisa je v <lanih po-gojih prav gotovo edini način, da bodo lahko vsaj vpisani štu-dentje v roku dokončali svoj študij.
Prav tako pomembno Je vpra-šanje učnih pripomočkov, ki jih
je premalo ali pa jih sploh ni. Upajmo, da bo tiskovni komisiji pri Univerzitetnem svetu vsaj v glavnem uspelo popraviti to ve-liko pomanjkljivost, če se že za-hteva, da naj študentje letošnje-ga I. letnika v redu študirajo po novem univerzitetnem statusu.
Težave nastajajo tudi pri vpflašanjn subveimionfranja ozi-roma z institutom samopomoči, kftf je ponekod več za ugodno rešitev prepotrebnih prošenj kot pa je sredstev na razpolago.
Lahko bi nanizali še celo vr-sto problemov in težkoč, ki so se pojavile pri naših kolegih iz letošnjih prvih lctnikov, ki jitn študij nikakor ne bo lahak, saj so pogoji potencirano zahtev-nejši, ob minimalnem prepo-trebnem izboljšanju pomanjklji-
vosti, ki so nastale in se kopl-čijo iz leta v leto. Moramo jim pomagati, saj bodo pozitivni do-sežki koristili vsem.
Z novim načinom študija mo-ramo doseči nov lik socialistič-nega človeka — študenta. In prl izgrajevanju le-teh ne bo-mo začeli šele pri letošnjem pr-vem letniku, temveč tudi pri vseh ostalih, tja do absolventov. Toda tudi pogoje študija je nuj-no treba izboljšati, — od real-nejšega načina štipendiranja pa do vzdržnejšega stanja po domo-vih in predavalnicah.
Ko bo urejeno vse to, kar nuj-no terja rešitev, bomo tudi ob novih pogojih latiko govorill, da se je način študija in pojem štu-denta bistveno in vsebinsko spremenll.
Vprašanje prehrane v Osrednji študentski menzi
Hočemo svojo in kvalitetno menzo
HRANA IN STANOVANJE. S TEMA DVEMA PROBLEMOMA SE SRECA VSAK STUDENT, KO PRIDE V LJUBLJANO, DA BI NADALJEVAL STUDIJ NA UNIVERZI.
O HRANI V NAŠIH MENZAH SLlSlŠ VSAK DAN VEC PRIPOMB, KI JIM NISO RAVNO V CAST. HRANA JE SLABA, OBROKI PREMAJHNI, CENE VISOKE. STUDENT SE ZATO SELI IZ MENZE V MENZO, MKJER PA NE NAJDE HRA-NE, KI BI PO KALORICNOSTI, POSEBNO PA 8E PO CENI ODGOVARJALA NJEGOVIM MOZNO-STIM.
Ze lansko Ieto so se cene v naših domovih in v Osrednji študentski menzi dvignile, letos pa predvidevajo ponovno podra-žitev.   Štipendije   so v glavnem
ostale nespremenjene, kljub te-mu, da zakon o štipendiranju predvideva povišanje. Res je, da skuša socialno ekonomska komi-sija pri UO z dajanjem subven-
cij vsaj delno kriti vedno večje izdatke za oskrbo, toda te sub-vencije so v večini primerov nizke in so le zasilen fzhod iz tega stanja.
Tudi na letošnjl skupščini ZŠJ ljubljanske univerze so delegati govorili o vpraSanju Osrednje študentske menze. Osrednja štu-dentska menza je v zadnjem času izgubila precej svojjh abo-nentov. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kaj je vzrok takemu stanju. Odgovori študentov, ki so se hranili v tej tnenzi, pa se sedaj hranijo v Sindikalni men-zi, Ljudski kuhinji ali Delav-skem domu, so si enotni v tem, da so cene z ozirom na kvaliteto hrane previsoke. Pa tudf prlbor, posoda, prti in postrešba niso ravno na zavidljivi višinf.
Osrednja študentska meosa ima kapaclteto 1800 dvojnih obrokov, dnevno pa izda le okrog 1000 kosil in 400 večerij, kar nedvomno poveča režijske stroške. Ti stroškl se prenašajo na ceno obrokov, pri tem pa je najbolj prizadet žep abonenta-študenta.
Kak? je v dcu|i}» menzab, kjer se hrani vednp več štndentor? Medtem ko Osrednja študentska raenza prejema letno 3,000.000 din subveneij, poleg tega pa še podpore v obliki hrane, kot so mast, sir, mleko v prahn in po-dobno, pa so vse ostale menze brez kakršnih koli podpor ali subvencij. Vse to bi moralo da-
jati Osrednji itudentskl menzi neko prednost pred ostaliml, tako v kvaliteti hrane, kot tudi ceni. Na žalost pa temu ni tako. Cene hrani v drugih menzah, v katerih se sedaj hranijo štu-dentje, so nižje ali pa enake ce-nam Osrednje študentske menze, poleg tega pa moramo opošte-vati to, da je kvaliteta hrane večkrat celo boljša.
Stalno manjšanje števila abo-nentov in delovanje s polovično kapaciteto postavlja vprašanje rentabilnosti te menze, ki bo postalo še bolj pereče, ko bo za-čela delovati nova menza v Stu-dentskem naseljn. Tedaj se bodo morall stanovalci naselja abo-nirati v menzf štndentskeffa na-selja in število abonentov v Osrednji štndentski menzi bo zopet npadlo za nekaj deset, 8e ne več abonentov. Tako bosta tlelali obe menzi s polovično ka-paeiteto. Rezijski stroški bodo rasll, hrana se bo podražlla in štndentov že tako prazen žep bo moral prenašatl tudi te režijske stroške. Temn vprašanjn po-novne podražitve in delovanjn menz s polovičnimi kapaciteta-mf, bosta morala Zveza Itoden-tov in Knratorij domov in menz posvetiti vso pozornost.
Studentje goiovo potrebuje-mo svojo menzo, toda le tako, ki bo poslovala na tak način, da bo ob subvencijah, ki jih sprejema lahko nndila študentom kvali-tetno hrano.
NISMO  ZADOVOLJNI — POGLED  V  OSREDNJO   STUDENTSKO   MENZO   OB   CASU   KO-
SILA
DELEGAT! IN GOSTJE 7 LJUBLJANSKE JNIVERZE
ODPOTOVALi NA IV. KONGRES ZVEZE ŠTUDEN-
TOV JUGOSLAVIJE V SARAJEVO
Na kongres Zveze študentov Jugoslavlje, ki bo od 29. januarja do 31. jaoiuarja 1959 je z ljubljanske univerze odpotovala delegaclja štu-dentov in gostov. Na pot so odšli: Ferdo Medel, Francka Strmole, Ciril Čehovin, Janez Cemažar, Eniest Petrič, Maks Vreča, Janez Silc, Dušan Voglar, Silvo Devetak, Nedjo Djuiklč, Jože Vučajntk, Cedomir Stanie, Jeroslav Cukrov, Drago Bole. Peter Belšak, Joie Logar, Mi-ran Cuk, Tomislav Jovanovič, Mirko Jančigaj, Oto Narčič, Peter Erjavec, Janko Popovlč, Dušan Pfitrovič, Mitja Stupan, Viktor Tram-puž, Bogdan Kavčič, Stane Plemenitaš, Stane MarkiC, Mlran Herič, Janez Vidmar in Dušan Guteša.
289.
slušateljev
Tekstilni oddelek na fakulteti za metalurgijo, rudarstvo in ke-mijsko tehnologijo obstaja šele tri leta. Vedno hitrejši razvoj naše tekstilne industrije je za-hteval kader sposobnih strokov-njakov, ki bo znal uspešno vo-diti in razvijati našo tekstilno industrijo. Pomanjkanje stro-kovnjakov je bilo posebno pe-reče v Sloveniji, zato je Zdru-ženje tekstilne Industrije dalo pobudo za ustanovitev tega od-delka na ljubljanski univerzi, ki je vzbudil veliko zanimanje tudi pri ostalih tekstilnih podjetjih po Jugoslaviji. Danes študira na tekstilnem  oddelku  že  289 slu-
pri njih. Lastnih prostorov nl-majo, zato poslušajo predavanja na drugih fakultetah. Razbita predavanja povečujejo izgubo časa, ki bi ga ob normalnih po-gojih lahko uspešno uporabili za študij. Tudi učbenikov ni. Pomagajo si lahko le z zapiski s predavanj ia tujo literaturo. Obljubljena so jim sicer skrip-ta, toda do njihovega izida se bodo morali zadovoljiti s svoji-mi nepopolnimi zapiski.
Novi učni načrt je prinesel tudi njim precej pozitivnih spre" memb. Precej pa je prizadel prvo generacijo ali sedanji tret-ji letnik, ki že študira po novem
STUDENTKE TEKSTILNEGA ODOELKA PRI DELU
šateljev, od katerih je skoraj polovica iz drugih republik, saj je to edina fakulteta take vrste pri nas.
Posebni problemi študentov tega oddelka in število slušate-ljev je zahtevalo ustanovitev lastnega združenja. — Letos so tekstilci dobili svoje združenje, ki je že v začetku zastavilo vse sile, da bi premagalo začetne te-žave. Vse razumevanje je po-kazal tudi UO ZŠJ in Združenje kemikov, ki so jim vsak s svoje strani priskočili na pomoč.
Kot na večini združenj, tako se tudi delo združenja tekstilcev odvija predvsem v dveh komi-sijah, socialno ekonomski in študijski, čeprav ne zanemarja-jo ostalih področij. Socialno ekonomska komisija ima precej dela, saj prejema štipendije le 30 odstotkov slušateljev, zato skuša z dajanjem subvencij vsaj delno kriti slab materialni po-ložaj nekaterih kolegov.
Na vsaki fakulteti se ob štu-dijski problematiki razvijajo burne razprave. Pri večini je ta pojem vezan z vprašanjem lite-rature in študijskih pripomoč-kov, tekstilni oddelek pa se bori tudi za prostore, v katerih bi lahko imel svoja predavanja. — Morda ni vprašanje prostorov nikjer   tako   pereče,   kot   ravno
načrtu, čeprav se je vpisal pod starimi pogoji. Jasno je, da so pri tem nastale težave ob izpol-njevanju študijskih pogojev. Novi odbor bo tudi temu proble-mu posvetil vso pozornost in ga skupno s fakultetno upravo sku-šal uspešno rešiti.
Delo novega odbora pa se ni omejilo samo na ti dve področji. Skupno s kolegi kemiki prouču-jejo program Zveze komunistov, obenem pa skušajo vzbuditi čim večje zanimanje za študij pro-grama tudi med člani Zveze študentov.
Sportno In družbeno življenje je iz objektivnih razlogov ne-koliko zapostavljeno. Pomanjka-nje prostorov jim onemogoča živahnejšo dejavnost tudi na tem področju. Pripravljajo pa razne izlete, v športu se bodo udeleževali tekmovanj, ki bodo v okviru univerze. Zanimanje za šport je zelo veliko, zato nas ne bo smelo presenetiti, če bo-mo spomladi med zmagovalci športnih tekmovanj našli tudi tekstilce.
Najmlajše združenje na Ijub-ljanski univerzi je toTej uspeš-no začelo s svojim delom. Upa-mo, da se bo kmalu razvilo v eno najboljših, saj se zaveda, da družba potrebuje čim več in čim boljših strokovnjakov - tek-stilcev.
Oblrkovanje odnosov in mnenj
0 JAVNEM MNENJU
Stara resnica je, da je stvaxi all pojme težko definirati, zato naj že v začetku omenimo, da smatramo pod izrazom »mnenja in odnosi« način življenja, ob-čutenja in fcesto delovanje na dotočen način do gotovega ob-jekta n. pr. političnega vpraša-nja, knjige, gledališke igre, način, kako se oblačimo, ži-vimo in podobno. Težko je potegniti ostro mejo med od-nosi, prepričanji in mnenji, čeprav zadnja dva izraza pred-staviljata b»lj miselno in zavest-no stran problema. O javnem mnenju pa največkrat govori-mo takrat, ko je predmet odnos do nečesa, kar zanima mnogo ljudi na tak ali drugačen način, o čemer se od časa do časa jav-no razpravlja v časopiisju, ra-diu ipd.
Mnenja ln odnosi tvorljo področje dela ¦a jsnanstvenike najrazličnejših znanosti: so-dologe, psihologe, politične delavce in celo «Jkonomiste. Vsak ined njimi pri proučeva-otffU uporablja svojo metodo dela. vendar pa div« iali tri prevladujejo. Odnos do neke stva-ri in učiinek propagande lahko določimo s t>am, da upoštevamo to, kar ljudje dejansko počno. Najvažnejiša uporaba te metode ie ftfcudlj volilnih ireaultatov.
Pri tem je važno to, da se ne zanesemo pogpiolnoimia na to, kar lijiudje govori.io. misli-jO. čiutiijo ali celo, kai narneravajo s-toriti. pač pa na to, ka>r dejansko stoirijo.
V številnih Si&i&ajih pa je na.ilaž.il ndčin Ujpoifcavlrjianja javnega mnen.ia v tem, da lijud-j* od.giovoi-e na boli all ma,nj odkrita vpra-itenja o njihovih preipri^anjih ln občulkih. ijft|piatlj.ah in amtipatijah in v večlni sluča-%Qf]i&& molologl all dnugi dmižbecni delavcl
zanesejo na ie odgovore oziroma initervjuje. Metode za taka uigotavljanja so številne. Morda najboij z,nana metoda te vrste je predvolilno fugotavljanje rezultatov. Seveda za znanstvemo raziskovanie javnega mnenja ni važno to, da dobimio volllne reziultate (ki v večiai slučajev so. včasih pa tudl niso toč-ni) nekai tednov pred deianskimi reziultatl. Predvolilni rezmiltati oa dajejo informaci.ie druge vrste, ki so za nepolitičn© nam>ene dosti važnejži. Na parimer podatki o tem. katerl driužbeni sloji oziroma razredi voli.io to ali ono politiono partijo, razlike v poli-tičnih   simpatijah   med   starimi   in  mladimi,
razlike v lstem oziru med možmi in žena-ml. kiarakteris^tike neopredeljenih ttd. Za ugotavljanja javnega mneni,a in za sociolo-ga   sd   vse   to   izredno   zanimiva   vprašanja,
dosti inaini pa Zianima.io politike, katerim naj bi piravzaprav ipredvolllno ugoiavLjan.ie re-zultatov koristilo.
Mimogrede ivaj omenimo. da se take me-tode ne upora.bljajo samo v politiki. Skoraj bl lahko rekli. da danes že nl več področ-ja,   kjer   se   ne   bi   uporabljale.   Kot  primer
vzemimo javno zdravstvo, soclalriiO zaščito. šolstvo itd.
Predno bl razpravljall o tem. kai vpllva na mnenja. naj omenimo nekai karakterl-stik, ki vel-jai.it) za odnose in jih 'moramo upoštevati, Le govo-riimo o njihovl konstant-nosti oziroma 6P'remenljivosti. Te karakte-ristike so:
1.  Najbolj  očiitne so variacije v  objektu zanimanja.  Nekatere zanima bolj kot drugo polltika, druge   šport,  tretje spet Utera-tura Itd.
2.  Enako    velike varlacije  so v usinerjenosti, Nekateri so za, drugi proti  določeni  stvari.
3.  Nekatere zanima samo  po-sebno   vprašanje,   problem    in kaiejo do druigih stvari le malo
zanimanja, drugi pa ravno na-sprotno.
4. Odnosl se za različne ljudi razlikujejo bolj po pomembno-sti in moči.
In sedaj &e VTnlmo k m-orda najvažnej-šemu vprašanjiu: Kaj spreixiin.ia odaose in kateo razni faktorji delujejo nanje? Katera so najboLi efektna sredstva. da se spremene mneinja v določeno siner?
Tu bi hoiteli omeinitl predvsem neoisebne fatotorje, sredstva kot so tlsk. radlo, televi-zija in vl&go izkušnje.
Spet smo na področjiu, kjer ie bllo oprav-Ijenih mnogo študii in med njlml naive-č eksperimentalnih: D&ločenia skupina ljudi je blla pod kontroliranlm vplivom, gledali so na primer film ali pa brall kndigo in mneinija teh Ijudi So primerjall z mnenji ti-stih. (kl niso bili podvrženi podobnemu ek-sperimentu. Rezultatl takih poskusov. ki so bili   odlično   pripravljeni,   so   zadovoljwi.  —
Vendar pa tiste- kl hočejo enostavne In ne-dvioaimne odgovore na najvažnejša vpraša-nja tl odgovoirl v g-otovl merl razotaraio. Cesto si reziultaiti dveh enakih študij naspro-tujejo, kar pomeni, da kontrola v enem ali drugem primeru, ali pa v obeh, ni bila za-dovoljiva.
Zgiodi se tudl, da določena metoda vpllva. ki se ie izvrstno o^bnesla prl eni štuidi.il po-polnoma odpove že prl drugem zelo podob-nem poiztousu.
Vendar pa reziultatl. dobljeni na ta načln niso vedno nepoimemibni. Nasiprotno. Nekate-re lahfc-o prav korlstno uporablmo.
Izredno velika vloga, ki jo imaio časopl-si. radio. k.ino, televizija, cenene knjige ln revi.ie, ie nekai kanakteristlčnega za moder-no družbo.
Njihov vpllv na odnoise in javno mneinje 1e 'Ogromen, zaradi preobšlrnega področiia pa se moramo omejiti na aplošne pripomb«.
Predvsem s^ mioramo zavedatl ©n« tela-ve, kiadair hočemo določiti vpliv aa prlmer knjlge na Tnnem.ie,ln odnose. To ie profolem tako imen.ovane lastne lzbire. Če najdemo bralca, kj prebira %a|rajši dei»ktivske to-nriane, potem lmamo za to, da rad bere take riomaaie, naimani dve irazlagi. Morda so knil-ge vplivale nanj', ravno tako pta 3« Hahikio t«i-
di res. da te knjlge načinu njegovega žlv-Ijenja najbolj odgovairjajo.
Če torej ugotavimo, da se bralec s knjigo »striinja«. potem bi bllo verjetno zelo težko odkriti, kaj je teimu vzrok in kai posl-edloa.
V številnih primerih pa lahko ugotovimo. da se bralec na primer ne strinja s časopi-
som, ki ga redno bere. Zelo leip primer za to ije Briitaoija, kjer ie bil laburističen tisk v določeni dobi relativnio islab in so delavci brali časopise, ki so podiPiTali druge p>all-ti6ne partije, kar pa že malo ni preprečilo poimoči laburistični partiji in njeno zmago na volitvah. Podoben slučaj je bil s social-demokratsko stranko na Švedsikem in demo-kratsko v ZDA (Roosewelt je imel pri kan-didiranju za predsednika izredno malo. pod-pore v tisku).
Iz vse,ga tega so Stevllnl sociologi poteg-nlll zaikljuoke gl&de vpllva časopisov. radla. kina itd.. na osnovna .pojmiovanja in odno-se. Morda je trdltev nekoliko prenagljena. vendar izgkda res, da ne ¦mioremo avtoma-tično prenesti tega učimka. Morda tudi diržl trdiitev, da je bil vpliv taklh masoivnih sred-stev za lustvarjainje oavinega mnenja večkrat pretiran.
Seveda pa v®a prej omenjena sredstva nl-so edina in. ne glede iva iisto osebna vpllve naj omenimo sredstva vmesnie stoipn.ie kot so na primer predavian.ia ln govorl, raagov&rl, diskusij© lo podoibno. Tudi tu se ponovi istl primer kot prej: številne študije imado če-sto nasprotiujoče si r&zuiltate. Zdi pa se, da v&ljata eden al! dva zaMjiučika za masovna sredstva ln sredstev vmesne stopnje:
1. Učinek je verjetno močnej-ši. če je preračunan na razmiš-Ijanje ali znanje, kot pa na emocialno sprejemanje. Poslu-šalci, bralci ali opazovalci si' pogosto naberejo neke vrste znanjt, vendar pa jih je težje z ra-zlof 1 pripravfti da tega, da bl nekaj storlli. Seveda, če so že sami prepričani, da bi radi nekaj storill — imeiti boljšo žetev, zavarovali sebe ln otroke pred boleznlini itd. — toda ne v«do. kaiko bl to dosegli^ potem
bo   seveda tak članek imei ve-lik uspeh v časopisu.
2. Učinek bo verjetno bolj določen za odnose in nazore, ki so v zvezi z objekti, oddaljeni-rrii od vsakdanjega življenskega prostora — individuuma, oziro-ma niso del njegove vsakdanje življenjske prakse. Dosti lažjs je spremeniti naše mnenje o, recimo kakšnein dogodku v Av-straliji, kot pa o kaki stvari doma, ki se nas neposredno tiče.
Iz vsega tega navedenega lahlco zakljmči-mo. da so naša mnenja in odnosi žilavi ln nudijo odpor. če jih hoče kdo spremenlti. Zakaj je tako?
Najpr&i moremo omenitl neke vrste »zid«. ki nas.tane med nami z vsemi mogočimi ob-
likami prepričevana. kl lmajo za clli spre-m«niti naše odnose. nazore in mn€(n.ia do določene stvari. S tem ipa nl reč&no. da tega zidu ni mogoče podretl. Vsekakar pa tak zid je. Zgodl se, da Imajo nezalnteresirani vešinl uspeh od onih, kl so na ta all onl na^čin za-interesiraiii za spremembo mineni in odnicr sov.
Imamo tudi tako imenovane barlere se-lekcije ln Izključitve: Nekdo, 1<1 ie protl fil-mu. v časopisih prav gotovo ne bo bral se-stavkov o njem, če pa jih prebere, jih naj-večkrat pozabi ali pa argumente naipačno tolmači.
Zafeaj ie taikio? Od.nosi in nazori nlso se-stavljeni logično, pač pa psibološko v nekak interpretativnl sts^em. Dogodke oikrog nas ln obnašairnja Ijudi moramo videtl ln sma-trati za pomemibne. Ce ta sistem ali del sl-stema ciničimo, doživimo duševni pretres la tega se večlna ijudi izogiblje skorai za vsa-ko ceno.
Dej:stva lahko ii'asiprotuijeiio našlm odno-som in minenjem io nas silijo, da iih apre-menimo. Nesreča pa ie v t&m, da precei de1-stev ni dovolj pre-pričevalnih, to je dovold nedvoiumnih. Potrebni so močnl udarcl, mofi-na nedvoumna dejstva. s katerlml se vei-krat srečiamo, da spremenlmo svoi lnterpor«-tativmi sistem.
D. C.
POSKUS OPREDELITVE VLOGE
INTELEKTUALCA V DRUŽBI
Kdo in kaj je intelektualec? H kateremu delu družbe ga lah-ko prlžtevamo? S čim ga oztta-čimo? Nekaterl ga idealizirajo, drugi mu jemljejo vso veljavo. Za nekatere je srečen izbranec, drugi ga zopet smatrajo »za družbeno nevarnega«. Brez dvo-ma spada pojem intelektualca med tiste pojme, kjer se števil-na nasprotujoča si mnenjamoč-no križajo.
Znano je, da si marksistično-leninistični nauk često zastavlja to vprašanje in lahko rečemo, da je edino ta družbena znanost v stanju, da najde njegovo pra-vilno rešitev, ker je eden izmed temeljev te družbene znanosti najtesnejša povezava teorije in prakse, ki sta združeni v dialek-tičnem gibanju. Ali drugače re-čeno: intelektualec je v svojem bistvu teoretik in če upošteva-mo to dejstvo, ga lahko približ-no označimo z odnosom, ki ga ima do svojega praktičnega dela.
Jasno je, da intelektualci ni-koli niso bili in ne morejo bitl nek razred, in da tudi niso po-klicani, da bi igrali vlogo arbi-tra ali razsodnika v prastarem boju med delom in kapitalom. Njihov položaj v sistemu druž-bene proizvodnje je vse prej kot nezavisen.
Iz gornje trditve pa nikakor ne izhaja to, da jih avtomatično lahko prištevamo v enega izmed osnovnih razredov kapitalistlč-ne družbe — med proletarce ali kapitaliste. Tukaj zadenemo na osnovno točko vprašanja polo-žaja intelektualca v družbi; na protislovnosti, V katerih živi.
Ce hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo poznati ele-mente in sredstva, s pomočjo katerih si bo pomagal iz svoje-ga protislovnega položaja- In v prvi vrsti in predvsem, od kod izhaja. Lahko bi rekli, da so os-novne mase, iz katerih izhajajo intelektualci, študentske vrste. Ti v dolgi periodi svojega for-miranja nimajo nekega neod-vlsnega ekonomskega položaja. V tem času so dejansko še ve-zani na tisti razred, iz katerega izhajajo in jasno je, da pri nji-hovem intelektualnem formira-nju igra poleg vsega drugega veliko vlogo razredna zavest oziroma pojmovanje družbenega sloja, iz katerega izhajajo.
Kot družbeno pomembna sku-pina datirajo intelektualci iz ča-sov prvih uspehov novo nastaja-joče kapitalistične družbe. Za-radi tehničnega razvoja proiz-vajalnih sil je bila buržoazija prisiljena poveSati število kva-lificiranih delavcev in strokov-njakov, predvsem inštruktorjev oziroma mojstrov, ki bi usposo-bili zadostno število delavcev za kvalificirana dela v modernem načinu proizvodnje. Zelja po čim večjem dobičku je torej pospe-ševala ta razvoj. Ta razvoj naj bi objektivno služil interesom vsega naroda, toda narodni in-teresi in interesi buržoazije sta dve stvari, ki ne gresta dolgo časa skupaj. Ves smisel intelek-tualnega dela je usmerjen v to, da bi prišli kapitalisti do čim večjih presežnih vrednosti.
Intelektualno delo je tako do-bilo značaj blaga. Ker pa v tem času potrebe po intelektualcih vsak dan naraščajo, je njihov položaj relativno še precej ne-odvisen. Vendar to ni trajalo dolgo časa. Zaradi potreb vpro-izvodnji je kapitalist organizi-ral produkcijo intelektualcev tako, kot vsako drugo produk-cijo. Intelektualec je postal pla-čanec tistega, ki ga je zaposlil in mu s svojim delom pomagal do nadaljnje obogatitve.
Primerov je na tisoče: pisatelj je postal »uslužbenec« založni-ških podjetij, igralec produkti-ven delavec za svojega direktor-ja, univerze so v rokah kapita-llsta, za katero so samo posebna oblika investiranega kapitala. Radio, tisk, film, televizija — vse je suženj profita.
Položaj intelektualcev v kapi-talističnem svetu je skoraj po-vsod enak, čeprav. najdemo v posameznih deželah nekatere , posebnosti. Danes je marsikje, posebno v Evropi, večja ponud-ba, kot pa povpraševanje po in-telektualcih, če se o tem izrazi-mo v ekonomskem jeziku. Tak položaj bi normalno moral vpli-vati na zavest intelektualcev, toda tu moramo upoštevati še druge elemente. Intelektualci so oaamljeni in nimajo, tako kot delavski razred tradicije v ko-lektivni borbi, imajo le malo stodikatov ipd. Poleg vsega te-ga jih kapitalizem slepi še z neko izmišljeno nezavisnostjo, govori jim o neki intelektualni at&i itd. Vsa doslej omenjena nfcsprotja intelektualčevega po-ložaja v družbi bi lahko rezimi-r&U takole: V kapitalizmu živi intelektnalec v družbi, polni na-sprotij; opravlja delo, ki bi ga laihko imenovaii neproduktivno —• prodnktivno; je plačan name-$feoec, vendar ni integralen del fea&italistiSnega produkcijskega 9|$j^ma; prisiljen je razširjati in gpjjpirati ideologijo, ki uzako-Šfjije in opravičuje eksploataci-n^ttrl tem pa je tudi sara njena Hif»t po  svoji  ideološk.i  funk-
ciji je buržnj, po svojem druž-benem položaju malomeščan, in po svojem ekonomskem položa-ju plačan delavec.
Vendar pa se tudi položaj in-telektualca   danes   spreminja.
če opazujemo v kapitalistič-nem svetu srednji sloj, vidimo, da se večina tega vedno bolj proletarizira. Posebno očiten primer za to nudi Francija. Pro-ces proletarizacije srednjih slo-jev v tej deželi nam lepo ilu-strira  primer  v  prosveti,   kjer
ki se bori proti istemu sovraž-niku, kot oni sami.
To objektivno in nujno zbliže-vanje in združevanje z delav-skim razredom ne more ostati brez posledic na njihove nazore in zavest.
Še več. če raziskujemo zgodo-vino teh gibanj, potem opazimo, da vsakokrat, ko delavski razred napreduje v svoji borbi in svoji organizaciji, napredujejo v istem smislu tudi organizacije intelek-tualcev. Čim močnejše postajajo
V želji, da bi vzbudili čim večje zanimanje in raz-pravljanje o splošno družbenih vprašanjih, ki jih midi  na5   čas,   objavljamo  kot  tak   prvi   poskus
naslednji članek.
zaradl nizkih plač le malo di-plomiranih filozofov zaposlju-jejo v prosvetni službi. Direkt-na posledica tega je nizek nivo pouka, ker zaradi pomanjkanja kvalificiranih pedagoških moči zaposljujejo nizko kvalificiran kader, kar ime še eno posledico — plače teh ljudi so zaradi t«ga še nižje.
Druga področja, gledalidče, nudi še bolj porazno sliko. Ne-gptovost in kronična nezaposle-nost je tu stalen pojav. In tako bi lahko še in še navajali pri-mere.
12 veega tega nujno nastane vpraSanje, kakine «o posledice ta objektivne proletarizacije po-ložaja intelektualcev na njiho-vo zavest.
Kot primer lahko vzamemo študente, kjer so posledice pro-letarizacije srednjega sloja naj-bolj jasne. Tisti, ki izhajajo iz prej omenjenih slojev, ki iz dne-va v dan vedno bolj izgubljajo veft ali manj neodvisen ekonom-ski položaj, lahko občutijo na lastni koži poslabšanje družbe-nega položaja svojih družin. Se več. Za svoj položaj se morajo študentje boriti: število tistih, ki se morajo med študijem pre-življati sami, je vsako leto več-je. In študentske organizacije v zapadnem svetu dobivajo zaradi teh vzrokov vedno bolj čisto sin-dikalen značaj.
Pri njihovih starših je ta pro-ces drugačen in še težji.
Objektivno zbliževanje teh ljudi s proletariatom je počas-neje. Ovira jih ideologija in prepričanja, v katerih so živeli vse svoje življenje. Njihov na-čin mišljenja se ne menja v istem ritmu kakor njihov način življenja in ekonomski položaj. Obotavljajo se pred potjo, po kateri hodijo tistl, ki so najbolj eksploatirani. Strah jih je or-ganizacije in borbe.
Tem Ijudem sta odprti dve poti. Stara, buržoazna in kapi-talistična, čigar zlata kletka je postala plesniva in se je spre-menila v ječo, in pot osvobodi-tve, po kateri koraka proleta-riat, ki bo istočasno, ko se bo osvobodil sam, osvobodil tudi ostale dele družbe, ki jih zatira kapitalizem. Katero pot bodo iz-brali? In predvsem — kakšne posledice, ideološke in politične, bo izbrana pot zapustila na teh ljudeh?
Zgodovina sama nam daje sa-mo delen odgovor. Proletariat koraka nezadržno naprej in bo prej ali slej popolnoma odpravil kapitalizem. In proletariatu ni vseeno, na kakšno pot stopajo v tem boju intelektualci. To pa nas pripelje do vprašanja od-nosov med delavskim gibanjem in Intelektualci.
Najprej naslednja ugotovitev: Ce hoče ali ne, je intelektualec v kapitalističnem svetu (v pre-težni večini) oznanjevalec in razširjevalec vladajoče buržoaz-ne ideologije. Pri tem njega le redko kdaj zanima objektivnost idej, ki jih razširja. Hote ali ne-hote postane žrtev mistifikacije, ki je namenjena delavstvu, in posredno tudi njemu samemu.
Tako izrablja buržoazija inte-lektualca za pomiritev upornih delavcev. S svojim delovanjem naj omeji upanja delavskega razreda in prikaže pravičnost in večnost kapitallstičnega sistema. V razredni borbi se torej (veči-na) intelektualcev pasivno ali aktivno znajde na strani bur-žoazije.
Izrabljanje intelektualcev pro-ti delavskemu razredu je opa-ziti v zadnjih letih poleg v ZDA posebno tudi v visoko razvitih evropskih deželah.
Šele spoznanja, da se njihova ekonomska situacija slabša, da prvi sunek gibanju intelektual-cev, ki je usmerjeno proti ka-pitalizmu. Intelektualci priče-njajo tako z organizirano eko-nomsko borbo prbti buržoaziji, ki jih izkorišča, vendar pa ne začenjajo na novo. Na razpolago imajo izkušnje in organizacijske sheme, ki si jih je priboril pro-letariat v dolgotrajnih bojih s kapitalizmom. Tudi največji in-dividualisti: igralci, slikarji, znanstveniki, zdravniki, profe-sorji itd., se vedno bolj združu-jejo v sindikate.
In v tem svojem boju najdejo močnega  zaveznika,  proletariat,
delavske organizacije, tem bolj skušajo organizacije intelektual-cev prevzemati razredni značaj. To dokazujejo stavke, javnema-nifestacije in demonstracije med nameščenci, profesorji in zlasti študenti, ki so vedno bolj po-gost pojav.
In še nekaj moramo upošte-vati: pouk, ki ga lahko dobimo zgolj iz golih dejstev. Mala bur-žoazija, katere precejšen del se-stavljajo ravno intelektualci, vodi politiko kolebanja. Ko je zmagovala buržoazija,   so  se Ji
la buržoazna ideologija ob svo-jem rojstvu. Ali z drugimi besedami, razočaran nad vsak-danjo prakso buržoazije in ka-pitaližma je prišel do tega, da nasprotuje kapitalistični buržo-aziji v imenu njene lastne ideo-logije, v imenu enakosti, pra-vičnostl ljudstva in še toliko drugih velikih besed, v katere intelektualec verjame, dočim je buržoazija cinično zavrgla vse te vrednote, čim ji niso bile več potrebne.
Vidimo, da je zašel intelektu-alec v novo nasprotje. Večina jih pride v teh nasprotjih do praga prave revolucionarne borbe. Prevarani in opeharjeni od buržoazije, nemirni pred proletariatom, in čeprav včasih v odkriti borbi proti buržoaziji, kljub vsemu te svoje borbe še ne povezujejo z revolucionarno borbo proletariata. Razočarani nad degeneracijo buržoazne družbe in njene ideologije, so vendar paralizirani zaradl svo-jih maloburžoaznih predsodkov. — Iz mase teh ljudi se pojavijo ^levi intelektualci«.
Na tej stopnji razvoja pa pri-dejo do izraza nova dejatva, ki močno pospešijo proces odvaja-nja inteligence od buržoazije. To dejstvo je marksistična teorija, ki se na tej stopnji razvoja ved-no bolj razžirja in ima vedno večji vpliv   med   nezadovoljno
marksistlčne ideologije pa nuj-no vodi do če ne že zanikanja, pa vsaj zatemnitve njenega os-novnega cilja: prevzema oblasti po proletariatu in razredne borbe.
Lahko bi rekli, da omenjeno pojmovanje marksistične ideo-logije tvori osnovno pojmovanje levih intelektualcev, ki ne osva-jajo marksizma v celoti in dvo-mijo vnujnost prevzema oblasti. Zaradi tega jih toliko odpade spričo revolucionarnih aktov, ki jih izvaja revolucionarna avant-garda delavskega razreda.
In vendar potrebujejo pomoč delavskega razreda, kot tudi de-lavski razred potrebuje njiho-vo. Splošno znano je dejstvo, kako velik pomen je dajal Le-nin »pridobivanju« znanstveni-kov, profesorjev in drjige in-teligence za stvar deldvskega razreda.
Vendar pa je treba vlogo ln-telektualcev v delavskem giba*-nju precej točneje določiti. Kajti ni redek primer, da levi inte-lektualci oporekajo delavskemu gibanju »levo usmerjenost«.
Jasno je, da intelektualci v delavsko gibanje prinesejo svo-jo kulturo. Vendar pa delavski razr«d ne more in ne sme do-pustiti, da bi ti v njegove vrste vnesli buržoazne ostanke svojih pojmovanj in naziranj. Pomoč, kl jo lahko nudijo intelefctualci
često pridružili proti delavske-mu razredu. Logična nujnost je, da se bo z zmago proletariata isto zgodilo v obratnem smislu.
Intelektualci so zaradi svoje vzgoje in zato večje sposobnosti za razumevanje dejstev, prvi v vrstah male buržoazije, ki lahko razumejo zgodovinsko igro in napravijo prvi odločilni korak.
In kakšen je odnos delavske-ga razreda do intelektualcev? Kaj predstavljajo inteligenti za delavski razred? Na družbenem področju so v svoji masi del srednjih slojev. V ideološkem pogledu se proletarizirajo. Toda proletarizaciji se upirajo, kakor se le morejo. Kakšen naj bo to-rej odnos revolucionarnega pro-letariata do njih? Naj jih zavr-že? Ali se celo bori proti njim?
Taka nesmiselna politika, pro-ti kateri se je boril Lenin, bi ustvarila proletariatu nove so-vražnike. Lenin je nasprotno dejal, da morajo komunisti do gotove mere navezati" stike z na-prednimi buržoaznimi stranka-mi, vendar jih morajo takoj za-vreči, čim te postanejo reakcio-narne.
Vse te nove okoliščine pa ima-jo svoj vpliv tudi na ideološkem področju. Inteilektualec, vsaj v začetku, ko se je že odrekelbur-žoazni ideologiji, ni pa se 2e vključil v resnično napredno gibanje, še vedno veruje v ve-čino vrednot, ki jih je vsebova-
inteligenco. Ta vpliv pa še po-sebno podpirajo praktični re-zultati, ki so plod marksistične znanosti v številnih deželah. Za-radi vsega tega se najbolj za-vestni med njimi pridružijo de-lavskemu razredu in često tudi hjegovemu najbolj naprednemu delu — komunistični partiji.
Intelektualec končno le stopi na pot borbe proti buržoaziji.
Vkljub vsem nasprotjem, v katerih še vedno živi, se sedaj znajde v zgodovinski situaciji, kjer ga številni in močni fak-torji silijo, da dokončno pretrga vse svoje vezi z buržoazijo.
Kakšno pot naj zavzame: ma-ščevanje, protest, upor, levičar-stvo?
V  bistvu pa seveda lahko iz-bira samo med dvema skrajno-stima:  buržoazijo  in  delavskim razredom.
Naj bo izbrana pot taka ali drugačna, »mora se boriti ali pa utihniti«.
V   tem  trenutku  pridejo  bolj kot prej  do izraza vse mogoče ideologije in nazori,   pod vpli-vom katerih bo izbral svojo pot. in edina, ki lahko organizira in pravilno usmeri njegovo borbo, je komunistična ideologija.
Vendar pa za mnogo intelek-tualcev ta ideologija ne pred-stavlja drugega, kot eno izmed oblik humanističnega protesta. (Boiba za pravičnost, svobodo, enakost  itd.)   Tako  pojmovanje
delavskemu razredu, je šele ta-krat dragocena in dobrodošla, ko bo vzdržala ogenj revolucionar-ne kritike. Še danes je med in-telektualci precej razširjeno mnenje, da je treba revolucijo v celoti in do potankosti pripra-viti vnaprej. Stara resnica je, da brez revolucionarne teorije ne more biti revolucionarne prakse, toda ta ideologija se for-mira v dialektičnem gibanju, v akciji, in ne a priori.
Ni intelektualec tisti, kl »de-la« revolucijo, kot tudi barome-ter ne tvori pritiska atmosfere. Toda če stvarnost dobro razu-me, jo pravilno razlaga in iz dialektičnega gibanja lahko na-pove tudi določene rezultate, potem v veliki meri pospešuje in pomaga delavskemu razredu v njegovi revolucionarni borbi.
Morda bi lahko rekli, da je odgovornost intelektualca v raz-rednem boju še najboljša ozna-ka za njegov položaj. Kajti njegova dela igrajo v družbi in torej v razrednem boju dosti-krat pomembno vlogo. Lenin je nekoč zapisal, da so nameni, ki jih imajo znanstveniki pri svo-jam delu subjektivni, toda čim je delo dovršeno, gre med ljudi in tu se določi njegova pomemb-nost. Ne po dobrih ali slabih željah, pač pa v odnosih druž-benih sil, v objektivnih odnosih med razredi.
Drago čop
»Najprej bi hotel povedati nekaj splošnega o vti&tti • te poti in o njenem pomenu in rezultatih. Veste, kako so nas sprejeli tako narodi kot vodilni Ijudje v posa-meznih državah. Iz Indonezije smo prinesli nepozabne vtise o spontano izraženih čustvih naroda te države, tako ob prihodu kot na poti od Djakarte do Bandunga, pa tudi na Baliju. S predsednikom Sukarnom in premie-rom Džuando ter drugimi voditelji te države smo imeli zelo koristne razgovore. Precej izčrpno smo povedali svoja mnenja o mednarodnem položaju in pri tem se je pokazalo, da so naša stališča glede raznih mednarodnih problemov popolnoma enaka in v duhu načel bandunške konference.
Glede razširitve naših gospodarskih odnošajev — 36 nadaljeval predsednik Tito — smo imeli prav tako zelo koristne razgovore o izmenjavi blaga in drugih medse-bojnih odnošajih naših držav. Sicer pa ste to videli iz poročil. — Lahko rečemo, da je dal naš obisk v Indone-ziji zelo dobre rezultate in da imamo v indonezijskem Ijudstvu velikega prijatelja, ki nam je blizu po svojih pojmovanjih, po svojih težnjah v notranjem razvoju, po svojem gledanju na mednarodne odnošaje.«
»Obisk v Burmi je trajal vsega nekaj dni. Toda mi smo bili tudi tam in v tem kratkem času deležni prisrč-nega sprejema pri ljudstvu in pri voditeljih Burme. S predsednikom vlade Ne Vinom smo imeli razmeroma dolge in izčrpne razgovore, med katerimi nas je seznanil z današnjim položajem v Burmi. Govorili smo prav tako o raznih vprašanjib. s podrocja mednarodnega položaja.
Glede naših bilateralnih odnošajev je prišla na po-vršje želja, da bi se razširili in poglobili, ker nam to» kot veste, narekujejo splošne prijateljske vezi, ki ob-stajajo med našima dveraa državama. Razširitev gospo-darskega sodelovanja in drugih stikov med našima državama je v skladu z našimi skupnimi težnjami. — Lahko rečem, da je tudi naše bivanje v Burmi dalo zelo dobre rezultate za obe državi.«
»Na tem potovanju smo želeli napraviti neuraden obisk tudi Indiji, da bi se pogovorili z njenimi vodilnimi ljudmi. Obisk je bil neuraden, vendar pa je imel po svojih manifestacijah, po sprejemu, katerega smo bili deležni kakor tudi po vsebini razgovorov, ki smo jih imeli, velik državen pomen. Ljudstvo nas je v Indiji sprejelo izredno prisrčno, prav tako pa nas je sprejela tudi vlada s premierom Nehrujem na čelu, kot nam je nudil toplo gostoljubnost tudi predsednik republike. S premierom Nehrujem smo imeli dolge razgovore. Pro-učevali smo razne mednarodne probleme, glede katerih smo priŠli do skupnega stališča, govorili pa smo prav tako tudi o naših bilateralnih odnošajih, da bi jih mogli v bodoče še bolj razširiti. Res je, da smo glede izmenjave blaga in gospodarskega sodelovanja nasploh že dosegli razmeroma dobre rezultate, vendar pa obstajajo poleg tega še vedno velike možnosti.
Splošni vtis iz vseh teh držav je, da stojijo neomajno na svojih dosedanjih stališčih glede zunanjepolitičnih problemov in mednarodnih odnošajev, da so izvenblo-kovske in neodvisne države, da si prizadevajo, da bi
Infervju   s  predsedni'com   Titom
Nepozabni vtisi
Predsednik Tito je v daljšem razgovoru s pred-stavniki jugoslovanskega tiska in radia opisal vtise z obiskov v državah jugovzhodne Azije
zmanjšale mednarodno napetost Z eno besedo: srečanja so bila za vse nas zelo koristna, ker nam omogočajo, da bomo v bodoče še širše sodelovali.«
»Šele sedaj stno dobili popolno sliko o Cejlonu — je rekel predsednik Tito. — Tudi sami ste vedeli, da je to prekrasna država, v kateri nas je Ijudstvo prav tako povsod prisrčno sprejelo in v kateri so generalni guver-ner, predsednik vlade in drugi najvišji voditelji v državi prav tako vse napravili, kar so mogli, da bi bilo naše bivanje pri njih še bolj prijetno.
Tudi na Cejlonu smo imeli izčrpne razgovore s pred-sednikom vlade Bandaranaikom in drugimi vodilnimi Ijudmi o raznih mednarodnih problemih in seveda o na-ših bilateralnih odnosih. Že sinoči ste na sprejemu slišali zdravice predsednika vlade, slišali ste med drugim tudi to, da so neomajno na stališču, da je treba biti zunaj blokov in da se je treba boriti za mir, kar pomeni, da imajo isto stališče kot mi. Mi se torej v celoti strinjamo, kadar gre za zunanjepolitična vprašanja. Glede naših medsebojnih odnošajev smo prav tako napravili velik korak naprej in je v našem skupnem interesu uresničitev čim tesnejših odnošajev, tako glede gospodarske izme-njave, glede investicij itd.
Na koncu bi želel še enkrat poudariti, da bodo imeli vsi ti naši obiski velik pomen za nadaljnji razvoj odno-Šajev s temi prijateljskimi državami, tako na notranjem •kot na mednarodnem področju. Zelo smo zadovoljni 9 vsakim izmed teh obiskov.«
Graško srečanje
Z.IVAHNA MEDNARODNA DEJAVNOST ZVE-ZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE SE IZRAZA MED DRUGIM TUDI V NAVEZOVANJU STIKOV Z ORGANIZACIJAMI 1N KLUBI ZA ZDRU2ENE NARODE, KI SO JIH ŠTUDENTJE USTANOVILI NA MNOGIH UNIVERZAH V SVE-TU. POVEZOVANJE STUDENTOV NA PLAT-FORMI PROGRAMSKIH NACEL ZDRU2ENIH NARODOV JE PO MOJEM PREPRlCANJU ENA NAJBOLJ POZITIVNIH OBLIK MEDNARODNE-GA ŠTUDENTSKEGA SODELOVANJA.
Sredi današnje atmosfere splošnega nezaupanja na eni strani in sredi naporov za ohra-nitev miru na drugi, predstav-Ijajo taka srečanja enega izmed pozitivnih činiteljev, ki scveda ni odločilnega potnena, pa ven-dar pomaga k medsebojnemu spoznavanjuv razumevanju, za-upanju in tvornemu sedelovanju med mladino in narodi najraz-ličnejših držav z različnimi družbeno-ekonotdskimi sistemi. Da je tako sodelovanje med mladino i% držav z razlifcnimi družbenimi sistemi lahko ne samo možno, marveč tudi plod-no, nam zagotavlja in potrjuje kronika dveh takih srečanj med avstrijskimi in našimi študenti, ali določneje: med Klubom za ZN na graški univerzi in našo delegacijo, ki je v časa med 22. in 24. novembrom vrnlla lansko-letni obisk študentom graške uhiverze.
Medtem ko nas je na prvem srečanju v Ljubljani delegacija graških študentov seznanila z nekaterimi problemi iz notranje političnega življenja Avstrije, smo na novembrskem srečanju letos seznanili ljubljanski štu-dentje in asistentl avstrijske kolege z nekateriml najbistve-nejšiml problemi iz našega no-tranjepolitičnega in gospodar-skega življenja. Terau namenn sta bila posvečena dva refsrata. Avtorlci obeh referatov sta ob-ravnavali isto temo z nastovom »Svoboda in organizacija v go-spodarstvu« s to razliko, da je tovarlšica Mlakar Cveta, preda-vatelj ekonomske fakaltete, ob-ravnavala problem z vidlka eko-nomike, dr. Majda Strobtova pa s pravno - političnih vidikov. Brez pretiravanja Iahko trdimo, da sta ob« refferentki vzbudili precejšnje aianimanje za našo tlružbeno-ekonomsko problema-tiko, čeprav je avstrijskim ko-legom sila težko prodreti v bi-stvo našega družbeno-ekonom-skega sistetna, iz preprostega razloga, ker gledajo na proble-me soeializma z očmi in očali, ki si jih nadevajo v stoahu prcd socializmom kitajskega ali ma-tižarskega tipa. Skratka sociali-zem na marksističnih osnovah je za njih brez razlike stalinizem. V tem pa 5« tudi bistvo zmote, kadar ocenjujejo socialistična prizadevanja pri nas. Avstrijski kolegi sicer vedo, da se v Jugo-slaviji odvijajo procesi sociali-stične preobrazbe na drug način in bržčas tudi z drugimi srcd-stvi, toda do bistvenih razlik med našim in njihovim eiste-mom se le s težavo približajo.
Zato je razumljivo, da so naai tovariši laže razumeli situacijo v Avstriji. Strah pred razširitvi-jo socialisitčnega sistema v sta-linistični izdaji vodi Avstrijo na vseh področjih v kompromisno reševanje probleinov, tako no-tranjih, kot zunanje političnih. Avstrijska socialistična stranka je iz marksistifine osnove prešla v popolni reformizem. Zato ni čudno, če je delegat dr. Nenning v okviru svojega predavanja, (ki se je prav tako nanašalo na no-tranje politične in gospodarske probleme sodobne Avstrije s po-sebnim ozirom na vlogo sindika-tov) izjavil, da je avstrijska so-cialistična stranka Crtala iz svo-jega programa pojme, kakor so »razrednl boj«, »razredna drui-ba«, ker pač meni, da so interesi posameznih razredov taki, da se harmonično prepletajo in da mnogostrankarski sistem ugodno vpliva na ekonomsko politični razvoj. Očividno je, da je taka »harmoničnost« nastala pred-vsem iz kolektivnega strahu pred fizižnim iztrebljenjem Iz-koriščevalskih razredov, kar po-jem razrednega boja logifino vključuje. Pojem ekonomske od-prave razredov se tako povezuje s fizifcnim uničenjem razredov, kar vsekakor ne drži.
Resnica pa je tndi, da avstrij-9ka socialistična stranka dosega v teh posebnih okoliščinah stra-hu pred Vzhodom precejšnje rezultate. Avstrijska buržoazija pred delavskimi zahtevatni raje popušča (»razredni boj« se je po mnenju dr. Nenninga prenesel v ministrske kabinete), kot da bi sama dajala kokršenkoli povod za naraščanje vpliva radikalnej-šfii elementov. Treba je ohraniti stetus quo in to za vsako ceno. ln naši sosedje so o tem, da bo res tako, sveto prepričani. Zato n po njihovem mnenju proces p6državljenja ne bo odvijal na-prej, Čeprav je bilo podržavlje-Oje visokega odstotka gospodar-sldb. kapacitet in področij ne-posredno po vojni nujno. To nojnost priznavajo tudi avstrij-aki ekonomisti. V zgodovinski pterspektivi gledano pa ni po-yptim izključeno, da se Avstrija f^t bo znašla pred novimi nuj-gostroi, ki so prav take, kakor (jfljfriz leta 1945.
Iz razgovorov z avstrijskimi kolegi smo razbrall tudi dejstvo, ki je razveseljivo za obe strani, in to dejstvo korenini v prepri-čanju, da so stiki potrebni in da so kvečjemu lahko koristni, ni-kakor pa ne škodljivi za kogar-koli. Prepričan sem, da bi gra-ško sredanje §e vse bolj prisrčno potekalo (avstrijskim kolegom je vsekakor treba priznati za-hvalo za pozornost, naklonjenost in gostoljubje, ki smo ga bili deležni na vsakem*koraku!), če ne bi viselo v zraku vprašanje, ki zadeva obe deželi in nas upravičeno še bolj: vprašanje zašCite naše narodnostne manj-šine na Koroškem in vprašanje izpolnjevanja člena 7. državne pogodbe z Avstrijo. Nala dele-gacija, če že ne iz narodnostnih, pa iz socialističnih in humani-stiCnih razlogov, ni mogla mimo tega vprašanja. In ker so nas avstrljski kolegi vpraSali po na-šem stališču, ga danes še enkrat ponavljamo: uredite stvari tako, da ne bo trpelo človeško dosto-janstvo   nobenega   predstavnlka
naie narodne in etnične skup-noiti na •zemlju vaše države, uredite jih tako, da bo del na-šega naroda lahko tvoril na-raven most za sporazumevanje med obema sosednjima narodo-ma, spremenite jabolko razdora in spora v jabolko sporazume-vanja in dobrih sosedskih odno-sov, ki bodo koristili tako vam kot nam. Ukinitev dvojezičnega šolstva na Koroškem prav go-tovo ni akt v duhu Zdruzenih narodov, ni akt v duhu člove-čanskih pravic, zakaj svoboden je lahko samo tisti Človek, ki ima možnosti, da svojo svobodo realizira, to pa se tudi pravi, Če lahko govori s svojim sosedom v svojem jeziku in posluša soseda v njegovem in ebratno. Vse drugo je iredentizem, clnlzem, laž in prevara. Da je temu res tako, smo ae prepriSali v raz-govorih s posamezniki, ki }fh Je zaprepastilo dejstvo, da se se mnogi slovenski otroci m o r a 1 i odjaviti od slovenskega pooka V strahu za vsakdanji kruh ln golo eksfstenco svojih starSev.
Strah pred tako rešitvijo pro-blema je popolnoma neuteme-ljen. Vsak pošten človek ve, da je manjšina že tako ali tako v težkem položaju, pa najsi ima zagotovljenib še tollko pravic, že zgolj zaradi tega, ker je manjšina. Zato mora večinska nacija v kateri koli državi na-praviti določen kompromis %goH zaradi tega, da se manjšini ne bi godila krivica. Tako rešujejo ta vprašanja v vseh demokratič-nih deželah sveta. Avstriia, ki ima sama zunaj meja svoje drža-ve svojo narodnostno skupnost, bi po našem mnenju lahko te probleme zlahka doumela, kakor jih zlahka douraeramo vsi knl-
turni Ijudje, pa najsi velja beseda tej ali oni nacionalni manjšini.
Manjšinski problem je dal na-šim razgovorom v Grazu svoje-vrsten pečat in nekako potisnil po sili razmer bistvo našega sre-čanja v ozadje, čeprav lahko rečemo, da je srečanje uspelo. Uspelo že zaradi tega, ker smo poslnšali drng drugega in si vsak po svojih močeh prizade-vali, da bi razumeli svojega partnerja. Od razumevanja pa vodi pot naprej. Frepričani smo, da bo do prihodnjega srečanja neljnbi »manjšinski problem« s strani avstrijske vlade pozitivno reSen in bodo s tem ustvarjeni pogoji za še plodnejše sodelova-nje med obema organizacijama.
Kolegom z graške univerze velja za prisrčen sprejem, gosto-linbnost in prisrčnost vse prl-znanje in topla zahvala!
RADO JAN
NA DANSKEM JE NAVADA, DA PRED NOVIM LETOM ŠTUDENTJE PO CESTAH PRODA-
JAJO  NOVOLETNE  JELKE
Utrinki iz malega velemesta
Stuttgart je veiiko majhno mesfo ali majhno velemesto. Tako pravijo diomačini. In kar je glavno: Stuttgart je interna-.cionaino tnesto. Na ulicah srečaš Ijudi s poševnimi očmi in ru-meno kožo, ljoidi s polnimi ustnicami, vranjetemnimi zvitimi lasiml in temaio poltjo, ki je pri drugih spet svetlorjava ali mlečno-bela s plavimi lasimi. To so večinoma mladi ljudje. Ce so v uniformi, so ameriški vojaki, če so v civilu, so študentje ali piraktikaiiti.
Koncem leta 1956 je sedlo akupaj nekaj takih revežev m &o pri steklenici ali dveh piva rekli: ustanovimo mednarodni klub, kjer bomo lahko govorili aiemško. Saj je Stuttgart univerzitetno mesto z mednarod.no zasedbo študecntov, poleg tega pa pride s|m še mnogo študentov na prakso all na »prakso« (vse za dvig m.oto.rizacije!).
In so ga ustanovili. Kmalu &o se preselili v svojo sobo, ki so jo naito razteignili v celo nadstropje.
V klub me je pripeljala kolegica iz Ljubljane, ki je tu že stara znanka. V prvi sobi prodajajo prvo številko Schwaben Timesa, glasilo tega kluba in živahno debatirajo. O Berlinu O titovem potovanju. O hula hoop obročih. O De Gaullu. O ženskah. Južnaki živahno krilijo z rokami, včasih jim uide kak§na italijansika, arabska, španska beseda.
Klub ima okrog tri sto članov, tri sto mladih ljudi, ki jih zanima vse. Z vprašanjem, kaj je bilo prej, kura ali jajce, so se že nehaili ukvarjati. Vse bolj jih zanima oboroževanje Nem-čije. Diskusije so pokazale, da se zgodovina ponavlja. Včasih so hoteli nemški cesarji z vojsko pokazati, da so močni in se ne bojijo nikogar. In zdaj? Pravijo, da je Adenauer moderni-zirani nemški cesar. — Zanimajo jih razlike med Rusijo in Jugoslavijo. Debate so baje žolčne. Zanima jih alžirsko gibanje.
Včasih se fantje in dekleta zberejo in gredo na potovanje. Za week-end. V Berlin. Za sto mark. Ali v Schwarzwald. Ka-dar pa nimajo denarja, gredo le za en dan in napravijo piknik.
BASTO
samo to, Za njih je največji problem kolonialno vprašanje, ki zatemnjuje vse druge. In za študente iz drugih delov sveta, kl hočejo sodelovati g študenti kolonialnih, polkolonialnih ali pa nedavno osvobojenih dežel je osnovno to, da razumejo to dej-stvo. Verjetno je danes le še malo študentov na svetu, ki ne bi simpatizirali in bili navduše-ni nad vlogo, ki so jo odigrali in jo itnajo še danes študentje teh dežel.
Ta porast razumevanja in sim-patij pa se je tako razvil leza-hvaljujoč se živahni mednarod-ni dejavnosti, ki so jo nacional-ne študentske organizacije raz-vile po končani vojni. In mprda je najbolj koristen rezultat teh prizadevanj spoznanje razlik med vzgojo v nekaterih delih sveta in o tem, o katerem govo-rimo. Eni so imeli dolg in ne-oviran razvoj, v katerem so univerze dobile tak položaj in moč, da so lahko opravljalesvo-je delo nemoteno, kljub politič-nim prevratom, ki niso spreme-nili naravo njihovega dela ali omejili akademsko svobodo.
Za študente kolonialnih dežel pa je to skoraj nerazumljivo. Po njihovih izkušnjah je oblika in tudi razširitev vzgoje popolnoma odvisna od politike. In vsaka trditev, dar se mora Studentska
Kolonializem
Rezultati končna analize kolonialiama, najsi bo v ka-teremkoli delu sveta, so le malo razlikujejo. Povsod so kolonizatorji ovirall ekonomsko in družbeno rast domače-ga prebivalstva. Uveljavljali so politiko avtokracije, ki bi jo državljani matičnlh dežel doma nikakor ne trpeli. — Domačinom kolonialnih dežel niso zagotovili niti tistega minlmalnega vzgojnega standarda, ki se v matičnih deže-lah smatra k&t osnovni predpogoj za kolikor toliko člove-ško življenje.
Ko današnja mlada generaeija, posebno študentje, proačuje zgo-dovioo svojih dežel, ni nlč čud-nega, da je do skrajnosti anti-koionlaiistično    usmerjena.    Ne
organizacija ločiti od politigne dejavnosti, ker ta ne spada na študentsko področie, je za njih najmanj čudna. Ta različna zgo-d»vinska ozadja vodijo do raz-lfk v tojmačenju, kaj so študent-ski problemi v nekem delu sve-ta in kaj v drugem. Razumno reševanje tega problema mora biti ena od najvažnejših nalog mednarodnega študentskega so-delovania.
Tnjci, kl so prifaajali v nove dežele, nlso bili vzgojitelji ali reformatorji, pa$ pa trgovci, ki so hlastali ssa doblSkom. Bilo je že relativno pozno, ko so koloni-aln« oblasti začatile neke vrste odgovornost pred kolonialnhni Ijudstvi. In prekleto je še mno-go časa, predao so iz ogromnih profitov, kt so jih izvlekli iz teh dežel, postavlli v njih prve šole oziroma univerze. Vendar pa so te fiole lahko koristile le redtcim izbrancem. PovpreCno je le nekaj odstotkor preblvalstva dobilo osnovnošclsko vzgojo, še redkejii pa so bili tisti, ki so prišli na  univerze.
To najlepše ilasttira dejstvo, da 5e bilo v tasa, ko sl je Indo-neziia priborila neodvisnost v tej deželi 93 odstotkov nepis-menih.
Kakršnikoli so razlogi, s ka-terlml opravičnjejo to stanje, kolonialne sile ne morejo biti ponosne na ta dejstva.
Pri vzgoji v kolonialnih deže-lah je bil povsod poudarek na tem, da bi se učenci čim bolj priačili jezika maticne dežele in bi jih pozneje lahko zaposlili kot uradnike, policiste in do neke mere tudi kot učitelje. Le v telo redkih deželah so blli poizkusi, da bi domačine izšo-lali   za    inženirje,    ekonomiste,
in vzgoja
zdravnike, družbene delavce itd. Morda je bila edina izjema po-ložaj za zdravstvene delavce, veudar je bilo tudi njihovo šte-vilo strogo omejeno. Nikjer pa kolonialne oblasti niso ustanav-ljale zavodov za politične ali družbene znanosti. Ker so prav-ne in družbene fakultete v neki meri zibelke bodočih političnih voditeljev je jasno, da so, če je bila potreba, domače študente raje pošiljali v metropole, ker so računali, da se bodo od tam vraili manj nevarni.
Vzgoja le majhnega števlla domačinov je prlvedla de pri-bližno tako stratificirane druž-be: na vrhu je bil kolonialni uradnik ali izkorišževalski trgo-vee in spodaj ljndske množlce. Domačini, ki so prejeli vzgojo pa so bili v nesreSnem sred-njem položaju in so lahko izbi-rali samo dvoje, ali da se iden-tificirajo z vladajočimi, katerim so po svojem načinu življenja pripadali in si s tem zaslužijo prezlr rojakov, ali pa žrtvujejo možnosti za osebno ngodje in stopijo na stran Ijudstva. Kate-rokoli pot so izbrali, to ni spre-menilo dejstva, da jim je njihov privilegiran položaj omogočil, da so dnhovno in materialno ži-veli bližje življenju koloniza-torjev, pred fcimer so bili na-vadnl ljudje onemogočenl.
Verjetno je najresnejši rezul-tat kolonialne vzgoje v kronič-nem pomanjkanju strokovnja-kov, ki bi bili sposobni delati v državni mašineriji, ko so se te dežele dokončno osvobodile. V vseh teh deželah je enako: pomanjkanje učiteljev, profesor-jev, inženirjev, zdravnikov, agro-nomov, upravnih uradnikov itd. Kot primer naj navedemo spet Indonezijo, ki je imela ob času neodvisnosti le 240 jaristov, 450 doktorjev,     90     Inženirjev,     12
agronomov in 4 ekonomiste. In vse to za več kot 80 milijonov prebivalstva.
Celo tistim, ki so dobili višjo vzgojo, kolonialni sistem ni vedno nudil možnosti za pri-merno zaposlitev. To je privcd-lo do tega, da so ti ljudje v svo-jem življenju več presanjarili kot pa se aktivno udejstvovali. V teh deželah je do osvoboditve ta tradicija postala skoraj že navada, proti kateri se še sedaj borijo.
Pri vseh svojih napakah pa 80 kolonizatorji spregledali se eno važno stvar. Šola in domadinl naj bi jim pomagali pri njihovi administraciji. Konec koncev pa so ti ljudje šolani v kolonialnih univerzah in so v metropolah poatali voditelji nacionalističnih gibanj. In ti Ijadje so imeli • svojo največjo podporo ravno v študentih kolonialnih univerz.
Ti študentje niso mogli spra-viti v sklad očitno nasprotje med humanizmom in liberaliz-mom zapadne filozofije ter nje-nimi dejanskimi dosežki v obliki visoke stopnje demokracije v metropolah na eni strani, in ob-stojem kolonializma in njegove vsakdanje prakse, ki so jo ob-čutili na lastni koži, na drugi strani. V zgodovini so slišali o osvobodilnih vojnah, padcu Ba-stillje itd. In zato niso mogli ra-zumetl, da vse te zmage v ime-nu svobode veljajo samo za na-rode matičnih dežel. Ce so Bri-tanci upravičeni zahtevati večje demokratične svoboščine, zakaj ne bi tudi oni? Ce so Fran-cozi lahko zavrgli preživelo družbeno ureditev, zakaj tega ne bi smeli tudi oni?
Kaj so mislile vzhodne sile, ko so podpisale Atlantsko pogodbo in ko so objavile deklaracijo o v človečanskih pravicah? Ali so iz teh listin kolonije izključili? To so vprašanja, na katera so ho-teli kolonialni študentje odgo-vor in vsak odgovor razen etiega se jim je zdel hinavski. Antikolonialno gibanje je bilo zaradi vseh teh okoliščin isto-časno usmerjeno tudi proti za-padu. Zanimivo je dejstvo, da je bila ddeološka baza tega ugi-^banja pod močnim vplivom za-padnega mišljenja. S tem pa nl rečeno, da bi nacionalistična gi-banja v teh deželah ne imela svoje lastne inspiracije. Vzemi-tno kot najboljša primera satno Pakistan in Indonezijo, kjer je vpliv islama, njegovih teženj po združevanju in njegova filozo-fija dal močan sunek nacional-nim gibanjem. Vpliv Mahatme Gandhija pa je prešel meje nje-gove domovine. To pa, kar vsa-kega tujca preseneti, je ugoto-vitev, kako močan vpliv ima tu zapadni način političnega miš-ljenja in s kakšno spretnostjo uporabljajo ravno to miselnost v borbi proti kolonialnemu si-stemu. To drži seveda še poseb-no za študente in politiko nji-hovih organizacij, ki jo filozof-sko utemeljujejo nekateri z marksizmom, drugi kalollciz-mom, tretji s socialističnim fa-bianizmom in nekaterimi dru-gimi filozofsklmi nazori, ki so jih prinesli z zapada.
Vzgoja ima torej na azijske študente dosti večji tvorni uči-nek in jih ne vzgaja samo za poklice. V največji meri je lx-oblikovala tudi način njihovega političnega mišljenja, če že ne direktno, pa vsaj indirektno. Vloga vzgoje v gibanjih za osvoboditev je bila posredno ze-lo velika. Kako važno vlogo pripisujejo vzgoji v novo osvo-bojenih deželah, se vidi iz tega, kako velike napore vlagajo v to, da bi jo izboljšali in razširili. In uspehi na tem področju so izvor velikega ponosa ljudi teh dežel. Statistika takih nspehov — sadov novo priborjene svo-bode — je zanje morda celo po-membnejša od statistik, ki ka-žejo povečano produkcijo po-trošniških predmetov, aktivno trgovinsko bilanco in morda ce-lo število novih hiš in bolnišnto, DRAGO COP
Najstarejša univerza na svetu
Mnogo prej, preden sta bdli u&tanovlieni uni-verzi v Btologni in Pa~ rizu, so iineli Aratoci svojo El Gatmd — Al Azhair, ki velja dan^s za natjstareijšo univerzo na svetu. 969. le*a sta nek svo-boidnijaik iz Sicilije in ptoveljnik vojske (kialifa El Muizza zavzela Egipt in postaviia svoje šotoirs na vzihiodneim toregu ddnjega Ndla.. Legeinda piripovedinje, da j© pJaneit Mars i-mienovan v arafbišlčin.i EI Kaihiir (Zmlagovalec) ravno tasto uiro prečkal miestn.i meridian, fco s»o začeli posstaiv-ljati prve zidove novega mesta. In od tistega fcaisa se mestoo dme-nuijo El Kaihira (Kaairo).
Istega leta so priičedi glnaditi moš«tjio Al Azhar. Končana je bila v dveh letiii in ko se je sultan pneselil v Kaiiro, eo jo svečamo posvetdli. Njegov sdai jo je l«ta 988. spn&meinil v uni-vetrzo.
Al Azhar pa ni siamo niajsta-rejša, temveč tudi najkoinsierva-tivrbejša umivenzia na sfvetu. Še danes nosijo pirofesorji enaka oMačila, kot so jih pred sitoletji. I.n kar je še bollj zanimivo: ždv-Ijenje študeintov in študijski program s© skorajda mista iz-premenila.
Univerza niikoli ni imela rek-tarja. Upravljali s0 jo jprii5.ci — lasitniki dežele, ki &o tudi sicer skirbeli zianjo. Šeie v 17. stioletju, ko se je vzgojia že precej raz-vila, je univerza diObdla rektoir-ja, imenovanega Šeiik Al Azhar.
Študentje so si sa'mi izbirali profestorie in &i sami poljaibno izbirali, katera piredavanja btodo obiskovall.
Dianes traga študij na tej vmi-verzi od 15 do 20 let. Vpišejo se lahko študemtje med 12 in 16. letom starosti. Edini pogoj je — treba je znati ves karars..
Studij  potelsa tateo  bot pred
sto in sto leti: učitelj bere iz korana vrstico za vrstico in jo sproti razlaga. To stori včasih tudi kdo izined najboljših štu-dentov, ki sedijio na a:d©6i pre-priogi prekrižanih nog in paizljdvo poslušajo. V veliki dvorani je za visak razred z veldkostjo ixieoe preproge doitočen prostor. Preproga se po ikončanem po-uicu  skrbno  zjvije.
Poleg korana se učdjo še gra-matiko, diotgimo, prav^e nauke, sintakso, retoriko, logiko. pe-snikovanje, matema-tiko, zgo-dovino in zemljepis. — Und-veirza podelj^utje sedem akadem-skih stx>penj. Raaen te je v EgLpitu še dieset, seveda mla^ih šoa te wste.
Al Aizhar ictnia 6ez 1200 profe-sorjev in svečendlkov, ki pouču-jejo oiktiog 19000 šfcudentov iz 30 dežel, meid noimi tudi iz Ju-goslaivije, Savjetske tzveze, Polj-ske in Bolgarijfc.
Stadentje imajo svoiie sobice, imenovanie »Ri^vvaiki«, kjer štu-diiirajo ln spijo. Sobo sto irazde-lijane po prtoivincah. ali deželiah, iz 'kateniii so študenAje.
Sola;nje je bireziplačno. Sicei pa je veičina gojencev tafeo rev-na da ne more plačevatl stnoiškov šolanja. Zanje sknbi posetna ustanova v KaLru. Po-leg hnane doibijo še denar z& drcbne potrebe.
Mošeja Al Azhar je v vzhod-nern delu mesta na trgu, ki ima isto ime in v b'liiždr?,i znamega Kiham El Khalili bazairja. Mo-šeja itna 5 minairetov, 6 porta-lov in mjene airkade počivajo na več kot 300 iSteibrih, ki so jih prinesli sem od zgradb iz dru-gih  civdldzacij.
Uttiiiveirza, ki jo upravdčeno imenujiejo »možgane muisliiman-sikega sveta«, ima iknjdžnioo z več kiot 80 000 zvezki, med kate-ramii j© 20 000 redkih rokopisov.
UNEF ponovno združena
15. NOVEMBRA" PRETEKLEGA LETA JE IZREDNI UPRAVNI SVET FRANCOSKE NACIONALNE STU-DENTSKE ORGANIZACIJE UNEF ODOBRIL »SPRAVNI PROTOKOL«, KI JE PONOVNO POTRDIL ENOTNOST SKORAJ VSEH ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ V FRAN-CIJI. LETA 1957 JE NAMREC NA 46. KONGRESU UNEF V PARIZU IZ NACIONALNE UNIJE IZSTOPILO SEDEMNAJST STUDENTSKIH ORGANIZACIJ. VZROK ZA RAZCEP OB PRAZNOVANJU 50-LETNICE NAJSTA-REJSE STUDENTSKE ORGANIZACIJE V EVROPI JE BIL V OLAVNEM ODNOS DO POLITlCNE DEJAV-NOSTI, KONKRETNO DO ALZIRSKEGA VPRASANJA.
DOCIM JE BILA VELIKA VEClNA STUDENTOV PREPRlCANA, DA AKCIJE FRANCOSKE ARMADE KOMPROMITIRAJO CAST NARODA, JE BILA- ORGA-NIZACIJA SEVERNOFRANCOSKIH STUDENTOV AGEA NASPROTNEGA MNENJA IN JE IZSTOPILA IZ UNEF. NJENEMU PRIMERU JE SLEDILO ŠE ŠESTNAJST MANJSIH LOKALNIH ORGANIZACIJ, KI SO ZAGO-VARJALE ClSTO SINDIKALNO GIBANJE.
To besedah časopisa Figaro je 15. flecember »zgodovinski dan la francoski študentski sindika-lizem«. In res je bila večina francoskih študentov vesela po-novne enotnosti. Georges Dan-ton, predsednik UNEF je izjavil, da je enotnost izraz želje za akcijo, želje po borbi fn obram-bi študentskih interesov. »Za do-sego teh ciljev pa so potrebni skupni napori in koncesije z obeh strani. V enotnosti našega sindikalnega gibanja imamo najmočnejše orožje in sedaj, ko smo enotnost dosegli, jo moramo tudi izkoristiti«.
Manjšina, ki je leta 1957 izsto-plla iz UNEF pa trdi: »Ponovna združitev obeh glbanj je dokaz, da so ponovno prišli do izraza osnovni principi apolitičnosti, za katere se je vodila borba od leta 1957 dalje.« Ze iz teh dveh izjav ob podpisu protokola je razvidno, da sprava ni popolna.
Pa tudi sam »spravni protokol« je napisan tako, da zadovoljuje obe strani, oziroma, da ga vsaka stran lahko po svoje tolmači. Nobena sprava pa ne more te-meljiti na takem tekstu. V fran-coskem študentskem gibanju je že precej časa dvoje nasprotnih pojmovanj o študentskem sindi-kalnem gibanju, ki so prišla najbolj do izraza na kongresu pred dvemi leti. Če hočejo sedaj združiti ti dve nasprotni stranl
s pomočjo nekega teksta, nasta-ne velika nevarnost, da ustva-rijo umetno ravnotežje, ki teme-Ijt na skrbno sestavljenih para-grafih, ki zadovoljujejo obe strani in od katerih bo vsaka stran upoštevala le tisto, kar ji odgovarja.
Da je omenjeni protokol res pisan na ta način, navedemo le nekaj primerov:
»Predstavniki francoskih štu-dentov se zavedajo svoje sindi-kalne odgovornostl v času, ko je bolj kot kdaj koli potrebna enotnost:
0 zato svečano sprejemajo sklep, da bodo odpravili razcepljenost, ki slabi sin-dikalno gibanje; L pozivajo študente naj po-trdijo željo po združitvi, ki vlada v francoski nacional-ni študentski uniji, katera je v preteklih petdesetih letih znala obdržati svojo enotnost;
L izjavljajo, da bo perma-nentno stališče do politič-nih dejavnosti stališče ne-vmešavanja, ki je pogoj sprave v prihodnosti, zago-tovilo študentom svobodno osebno politično dejavnost,' kar pomeni, da se študent-ski sindikalizem ukvarja le s tistimi zadevami, ki se direktno nanašajo na štu-dente, kot je to deflnirano
v Ustavni listi gibanja.«
Ce je UNEF odločila za per-manenino stališče nevmešavanje v politične zadeve, potem se to lahko tolmači na dva zelo raz-lična načina. Za člana organiza-cije to pomeni, da je bolj ali manj oviran v političnih dejav-nosti, oziroma v povezavi s kakšno politično organizacijo in da v svoji organizaciji ne sme zavzeti stališča, ki je inspirirano s političnimi motivi. Nasprotno pa ta sklep o nevmešavanju na političnem področju ne izklju-čuje sindikalne aktivnosti, ka-tere posledice se bodo neizogib-no pojavile v politični obliki.
Zelo očitno je, da bodo na-sprotujoča si tolmaSenja tega teksta na bodočih kongresih vzrok neprestanih debat o tem, če je neka akcija v skladu s poprej omenjenim protokolom, ali ne.
Spravnl protokol pa niso pod-pisale vse organizacije. Pet jih je še zmeraj izven nacionalne unije, čeprav niso glasovale proti protokolu. Najvažncjša med njimi je lokalna organiza-cija lyonske univerze. Te orga-nizacije zagovarjajo stališče, da protokol ne bo prinesel dosti dobrega za bodočnost UNEF, pafi pa nasprotno, da je to Iz-vrstno sredstvo, s katerim se paralizira njeno delovanje.
Organizacije, ki so ostale iz-ven UNEF so mnenja, da sta sprava ln enotnost potrebna, vendar ne smeta temeljiti na hinavskem kompromlsu, ampak na lojalnem razpravljanju. Stu-dentom je treba v celotl prika-zati probleme, ki razdvajajo francosko študentsko gibanje in ti naj z volitvami izrazijo svoje mnenje. Ti problemi so preve-liki, da bi jih lahko rešil spo-razum med študentskimi funk-cionarji.
Kaj lahko zakljuSimo iz vsega navedenega?
čeprav se je frajicosko štu-dentsko gibanje razcepilo na konkretnem primeru v vpraša-nju Alžira, je vzrok za razcepi-tev in sedanjo neenotnost v po-gledu   ponovne   združitve   ven-
darle globlji in širši. Danes vzrok neenotnosti ni več alžir-sko vprašanje, pač pa vprašanje političnosti v francoskem štu-dentskem gibanju.
Če prebiramo francoske štu-dentske časopise, kaj pogosto naletimo na zahtevo, da se mo-rajo študentje boriti za svojo prihodnost. Istočasno pa v njih najdemo tudi ugotovitve, da se odgovorni forumi za študentske zahteve in potrebe, ki postajajo vsako leto nujnejše, ne zmenijo, in dobesedno, da jih celo saboti-rajo. Vrstijo se pozivi po zdru-žitvi, po tem, naj nastopajo enotno.
Spor okrog sindikalizma v štu-dentskem glbanju o permanent-nem stališču nevmešavanja v politične zadeve samo še potrju-je našo nedavno trditev, da ima vsaka množična akcija, in štu-dentsko gibanje je množično gi-banje, bolj ali manj jasne po-Htlfne rezultate.   DRAGO ČOP
Avstrijski študentje pred novim problemom
Stoidentje: Na univerzi je inesto le zmanosti. — Miaiiistr-stvo za trgovino: Demokracija je prosta diskusija.
Avsitrijsikia študentska zveza Osterraichiscihe HocJischuler-schaft) je v decemihru pretek-lega leta nastopila najprej v zaseibniih raizgovoirdih, maito pa še s števiilnimi protestn&mi pismii, naslovljenjjmi ma vodil-ne poditične osebposti. Zdj. se mam, da si avsitirijski kolegi ženeijo vso stviar le preveč k sincu, toda pojdimo raje k pro-blemu saimemu.
Vs-e proteistno pisanje se na-naša na števiina ponedavanja, ki jiih prirejajo raizlijčne bolj ali manj politično obairva-ne Oingianizacii.ie in sviaji poli-tiki piimerno tudi izbirajo pre-davatelje. Zato so predaivanja poltično zelo irtačno in raz-lično abarvana (do sedaj so med drugiiim govorili fcudi pddkancler dr. Pitteinmann ter ministra dng. "Waldibrunner im dr. Tschadek); diskusiije so bi-le precej bunne iai so često iz-ražale zedo nasprotujoiča si mneaja posamteenih posLušal-cev.
Popolnama v redu je, pdšej-o predstavnaM aivistriijsikiih. štu-dentov, da ima vsak študerat gvoje poilijtičinjo preipri&anae, ki ga lahko azraža, čepnav ibi bilo bolje, da bd ga izražal kje dragje, ne pa mavno v iuniveT-aitietnih prosftorih. To je tiisto, demur njasprotuje OH^ Vsa ppedavanja, o katerih sino pcretj govoaniiiii iso maimireič v umi"-V€Tziftenih predaivalnicaih, kd pe so namemjein© izkijuično le ajctetnosti brez kakršnekoli po-Mtične obarvainiosti. Nismo za politično neaadin.teinesiiriaaioisit, k»r vedno dioikaasui^Bo na vsa-Jsxxteitniih uravertaitetnaib. volit-V«th, piiišejo štiKientje diaije. 25di pa se, da se v diafeufliiaih 6b takah pmedafvainjiih skriva aefviairnost, da ei nakopljemo' tiitL glavo siituacdjio, podotoo oaid pired iabruihom diruge gvetovne vcjne.
Ob vsem tem se študentski UfCOftestd: opiinajo na skl^P glav-ui6sga odibcra avstalilskiih uani-VWz iz leta 1955, kjer sicer ni prl^lo do dokoini&ne fofrmula-<^3© o nevmešavanju po.liWniih afoibicij neikateiriii organizaci.i V tKniveraiteftoo ždivlaeaije, a je yen.dar obveljalo kot nezapi-B8a zakon.
Jfe mMimo podirobneje raiz-pjafvljati o teim prdblemiu av-^arijslkih študentov, ker njima-jyip na razpoLago niti gia^vnih ttxMi liz teh iffiedaivanj. Zato ^ttda ne moremo oceniiiti, ali JpBajo iahko tiake prireditve ^tee globlie pioslediic© oziiro-$&. motnje v dtelovanju av-ffejslkih študentoiv. Vsaikapre-fitoa sodba je zi» sedaj še od-|B| pač pa bomo ra^je navedli
mnenja posameizniiih vodilnih avstrijskiih politikov, ki so do-bild pirotestn.a pisma,
Zvezni predsednik Scharf je pnejem le poitrdil. pri tem pa se je vzdiržal vsakega komen-tiaria. RaEumevaihie zia pirotest so pakazadi poleg zveznega kanfclerjia ing. Raate še m,in;i-stra ing. Figl iin dr. Kamitz. Ositiro odklonikio stališče do nadaljevanja takih ptredavanj so dznazili zveznd mimister Helmeir, državni sekiretao: Wit-thalm in refctor ter profes-or
za svetoivno trgovino dr. Griin-
steidl.
Dirugačno pa je iniienje zviezniega mimistrstva za trgo-vino. Poteim, ko navaj a razloge študentsk^ga protesta, vprašu-je, če .je OH pristojna za po-dajanie nrnenjia avstrijskih študentov. Mitniisitrstvo dalje ne verjame, da de večina štu-dentov proti 'predavanjem. kar pa v sresniici je, kot lahko sikle-paino iz tlanka v dunajskem štuidentsikem časopisu Mor-gen.                       Basvm A.
Turun YIiopisto
Turku je najstarejše finsko kulturno in polltično sre-illšfee. Ta položaj je imel že takoj na začetku finske kul-turne zgodovine, ki se pričenja v dvanajstem stoletju. -Ko je leta 1827 mesto uničil požar, so sklendli prenesti univerzo (ustanovljeno leta 1640) v Helsinki, ki je po priključitvi Finske k cajskl Rusiji postalo glavno mesto Finske.
Novo obdobje za Turiku se je prlčelo po proglasiitvi neodvis-nosti leta 1917. Mesto se je hitro razvijaio dn je danes drugo naj-večje na Finslkem. Kmalu po neodvisnosti stabili ustanovlje_ ni v Turkuju dve univerzi, švedska Abo Akademi in finska Turun Yliopisto.
Nova univerza, ki je pirlčela z deloim leta 1922, nd samo mej-nilk v nadaljevamju zgodovdnsike tradlcije, teinveč tudi dokaz zanimanja finskega Ijudstva za kultuTffi« atotivnost. Univerzo so namreč zgradili s sredstivi,, ki so jih Bbralii med fLnskim ljud-stvom. Okrog dvajset tisoč ljudi se je odzvalo prošnji, naj po svojdh močeh pnispevajo za no-vo tmiverzo. Dej-stvo, da je po-stavitev nove univerze postalo skoraj narodno gibanje, lahko pojasnimo i relativno visokim kulturmiim nivojem finskega prebivalstva v primeri z drugi-mi nordijslkimi Ifudstvd.
Pa tudi navduženje nad pw-doibljfino neodvisb^tjja si ie da-l-o duška v kulti^i dejaviiosti. Položaj finskega 'jezika tedaj ni nd bii zavidljiv-i Ceprav je de-vetdeseit odstotko^.prebivalstva govordlo finsko, je bli^ na uni-verzi v Helsinkiju vei "kp<t po-lovico predavanj v švedsk^ci je-ziku, ki je bil jezik višjdib, slatev domačega prebivalstva.
Ker so večino ekonomskihi po-zioij imeli v rokah švedsko go-vore^či Ijudje, so e nabrano v&o-to iahko zgradili samo dve fa-kulteM: humain.is,tičmo in fakul-teto za matemataiko in pnirodne
znanostL Sele leta 1943 se Je univerza z drtžavno pomočjo pričela &iritl.
Dan.es ima nnlverza poleg me-dicLnsike fakultete z okrog 400 študenti še humamistično fakul-teto s približno 750 študentl, ki ima 12 oddelkov (odd&lek za finsko zgodovino, splošno zgo-dovino, fimsko dn splošno lite-raturo, filozofijo, psihologijo, flooiologijo, ekonomijo, finščino in sorodne jezdike, angileščino, romanslke jezike, nemščino in pedago®iko) in fakuliteto za ma-tenuatiko iin pnirodne zmanosti s 400 študenti in osmimi oddelki (matemaitaiko, liziko, kemij-o, ' biokemiijo, zoologijo, botaniko, geografijo in astronomij o).
Na univerzi so trije konini lzpdti, kii se raziikujejo v glav-nem po težavnostni Bitopnjii in izpitnih predmetih: approbatur, cum laude approbator dn laiuda-tor. Za diiplomo kandddata huma-nističnih ved, ki je najnižja, je potreben cum laude approbatur iz enega predmeta in approba-tor iz treh predmetov. Za kan-didata   fdlozofije   je   potarebea
laudator iz enega, cum laude iz dveh predmetov 4n t«za iz gLav-nega predmeta. Za iicenclat fi-lozofije je potreben obširen štu-dij iz glavnega predmeta, lau-dator iz stransikega in večje gftc-vilo obSimo in izčipno obdeia-ndh tez. Za doktorja filozofije pa so potrebne nadaljnje znan-stvene raaprave, kj. morajo bdti javno branjene.
Zajnimiivi so poletai kurzi, kl jih prireja univerza že od leta 1936. Trajajo 6 tednov. Program se sestoji iz priprav za dijake, ki s€ naoneravajo na jesan vpi-saiti na univerao. Za te kurze ni potrebno maituritetno spriče-valo. Uvod v psihalogijo in je-zi'kd so bistvend del tega pouka.
Univerza ima popolno avtono-mijo. Vodi jo kancler, ki ga vo-di poseben kocnite profesorjev za doibo petai let. Kancler sa-mositojno iin končno odioča o vseh najvažnejšiih zadevah: po-trjuje učne prograone, imenuje profesorje in razsoja morebit-ne spore. Ostalo univeraitetmo aktivnost vodi rektor, ki je iz-voljen za dobo treh let. Faknl-tete  vodijo deikani.
Finanično je liniverza neod-visna ustanova, ki se je sprva vzdrževala s fondd, kaitere je zbralo Akademsko združenje in jih leta 1927 podarilo untvettsi v last, Med temi fandi so tudi sta-novanjske zgradbe in posestva.
Zadnji 6as pa prejema tudi da> žavno podporo. Država linansl-ra ob ufiodndji pogojih tudi gra-ditev novih poelopij.
Na univerzi je vpisaniih okrog 1400 rednih in 140 izrednih štu-dentov, ki so vpisand s poseb-nim dovoljenjem rektorja. Naj-več jdh je iz samega mesta in okolice, prihajajo pa tudi iz ostallh delov Finske.
Clanstvo v študentski organl-zacdji je obvezno. Organizacija pa nl popolnoinia samostojna, ker je, posebno v discipliinskih zadevaih, odvisna od rektorja, kateremu pri tem delu pomaga pos&ben komite. člame univer-zitetnega komiiteja voiijo vsako leto, predsednika In podpred-nika pa vsaki dve le<ti. Najvišjo oblast v OTganizaoij i pa dma dn-špektor, ki ga študentje volijo iz vrst rednih profesorjev za - dobo treh let. Studentje itnajo tudi svoje prokrajdnske klube, članstvo v njdh pa ni otovezno. Razen tega se udejstvujejo v najrazli-čnejših. kulturnih in športnih sekcijah. Osemkrat na leto izdajo svoj iist Turun Ylioppilaslehtd in skupaj z osta-limi univerziteitnim,! centri te-denski časopis.
Z lastnimi močmi so &i tudi Egradiili svoje študenitsko nase-lje z restavracijo, plavalnim bazenam in z dvorano za kul-turae in športne prirediitve. V cenenih prostorih živi okrog 400 študentov. Prj graditvi naselja so si študentje pomagali z na-biralnimi akcijaml, razllčnimi podporami dn posojdli, nekaj pa jim je pomagala tudi država.
Skromne možnosti za španske študente
Ze lansko leto smo pisali o močni politlčni raz.gibano-gti španskih študentov, ki predstavljajo enega od vodilnih in odločujočih faktorjev v boju proti diktaturi generala Franca. Manj pa je bilo ob tej priliki govora o njihovih problemih na univerzi, socialnem položaju in možnostih za zaposlitev po diplomi. Zato se ustavimo tokrat pri izgledih mladega španskega diplomanta, ki je v trenutku postav-ljen pred številne težave.
Prvo, kar je treba ogotoviti, je to, da je v pjimeri z narašča-jočim številom študentov vedno manj prostih mest za zaposlitev. Temu je delno vzrok konjunk-tura za časa druge svetovne voj-ne, ko so prišli na razna službe-na mesta zelo mladi ljudje, ve-čina izpod trideset let. Trg je torej nasičen in do preobrata zaradi upokojitev bi prišlo Sele čez dobrih dvajset let. Ce k temo dodamo še to, da je od 5724 državnih uslužbencev (po-datki so iz leta 1957) odgovorilo 3418: v prostem časn smo zapo-sleni privatno ali na drugem slnžbenem mestn (vzrok je jasen — prenizek zaslužek!) postane slika o zaposlenosti še popol-nejša.
Kot smo že omenili, število vpisanih na visokih šolah ne-prestano narašSa. V primerjavl s podatki Iz leta 1915, ko je bilb vsega skupaj 19.527 študentov, se je zvišalo to število pred tremi leti na 58.666. To se pravi, v štirldesetih letih trikrat bolj za-sedene predavalnice oziroma od 95 študentov na 100.000 prebi-valcev leta 1915, na 205 leta 1956. Če si ogledamo statistične po-datke posameznih fakultet, zbu-jajo pozornost visoke številke študentov prava in medicine, ki so se prav tako potrojile od za-četka stoletja pa do danes; manjša so števila, ki predstav-ljajo bodoče umetnike, naravo-slovce, farmacevte, komaj nad tisoč pa se dvignejo pri študen-tih političnih znanosti in eko-notnije, ki se vse do leta 1945 sploh niso predavale.
Za ves ta nagel porast nava-jajo Španci razne vzroke: od dviga narodnega prirastka, Se-lje po študiju na visokih šolah in boljšem socialnetn položaju, do naraščanja življenjskega standarda in zboljšanja finanč-ne pomoči Študentom. Kar za-deva drugo postavko, ji je treba vsekakor pritrditi, čeprav gle-damo na »iskrene« želje mla-dlh Spancev z drugačniml oJ5ml.
Vedeti je treba, da predstavlja za srednje premožno meščansko rodbino sramota, če se ne bi njihov mladi sin ali hči vplsala na visoko iolo in bi se moreblti izučila za kvalificiranega delav-ca ali obrtnika. Razumljivo je, kam prlpelje tako ohranjevanje tradicij. Po prljateljskih nasve-tlh ali bolj nkazn kot želji star-šev, se taki študentj« i veliko težavo borijo za obstoj na unl-verzi, kjer nazadnje tudi diplo-mirajo, ne da bi občutili, kakšne dolžnosti prevzemajo s tem. Naj navedemo Ie nekaj številk, ki zgovorno pričajo o nepravilni odločitvi tnladih ljudi: pred ne-kaj leti so ugotovili, da je izsto-pilo iz pravne fakultete 41 od-stotkov njenih študentov, 53 od-stotkov medioincev, 22 odstotkov naravoslovcev In 33 odstotkov farmacevtov. Ministrstvo zakul-turo je zato avedlo posebne iz-blrne metode, toda kljub temu je ostalo vse pri starem, pone-kod je število le še bolj padlo.
Tudi s postavko o naraščanja življenjskega standarda in fi-nančne pomoči Studentom kot vzroku za povečano število štn-dentov, se ne moremo zadovo-ljiti, saj Je znano, da ravno ita-
dentje bnrno demonstrirajo, za-htevajoč štipendije, študentske domove ipd. Če bi bilo tako, kot trde statistike, ne bi bilo krva-vih izgredov, odvzemanja svo-bode govora in tiska, o čemer smo že poročali.
Spanski strokovnjaki za šolska vprašanja se zavzemajo za splošno šolsko reformo, ki bi za-jemala vso učečo se mladino in vse prosvetne ustanove. Na višje šole bi se odslej vpisovali le oni, ki bi se jim to po uspelih psiho-lošklh preiskavah in psihoteh-ničnih izpitih izrecno dovolilo. Razen tega bi bilo potrebno za-posliti več sposobnega strokov-nega kadra, saj se skoraj smeš-no sliši, da zadostuje 58.666 štu-dentom 820 profesorjev; tudi učne metode so zastarele in ne gredo v korak s časom, kar zla-sti občutijo španski študentje na obisku v drugih državah.
Še in še bi lahko naštevali ngotovitve španskih strokovnja-kov, ki so večji del utemeljene in resnične. Morali pa bi se za-vedati, kaj edino je vzrok temu: pod političnim reži^nom falajjge s Francom na Čelu je tez%o iskati, kaj šele najti pravo reši-tev. Vse do tedaj, dokler ne bo prišlo do korenitih gospodar-skih reform ln ne bodo odprli oči tndi tistim maloštevilnim, ki morda še verujejo v slavnega generala Franca, bo med dru-glmi tudi za mlade španske ko-lege težko najti ustrezen prostor pod soncem. .
A. Bassia
Delo in študij
SOVJETSKA    ZVEZA.    Ceo-
tralni komite Komunistične partije Sovjetske zreze je odobril teze HruSCeva o Solski reformi Nov učni načrt za vi-soke š»le doioča, da bo moral vsak študent pred vpfoom biti nekaj časa redno zaposlen v tovarnah alj drugih podobnih podjetjih. Med tem časom bo bodoči študent obl&koval večer-ne ali dopisne tečaje. V tretjem letu bo imel trt proste dneve za Studij. In Sele    v    zadnjih
dvch letih se bo lahko popol-noma posvetil študiju. Vcs s|-stem višje vzgoje bo tako Se bolj ksot doslej povezan z po-trebaml gospodarstva. V svoltfa tezah se HruŠčev priitožuje tadl nad sooialnim sestavom sovjtei-skih študentov. Na moskwv»hi univerzi je n. pr. samo 30 do 40 odstotkov delavsttih in kmc^ klh otrpk. Reforma predv*di»Wfc Bpremembe tudi na tem pnš». ročju.
PABERKI OB ŠTIRIH KNJIŽNIH PRVENCIH
Uveljavljanje načelnih dvojic ne more biti niti upravičeno niti najbolj simpatično, ker ne ustreza življcnjski pojav-nosti v vseh njenih raznolikih oblikah. A zagrešimo tokrat ta prestopek navkljub uvodni ugo-tovitvi. Ena izmed razdelitev si prilašža pravico do razporeditve umetniških delavcev na dvoje polut po sledečih kriterijih: pri prvih ugotavlja resnično umet-niško prizadetost in njej adve-kvaten umetniški izraz, pravza-prav miselno ali čustveno izpo-ved, pri drugih bolj spretnost in znanje, a notranjo hladnost. Ocenjevalec umetniške besede se nehote takoj ob pristopu k delu nagne k te vrste oprede-Ijevanju, ker je v njem že v precejšnji meri zametek celotne ocene. Jasno je, da ocenjujemo tisti umetniški izraz, ki je iz-bruh notranjega doživetja, z merili, ki so nagnjena k pozitiv-nemu polu, kajti sleherno umet-niško delo, ki ne raste iz umet-nlkove osebnosti, nosi na sebi pečat suhe, neživljenjske tvor-be. Seveda: v večjem in manj-šem obsegu, kajti oblik skrom-nejšega ali bogatejšega zunanjc-ga blišča za vse tiste pritlikave sopotnike umetnosti, za vse ti-ste, ki si prizadevajo ustvarjati brez izrazito osebnih potez, je nemalo. V hram umetnosti jih vodi morda občutek, da so do-volj spretni, morda zgolj želja po zaslužku, ki naj bi bil lahak, raorda družbena obveznost. Naj-bolj klavrno pa je, če želijo v tem hramu vedriti tudi še tisti, kl so se že izčrpali in ne bodo storili ničesar lastnega več.
Kajti nič ni laže razbrati iz umetniške stvaritve, kot prisot-nost resnične iskrenosti in no-tranje nuje, oziroma neprizade-tosti ob ustvarjanju na drugi strani. Se najmanj nas more preslepiti račun pri besedni umetnosti.
Domnevamo lahko, da velika večina mladih pisateljev svoje prvence ustvari s pristno in ne-zlagano osebno prizadetostjo, naj bo nagnjena bolj k čustve-nemu ali bolj k miselnemu polu. Vprašanje je tedaj kajpada, ka-ko globoko seže ta prizadetost in na kaj se nanaša, čeprav je že njena prisotnost sama po sebi eden izmed ugodnih pogojev pri ocenjevanju.
Vendar pa se ocena ne more zadovoljiti in zaključiti že z ugotovitvijo stopnje odraza oseb-ne pisateljcve prizadetosti ob snovi, kš jo opisuje. Potrebnoje ugotavljati tudi formalno zre-lost in dosrnanost tcsra izražan.ia,
ki je v skrajni konsekvenci iz-povedno, naj bo že lirsko sub-jektivno ali dramsko objektivi-zirano. Pisateljev lastni jaz bo imel povsod osrednje mesto. A tu še zmerom ne bi smeli po-stavljati meje. Ko bi zaključili svoje delo ob ocenitvi oblikovne dognanosti besednega umotvora, bi zlahka in vse prehitro zašli v tolikanj neprijazni larpurlarti-zem kot izraz snobizma in vseh tistih družbi — torej življenju odmaknjenih izrastkov indivi-dualistično nastrojcnega akade-mizma. Umetnost in umetniške stvaritve torej moramo ocenje-vati tudi z idejne perspektive: ne gre pri tem za politične na-
Dominik Smole v
zore v ozkem pomenu besede, gre pa za ocenitev svetovnona-zorskih komponent, ki so sode-lovale pri ustvaritvi neke umet-nine, z gledišč zgodovinsko in življenjsko uveljavljenih druž-benih teženj. Odklanjati želimo na primer vso tisto umetnost, ki raste iz nihiliztna in življenjske brezperspektivnosti kot izraza meščanskega subjektivizma, ven-dar ne v interesu morebitnih prehodnih političnih teženj, pač pa v interesu življenjskega opti-tnizma, ki je izrazito notranja potreba življenja v celoti in na-še družbe v današnjem času še posebej. Tokrat prebiramo štiri knjiž-
ne prvence avtorjev, ki so se pričeli uveljavljati že pred leti in so sodelovali po vseh — sicer redko posejanih — leposlovnih revijah na Slovenskem. Pesniški del te več ali manj slučajne šti-riperesne deteljice, kot se je strnila v naši obravnavi, izpo-polnjujeta Dane Zajc in Veno Taufer, proznega Smiljan Roz-man in Dominik Smole.
Ugotoviti želimo, kolikšno stopnjo umetniškega izraza so dosegli v svojih prvih knjigah vsak zase, prav tako pa tudi, kolikšen pomen lahko pripišemo njihovim delom z ozirotn na na-še življenje in našo sodobno literaturo še posebej.
CRNI DNEVI IN BELI DAN
Tudi Smole s svojim romanom ni presenetil, saj je bilo njegovo pisateljsko delo že lep 6as sem raz-meroma precej znano m uveljav-ljeno. Skoraj bolj odnjegovih no-vel je dosegla veLJavo njegova dramska tvornost.
Smole je v marsikaterem oziru svojevxsten pojav med mladimi slovenskimi pisatelji. Z ozirom na njegove doslej objavljene prozne tekste moremo oznaeiti nJe&ovo pisateljsko prizadevanje kot ome-jeno in razmeroma ozek motivni krog, stilno močno dovršeno, ne-epstko, pač pa tembolj psihološko in emocionalno razglabljajoče ter izrazito subjektivistično poudarje-no. Romanu Crni dnevi in beli dan more biti ta oznaka prav tako last-na kot vsej ostali Smoletovi prozi, saj Je neke v<rste njihov v celoto sklenjeni  zbir.
Komaj bi bilo mogoče govoriti o kaknšnikoli idejni poanti v pri-čujačem delu. Pisatelju gre tem bolj za dosledno izpeljavo psiholo-škega razgrabljanja in ponazarja-nja drobcev nekega duševnega sia-nja, v katerem se odraža vsa no-tranja in zunanja življenjska vse-bina. Mmogo balj kot fabula in razvojni miselni ter čustveni lik junaJka nas more tedaj zanimati Smoletov pisateljski postopek, nje-gov stil, njegov odraz življenja v prozi. Zanima nas, v koliikšni meri je Smoletovo pisateljsko delo res\ umetniško in pogojeno z doživet- ¦ jem šveta in življenja, in v ko-likšni meri utegne biti zgolj manl-ra, zgolj izredna spretnost, ki pa ne bazira v resnlčni potrebi po umetniškem  izipovedovanju.
Takoj ob začetku moram izreči svoje šubjektivno prepričanje, da je Smole s svojim pisanjem name naredil vtis, da je močno pirizadet. V romanu gre za izrazito oseben problem — za osebno reagiranje na življenje v vsej njegovi vsak-danjosti. Tu ni prlsotna nobena miselna ideja, noben svetovni na-zor, noben a priori ustvarjen od-nos ali tendenca. Gre preprosto za izpovedovanje določenlh duševnih situacij ob junakovem srečanju z '/iviionipm   iti   s   soliudmi.   a   prav
tako s samim seboj, gre za njego-vo ču^no reagiranje in miselno meditacijo ob najrazličnejših po-javih.
V celoti pa vse to bodisi emocio-nalno bodisi intelektualno srečanje junaka s svetom, prav tako pa medsebojni odnosi med osebami, delajo vtis skrajne človeške nena-vadnosti, ki nemalokrat zaide v pravo pravcato bolestnost in čuda-skost. Na prenekaterih mestih po-stane opis spačeno in svojstveno grotesken, tako da začudeni o;bsta-nemo in si ne vemo pomagati iz zagate. - Vsekakor sem m.nenja, da so taka mesta izrazito šibka v primeri s tistimi, kjer je opisano notranje človeško doživljanje z normalnimj psihološkimi občutki, ki  je  dodelau in  svež.
Smole je vseskozi zavestno sub-Jektiven in okvira te subjektivno-sti ne želi preitd, ker bi onstran te meje njegova opisovalna volja najbrž precej izgubila na svoji in-tenziteti. vprašanje je seveda, ko-likšnega pomena je njegov načln pisanja. B»Ij si prizadeva za psi-hološko aiiali^o in blesteč, Iz čut-nega doživljanja vzrasel stil kot za apiredeljevanje življenjske pro-blematike i,n dejansko idejne spo-pade, ki mu očitno niso toliko po-membni. Menim, da je taka umet-nost vse preozka in preskromna, da bi mogla pomeniti kaj •več oid torza. Besedna umetnina dokančno opraviči svojo pisateljsko ceno še-le tedaj, kadar je celovita, v vseh ozirih dodelana, predvsem ,pa, ka-dar za njo stoji tudi emocionalno in intelektualno polnokrvna umet-niikova postava, katere problem in vsebina seže preko bolestnega ta-vanja po labirintih lastne, edino sebi samemu zanimive in pomemb-ne notranjosti, le-ta postane zani-miva za nas šele v tistem trenut-ku, ko se izkaže kot del življenja v vsej njegovi celoti.
Smoietov roman je sicer drama, v kateri zaslutimo tudi pisateljev odnos do junakov, vendar je ta odnos premalo izrazit in bogat, da bl ga mogli jasno označiti, pre-malo objektiviziran. Dejstvo pa kl.iub vsemu temu je, da nas n.ie-
gov opis kot tak in njegova do-delana pslhdoška razčlem.ba raz-ličnih duševnih stanj potegneta za seboj in nam dasta na nekaterih mestih vso možnost podoživeti ju-nakovo notranje vzdušje in čust-veni premik, ki se v njem izvrši v zaključnem poglavju. 2el*ti bi tedaj bilo, da bi postal njegov pi-sateljski na&in bolj celovit, ikar bi dalo njegovim stilnlm kvalitetam nujno potrebno dopolnilo.
Tudi   Smoletov  roman  so izdala mariborska Obzorja.
Veno Taufer
Svinčene zvezde
V četvericl mladih, kl so se v minulem letu prvič predstavili s samostojmimi knjigami, Vena Tau-ferja ni mogoče uvrstiti v ospred-je, ker se je njegovo pesniško prizadevanje izkazalo kot prema-lo Custveno iskreno in miselno iz-klesano, tako v zasnovi kot v zu-nanjem  iizrazu.
Tauferjeva pesniška prizadeva-nja so šla od klasičnih verznih obliik do nadrealiistLčnega pesni-škega izraza, kot ga je osvojil v kasnejšem čaisu in se z njim predstavil v svojih &vinčMiih zve-zdah, pred nedavnlm v samoza-ložbi izdani knjižici. V večji all manjši meri si je vselej prizade. val, da bi pomamjkanje resnič-nega liričnega čustva, ki zmare biti ustvarjalec umetniških vred-not izpovednega značja, nadame-stil s formo, ki bo vzbujala pre-senečenje in poKornost, nas osup. nila in dosegla, da bomo prevld-no molčali, da bi se moTebiti ne pokazali jkot preplitki za vlsoik pesnižki izraz. Ta težnja ga j^ vodila na kanico dagajanja v abstrahiziranem pesniškem svetu, kjer naj bi navadnl zemljani ostali oslepljeni  In nemi.
Zdaj je pred nami knjiga, kl dela prav taik vtis. Vsa ta poezi-ja, ki je sklad abstraktnih in ne-navadnih, za vsaiko ceno obliko-vanih metafor, Sklad nerazumlji-vih. senitenc, usitvarjenih po meto-di, ki uveljaTlja zaplsovanje ml-selnih ln čustvenih utrinkov brez kakršnekoli ustvarjalne kontrole, sklad zanosno zvenečih besed In podobnih *modernih elementov«, nas kljub svojeinu zanosu in na-
videzni idejnl prepojenostl n« ogreje in ne navduši, prej nap sprotno. Ob branju te poeadje ostajam hladen in popolmoim* ne-prizadet. Ce sem Za.jZevo poezijo postavil na tla dejanske umetniske izpovednosti, o Tauferjevi tega n« morem trditi. Preveč suha Je, premalo zrasla iz lastaih pesnlko. vih tal, da bi me potegnlla za se-boj, če nam že vsubinsko ne dia tistega, kar želi dati. Poezija kaj-pada ne more biti naturallstUJeiii in vsakomur enako lasten odraz stvarnosti, nasprotno. je in mora bltl njena transformacija v notra-nji, izraziito subjektivai umetnl-kov svet. T&da kakšne so strune v tem svetu, so dovolj močne, da nas bo njihovo zrvenenje moglo očarati Iin osvojiti? Poezija. kl je izraz snobizma in literarnosti za vsako ceno, nl in ne more biti pristna. Nikakor bi od nje n« mogilii zalntevati, da jo miselno razumemo. Zazveneti pa vendarl* mora v nas, dati nam mora abču-tek neke globlje notranje vsebine in čustva, ki ga lahko vsaj rabi« podoživiino. Tauferjetve poezije pa ni mogoče podoživeti. le obču-dnje j,o lah.ko, komur pomenl formaliia drznost vse. Za moj od-nos do poezije nasploh se zdi pre-malo notranje orgamizirana in ne-dodelana. Elementi v njej, kl obetajo morebiitne poziitivrie re-zultate, so se pretirano nak&pičill in postali manira.
Tauferjeva poezija se <*b vsem tem izkaže kot Mastanje za for-malnim bliščem, komaj pa kot resnična poezija z resničnim živ« ljenjskim  priz\rokom.
Smiljcm Rozman
NEKDO
SimMjian Rozman jje eden siajizraziteiBifh dn najiboij sar-m.osviojiih mlaidih piisaiteljev v ianiašnjetm času. Ustiviaril sii je lastnii atil, ki sicer ni niti bleščeč niti ilznaziito izviren, zato pa vendarlč n.j'egtov in priljiuibljen prl[ bralciih, ki jim je več alil manj preiniosimeimo 3d'ražanie Sitviarnasiti v besedi iiajibližje. V vseh svojiih doslej 3b.iiaivljen.ih proznih delih je stal trdno na tleh sitvairnosti, ^selej osebnn jirizaidet, čepTav .Tiorda bolj povtršdinskio kot tdejno. V vrsti teh. del smo niogli ugoftiaivljiaitii v poditekstu iostalgl'jo za umrlo mladost-|o, ki se je rad spomiinja kljruib pmn. d:n mn n; pninesia le!po~
te, pač pa le inučni oibčutek dezluzijie.
Vsa,i v gnahem je niegovim do sedaj znaniin stilnim in idejnim zniačilnoistim sorodna oznaka njegoivega {prvega ro-maaaa, ki ga je dizdala miari-borska zjajožba Oibaarja v svo-ji redni zbirki za leto 1958. Mimogrede bodi poivedano, da si je ta založiba v mdinulem koleidairiskeim letu zaislužiila mesto najibolj doslednjega in celo najibolj pogumnega izda-jatelja del mladih pdscev. Le izdanjo teksitoiv, ki dosežejo določeno spadnjo mejo kvaiJi-tete, izdajanja ^brez odve6nih ozirov, mioire pomeiniti vzpod-budo Ea širšo usftiviarjialno delo teir vizbuditi tekmovanje, ki je nujno potrebiniO tudi na tem podnoičju diružbeme dejavnosti.
Toda vnruiio se k Rozrnanu samemiu. Njegov roman je mladiostna izpovied lastnega dožjvetja vojne. Mogoče ne po vsebinsiki plaiti, temveč v šir-šem snnislu. To doživeitje, v katerem sta se, katr je popol»-noma iiasno, prepletala zumanji tok dogiodikov in inatranji od-ra.z 6asa, tier se maavijala dtrug ob dirugeim do nekega tragič-nega ziakljočka, pa mu je sa-mo po sebi preraislo v simbol. Siimibol ruoisii v sebi že sam na-slov roinaina — Netodo.
Ce ugiotavljamo, da je birez-imeni jumak kot osirednja ose-ba romana piitsaiteljev subjek-tivni iiapaz, s tem seveda še ne smemo zarailkati njegovih tu pa tam oibjiekitiivno za.cirtan.ih potez. Ne ibomo pa se kljub te-mu Bipiuščali v poleimiiJko z Roz-mainom o tem, v kolikšni meri je njegov junak in z njim vred njegovo celatno doživetje in idejia, kiL je tesno por^ezana z oboibjdm, zgodorvinsko dogna-no in opredeljdvo dejistvo. Roz-
manu gotavo ni bilo do tega, da bi v isvioijem delu viredno-til zgodiaviinio svetovnonaizor-ske in čustvene usmenieniosti svoje geneiracije v letih med vojno, palč pa je želel upodo-biti le enkraten živiljenjski M!k junaka, M mu je bdl ču-stveoio niaijlbližji. Če smo spo zmali dejsbvo, se ne bamio več ustavljali ob vprašnaiiu ideJTie dognanosti   junaka  z ozirom
Viktor Konjar
Pesem sočloveku
Brat moj, midva  sva  pijanca
pred točilnimi mizami
upanja.
Najina cesta tone v globel,
nemo od brezvetrja.
Zrak,
ki ga dihava dan na dan,
vonja po krvi
umrlih scmj,
zagrebenih v neki globeli
pod belimi oblaki
pričakovanj.
Brat moj, tnidva sva pijanca
pred točilnimi mizami
upanja.
na čas, v katenega je po&tav-ljen, ker .1© več ali manj re-šeno z ugotoviitviiiO, da je upo-dobdtev osebnega pisateljeve-ga preiblema, ki utegne biti problem še miairsikioga, ni pa nujno splošen iizraz svetovne-ga oazora mlade geneiracijie, ki ie nasla v letih voijine. Toliko bolje zia Roizmaoa, če ie nje-govia teagična resignacija nad
smislom žilvljenja bila blfeu temu, da bi jo mogld imenoMati splošno.
Nag pa zanima, kakšen ie njegov bretmeni junak sam po sebd, kako je opisan. Pred-vsem: živi^jenski je. Tega ne gre zanikiaitd. Izpeljan je kon-sekventno. Njegova odločitev za samomor je edino možni iz-hod, ediina ždivljenjsko opravi-čena posledka vsega, kar je doživljail in po^čel v letih stra-hote. »Našel sem pofelic, kii je v trenutku zaživel in usahn.il, poklic Siamomorilca. In rešil sem se svoje klavrne vloge. Nekaj sem storil, nekaj po svoji voljii, za kar ne bom ni-ko^miLir odgoivarial in za kar me ne bo mogel nihče kazno-vati. Morda je tudi to nekaj vredno.« V tem je rešitev iz vsega umazanega, kamoir ga je pljusnilo življenie, v tem pa je tudd konec tragičnega po-smeha nad samdm seboi — prvič se je odločil za neko lastno veliko dejanie, pa če-prav ie bila to lastna smrt.
Načel je vrsto misli, a raz-pon je bii prevelik, da bi ga bdl zmogel. Bržkone tega niti poskušal ni. Zadostovalo mu je, da je lik romana izpeljal skozi vrsto konkretaih, na zunaj prav nič čustveno ali miselno obarvainih scen. Vse to, kiar so izobLik,u.i€ v idejo in atinosfeiro njegove pripovedi, se skrdva v pcdtekstu.
Roman je zanimivo in žiivo branje, raoti le mestoma pre-cej izraziiti odmdk od nepo-srednega realističnega poda-ianja v malce karikirano kon-strukcijo. Naj slednje celo ima svoj čar. stvari ne poda tako, kot same po sebi terjajo — ddejno globlje utemeljeno,
yjEKOSIiAV KAJLEB:
Zmaga v kleti
O teh. Ijiudeh si nikiaikoT ni mogel ustva-rlti trdnega mnenja. Veinioimier so &© mu po~ javljiala nova vpiriaišanda. Ali lahiko za vse to diolži miuiiasto iSro življenja? Ali je smisel in cilj življenja neikaiteirih. v iern, da <>dkri-vajiO iseatav zmiačajev drmigih? Zakaii mora človeiška vrsta igraiti tako nernavad110 igro? J« to dekle plod tiste zagrizene borbe za obstanek, ki jo vodita oče in mati? Je taka diuša poisledica tistega več,negia Ikimečkega sferaihiu pired siromtaštvom in 1-aikoto? Tega stnrahu se kmeitje n© mioirejo osvioboditi niti tedaj. ko dosežejo naijv&čje 'btogoistamje, ko postainejo trgovci in iindiustxl.ial.ci. Tak strah ja priganijal *udl njeriegia očeta ia matsr, da sita se neprestiano P&hala za zaslužkoim. Trdiia je iblta ^a navada na strah. ln konec bomioev že nekiaikia stirast. Dovolrf je bilo po-gledati imater, kiako z zaposlenim korakom pnienaša togo maisfco bledega, nabuhlega oforaza, in kako s črnimi jagodami svojih 661 igleda predse. trudeč se, d.a ne bi niko-gBar videla. Ves dan se ii je nekam miudilo. IbO* da bl se h.otela, še predno zmanjka son_ ca, z vso «106.10 svojih močnih kostl v ne-kaj zaplfiti. O*e pa je vedino s kom raz-pmvllal, mahai z rokami. z Iztegnjenimi. aeSooliko razSlrj,e'nimi prsti in nagibal glavo ftnfepat na levo. dnugič na desno, obračaioč Ofii, da bi videl, če g« kd.o posluža. Enkra.t j« @ovioirn glasno, p,a se spet. zaupljivo skla-J^|g| in 'šepeifcal s.oibe!9e'dnikiu v uho. Videvalo §0.-;2Ja> $& z Jfliudmi, ki so  imeli velike pesti
in mo&ne vratove. ožganih In rdečih obra-zov, z zelo določenimi prizadevanji. kakrš-ne je imel tudi eam. Skoiraj vedno je držal rnted zobmi zobotrebec kot Z'n<ak zadovolj-stva s samim seboj, Zelo dobro se je znašel ko,t &uvaj večjega dviOTiš&a, na katerem so bile mehanične  d.elavnice   in garaže.
Diraška je v detinstvu 'Uživala. da je ma-ter, ko se J€ ta vrnila domov. presenetila z nenavadinimi vestmi. »Prišel je starec in hotel priti v stanovamie. Toda jaz ga ni&em piustila, on pa je napravil tako: baaa!« »Ka-teri starec?« »Pa. itisti, saj veš, tisti... ti-sti... « Mati je tako IzbraJa nekega star-ca iz soseščine. Ko je Braška zrasla. je po-staflaia pred sošolkami vedno bblj Imenit-na: »Mo.i ©6e je direktor tovame nylon no-gavic. Nogavlc lahko dobim kolikor hočem, toda,« bi zaaiičljivo ziavihala ustnice, »kaj naj  počnem z nylon nogavicami, ph!« Iztre-
sala i.e vedino zelo zanimlve novice: »Moj oče je kupil velik avitomobil. Pozabila sera, k>ako se imenuje. Chevrolet, Magnet. ali ne-kako tako. V njem lahfco sedi šest Ijudl in še več. Zaito sem se tudi sprla z očetom.« »Zakaj pa si se isprla?« »Zato, ker sem ho-tela toupiti majhen avto. da bi ga lahko tu-di jaz vozila ln z njim pribajala v šolo. Kaq miaj počnem z velikim avtomobilom, ph!« Po^tem bi odskakala naprej. najprei na eni potem menijaje na obeh nogah, do okna. pogledala bl n'a dvorišče, se vr,nilia, ln sto-pila k drugi skupini. 5>Ti. Zlata, pridi po-
poldn© k meni. da bova gledall t&levizijo. Danes j© na progiramiu čiudovit balet« in bi odsikakljala dalije. »Lahko pride tudl Anki-ca, ali ne... Labko pride tudi Ankica? ...« Draška bi se vnteila... »Saj popoldne ni proigrafti.a><, pravi Anfcica, »program }e samo zveičer.« »To si pa<mietaa, fcakor da zvečer ni isto kot piopoldne. Ni ti treba prltl. Pri-di ti S'lavilca!« »Vem, kje stanujež, vef?i.« »Do sedme vnve bom. že dO'ina... « in spet od-skafclia do okna ln se vme: »V prvem nad-' stropju, veš! Popoldne: »Ali je Draška do-ma?« >Kateira Draška?« »Pa Draaka Jeli-nlč!« »Nijen ©če je direktotr tovarne nylon nogavlc, tista, ki ima televizljo.« »In av-to,« doda Savka. Hafaaha! »Oče nl direktor \n tudi avtomobila nJma, stanuje pa v kle-tl,« zadovoiljino odgovorl stanovalka v pr-vem nadstnopjiu. Dekletci odideta. Stečeta za vpgal. Naslonita se na zld ln dvigneta ra-mena, kakor* da bi b'le mokre.
Tako je Draška vse do 8. razreda gimna-zije kupovala krzma 1n dlamante, po^tovala na Angieško ali pa saim© v Dubrovnik, me-nijala avtomobile i« nefcoč celo dobila na uporab-o aeroplam. Bližnje prijateljice. tl-ste, kl so uživale v takih Banjarijah, so io pazljivo poslušiale, ker je govorlla viso-kicstmo. zavrača.iQČ vsako sumnao in tako samozavestno, da je bilo tisto, kar ie govo-riJia ved.no novost In zanlmivo. In tako se je suimnja izgiuibljala kot nevažna malen-kost. Sarno Kata -se 1& Tazbur.iaila. »Aero-plam,« je rekla. »Aeroplan.« »Ha, ha, ha, ha.« Od smeha bi se zvijala do zemlie, to-d,a ta smeh bl lahfco bil tudi šala. »Smeje se fcoit spaka,« bl rekla Draška.
Po sedmem rarziredu se ,ie DraSki v Soll zataknilo. Vedno manj so uspevala opravl-čevamja, da je morala negovaitl bolnega oče-ta, da je morala z materjo v Koprivnioo na
tetin. pogireib, da so pdpiravldali stariiovanie, da so prišli n^a obisk sorodniki. da se je viael dimnik, ali, da so kuipili iradio. Toda prav v tem k:rLtičnein času se ie spoznala z nekim študentom tehnike. Eaškom. ki nikakor ni mogel priti do sobe. »Nimam sobe, nlti je ne bom našel«, j© lzjavil ob neki priliki na stopnioah pod spiomenlkom. »Mi ImaTno v&llko stanovanje. veliko, s šti-rimi sobami,« je refcla Draška. »Se saml ne vemo, kaj naj maipravlmo s toliko prositora. Čisto resno: eno sobo Imamo pnaznio.« In štiudent &e je zalijiubil. Draška je bila vlso-ka. ne polna, vendar okrogla, Imela ie po-ševne meksikanske oči in močne kosti.. Štiudent je sedaj 'odloril, da 'Ustreza prav njegovemu okusu. Vn prlčel se je truditl. da bi jo čim trdneje navezal nase. Č!m prei si je želel v hišo. Vendar pa ga je Draška držala dalje od hiše in tudi od sebe. Ona ni bila šposobna. da b? se tudl za tremi-tek ustavila prl Istl mlsll. Vse, kar je počela, je bllo preračiunaino na učinek. Funkclonl-rala je samo v svo.iih faintastičnih mejah. Izpoartavljiala se -ie k&v tako. na sploh, za sled, za vaakogar. Nikakor se nl mogla se-daj oibraniti siamo od ene osebe. Zaradi tega se ni( mogla ugreti. temveč sa-mio zaplestl. Clm boli nasllen je postajal štud&nt. tem bolj se mu je ona izmikiala. Če bi se jl p?e_ ve5 približal, bl oniai nenadoma rekla: »Joj, pozna sem, mami mionam pomagati: torto pečemo.« Na komou ga je privedla do tega, da je izjavil: »Jaz bl se tako.i oženil, da veš! Nocoj pridem k tvojim In jlh zaproslm za tvo.io roko«. »Ni mogoče. T; že ne veš, kai «e naim je zgodllo. Morali srmo izročitl &tanovanj.e. Kupil gia jje neki toženir. ml pa smo se rnorall začasno selltl v klet. Ven-dar. jiaz lmam svojo sobo. Lepo sobo.« »Do-biro.  Vseeno.   Zvečer   prldom.«   In tafco j«
Raško prtšel v klet, in se oženil. Mladl par je dobll BObo, oče in matl pa sta se prese-lila v kuhinj'O. In tako se je med tri zna-čaj,& vmešal  š© četrti.
Oče je večjl del dneva prebll na dvo-rišču. na katerem so trl podj-etja Imela ga-raže in rnehanične delavnice. ker je iv. imel več sodelavcev pri načrtih vseh vrst. Na-vadil se je, da je v krčml nadoknadil sa-moto vratairske lože. Doimov je redko prl-hajal trezen. Matl je služila prl nekoliko dnužmah in prinašala domov različne stvar-ce, ki so Tnorale neka.i časa ležaitl v omarl, po^m pa izginiti. Tudl oče ie užival v tem, da je privlekel kakšn-o kokoš, praši-ča all pletenko vlna. vse po svoiem živ-ljenjskem okusu, ki si ga je, poleg velike prakse, nabral takrat, ko j© bil prekupče-valec z žlvino. Pogosto ©ta se tiho pogo-vairjala. Takrat je Drašika skakala z očmi od enega do drugega in skušala doumetl, kaj pomenijo nekatere dvournine besede. In vedno pogosteje se ie uresničevalo š© tisto njeno lz gimniazije: »Moj oče bo za novo leto kupil odojka, dve puri, tri kokošl. ve-liko ščiiko. \n takšnega krapa. mama Pa bo na*redila tolikšno košaro slaščic« Tudi to je speljalo Raška.  da ie pohitel.
Draška ni nikoli ra&unala. Njeno srce j« bilo brez kakršnega koli raouna. razen ti-stega iStalnega: da Iznenadi, očara, zmaga. V poirokl nl vjdela nikake bodočniosti In komajda brezskrbno življenie. ker ie mi-slila, da |e čisto naravno. da zanjo skrbita oče in mattl ali kdo drug. Sploh se ni iz-govarjaila zairadi kaklh posledlc, njo ie vle-klo naprei njeno vedenje. zalet. če ie na svoji poitl koga srečala, miu ie Tnorala re*l karkoli, nikoll ii pa še v sanj-ah nl prlšlo na misel, da r&če tlsto, kar je v resndcl^ videla,   doživela.    all   ee    namenlla   storltL
Jezni mladeniči
Za Franpois Saganovo, za Minou Drouet se je v svetu pojavila nova literarna senzacija: Angry Young Men — jezni mladeniči. John Osborne, naj-mlajši, najjeznejši in — vsaj denarno — najuspeš-nejši predstavnik te generacije se pojavlja na lon-donskih ulicah v elegantnem, tnodernem avtomobilu z oznako AYM I — jezni mladenič številka ena.
Ni pa še dolgo tega, kar je mislil drugače: sta-noval je v opuščeni barki na Themzi, njegov videz pa je po besedah nekega n^egovega prijatelja iz-dajal mešanico oxfordskega absolventa in lačnega stezosledca v sandalah v pragozdu. Takrat je tudi izjavljal, da ljudi, ki ne nosijo sandal, ne mara in ima z njimi najraje čim manj opravka.
John Osborne, 27-letni dra-matik, ki je v enem tednu po-stavil na oder dve premieri in z njima v literarnem svetu sprožil plaz nasprotujočih si diskusij, je jezen na vso svojo okolico. Ju-nak njegove prve drame Ozri se v gnevu, Jimmy Porter, se prebije skozi tri dejanja drame jezno zmerjaje, pri čemer vza-me v poštev vse, kar ga obdaja in česar ne pozabi. Ima visoko-šolsko izobrazbo, vendar v no-benem poklicu ne vzdrži dolgo — in tako se poskuša kot žur-nalist, vodja jazz orkestra, na-biralec oglasov, zastopnik tovar-ne sesalcev za prah ipd. — kar, mimogrede, ni tako zelo verjet-no, v kolikor je ta način življe-nja pristna tradicija dela ameri-ških literatov — od Jacka Londona in Paula "VVhitmana na-prej — ki pa se je v današnjem času že nekoliko preživel in za
kar je končno Anglija kljub vsemu še vedno nekam prema-lo amerikanizirana. V času, ko se drama dogaja, je Jimmy last-nik malo obetajoče prodajalne bonbonov, revnega mansardne-ga stanovanja in lepe, potrpež-ljive žene iz aristokratskih kro-gov, česar ji nikoli ne more od-pustiti. Na Alison in na njeno mater usmerja precejšen del svoje jeze, pri čemer seveda ne izbira besed: »Zaradi mene lah-ko stara čarovnica crkne — črvi bodo potrebovali precejšnjo do-zo soli, da se bodo prežrli skoz-njo! Oh, ubogi črvički, kako vas bo bolel želodec! Alisonina mati je na pohodu. Odšla bo od nas, prljatelji moji, in za njo bo go-mazela množica črvov, ječečih od odvajalnih sredstev ...«
Alison pričakuje otroka in od-ide od Jimmyja. Na izpraznjeno mesto stopi Helena, njena pri-
jateljica. Vendar ne zdrži dolgo in tudi ona odlde, vrne pa se Alison, bolna in. ponižana, »z obrazom v blatu,« igra je prišla v svojo izhodiščno točko in se lahko spet nadaljuje.
Ta Osbornova prva drama je dala literacno ime celi genera-ciji njegovih več ali manj so-vrstnikov, katerih dela so več ali manj uporna, več ali manj ekstravagantna, ki pa na vsak način vsa vnašajo v angleško literaturo nekaj novega. Čeprav sami načelno ne priznavajo pri-padnosti k tej skupini, lahko po karakterju njihovih del sem pri-števamo še pripovednik Kings-leya Amisa, Johna Waina, Joh-na Braina, Doris Lessinga, kriti-ka Kennetha Tynana ih morda še Colina Wilsona. Vsi ti so si-cer manj strupeni kot Osborne, vendar jim je skupen v več ali manj pretirano grotesknost za-viti protest proti konvencionalni angleški družbi, proti ekskluziv-nosti angleške »upper class« — zgornje plasti družbe, proti nje-ni premoči in proti konfekcio-niranosti družbenega udejstvo-vanja.
če si natančneje ogledamo Osbornovo življenje, se nam ne-hote vsiljuje paralela z glavnim junakom njegove prve drame, Jimmyjem Porterjem. Oba sta iste starosti, oba izhajata iz iste-ga družbenega sloja. Osbornov oče je bil delavec in je umrl za tuberkulozo, mati pa je bila na-takarica v neki beznici. Osborne je posečal malo znan kolidž, ki ga je sam označil za »poceni«. Kmalu ga je moral zaradi prej omenjene jeze zapustiti in se je
nato uveljavljal ne sicer tako na široko kot Jimrny, vend&r je bil nekaj časa žurnalist pri ne-kem krajevnem lističu, nato pa se je priključil eni izmed potu-jočih igralskih družin. Medtem je spisal svojo prvo dramo, se poročil, zgubil službo in se vdru-gič poročil in končno v čolnu na Themzi pričakal ponudbo za-stopnika Royal Court Theatra, nekakšnega eksperimentalnega gledališča.
Prav tako kot on, izhajajo tu-di ostali jezni mladeniči iz sred-nje in nižje plasti angleške družbe. Šolali so se na državne stroške — kar v Angliji pomeni toliko, kot da niso zmogli stro-škov za privatno šolanje — na novih, netradicionalnih univer-zah, ki jih Angleži v razliko od elitnih univerz, kot so na pri-mer Oxford in Cambridge, ime-nujejo »opečnate univerze«, ker so pač zgrajene iz rdefoe opeke in ne iz stilno bolj vasL».zaprte-ga rezanega kamna. Vendar ob-stoja tu seveda še neka' druga razlika: medtem ko so absolven-tom oxfordske ali cambridgske univerze visoki položaji v druž-bi že vnaprej zagotovljeni, po-meni diploma za absolventa opečnate univerze mnogo manj; nikakršno mesto ga ne čaka vna-prej, za svoj položaj v družbi se mora šele boriti in bo ali uspel — pri čemer se bo skušal neka-ko izenačiti z upper class ab-solventi — ali pa bo propadel. In ravno to spoznanje, ta po-treba borbe za polnopravno me-sto v družbi je povod tej veliki zagrenjenosti in pretirani agre-sivnosti jeznih mladeničev.
Vendar bi bilo krivično, če bi skušali s tem ozadjem okarak-terizirati celotni vzrok delova-nja jezne generacije. Tu je ne-dvomno še nekaj drugega. Ze sam pojav te generapije kaže na dejstvo, da se je v okoreli an-gleški družbi zganilo nekaj no-vega. Jezni mladeniči so še mla-di, zato zaenkrat samo protesti-rajo, se norčujejo in v tej svoji vnemi včasih pretlravajo do grotesknosti. Niso še našli iz-hoda, ne podajajo še rešitve problema, ki ga sartii tako živo občutijo. Toda upamo, da bo vsaj del njih to tudi storil. Kaj-ti »jezno pisanje« se bo hitro preživelo — kaikor vsaka mod-na senzacija — in utonilo v po-zabo. Od generacije jeznih mla-deničev bo uspel le tisti, ki ne bo znal samo protestirati, tem-več iz svojega protesta obliko-vati tudi svojo lastno podobo o svetu.                              K. L.
Uieta tišina
Tako nekako bi lahko ozna-čili razstavo slikarke Mire Pr e g 1 j e v e, ki je prva v novem letu prikazala delo svojih zadniih treh let v Jakopičevem paviljonu. Ce bl hoteij opredeliti umetniški inli-kovni izraz, bi to 1© težko zrnogll z eno samo besedo: še vedno ji čopič včasih ustvarja v skoraj že pozaibljenem impre-sionizmu, ki pa se ga vidno osvobaja, kar pričajo sem in tja ekspresionistično navdah-njeni portreti, zlasti oni v olju. Nikoli pa ne zapusti realnlh tal; edini »očitek« bi morda predstavljal gvaš Cirkus iz 1957. leta.
Po uspelih razstavah leta 1953 v Moderni galeriji, ko se je predstavila tudi s številnimi deli na steklu, ln 1956 v Jako-pičevem paviljonu, prikazuje slikarka po dveletnem molku (kar velja le za Ijubljansko ob-činstvo) del svojegaopusa obse-ženega v gvaših, oljih in risbi.
Tudi v gvašu zna umetnlca izraziti svojo obtutlj ivost za arve, ki jih nanaša v širokih
potezah drugo poleg druge brez kake ostre meje. Zlasti ji je prj^ src uvijoličasta v raznih od-ifeenlkjih, fcot tudl bolj mejftni pej-saž kot podeželski, čeprav upo-dablja tudi slednjega (Vas v hriblh, Jesen). Manj portretira v gvašu; na razstavi je le delo Kmet, pravzaprav le njegova glava, izrisana v težkih. in gro-bih potezah. Uspešno rešuje problem prostornosti, zlasti v slikah našega glavnega mesta (Tromostovje podnevi in pono-či,  Kolodvor).
Smisel za tišino, mirno živ-Ijenje se odraža tudi v številnih oljih. Kot so bili gvaši bolj lahkotni v barvah, so tu barv-ne ploskve ostro ločene s tem-nejšim tonom, ki daje slikam nekako okornost, ki pa je le na-videzna. Kajtl drugače bi nas le težko preprlčala Noč, pred-vsem njeno fino občuteno, v zelenosivem podano nebo. Po-znavanje lgre svetlobe in senc razodevajo tudi Jablane, kjer so se v krošnje košatih dreves ujele igrlve, še impresionistič-no občutene barvei podobno kot
v delu Zlto in Mlačev. Posluh za prostornost irx arhitektonsko ubranost kaže Moet v Ičičih, kjer zmotl gledalčevo oko ru-meno jadro, ki počiva na mo-gočnem temačnem oboku. Kot smo omenili že prej, upodablja umetnica v olju tudi človeške figure, bodlsi da gre za portret-ne študije (Trmasta Melka, ML. ro in mama), bodisi za množič-ne prizore (Semena); vendar so tudi tu ti ljudje ujeti v nekem mirnem trenurtku, čeprav bi bil prizor po vsebini lahko močno razgiban.
O rl&bah, tako v tušu kot tudi v barvah — slednje odlikuje predvsem večja izdelanost — bi lahko zapisali isto kot prej; ob-čutje tišine, ki je nihče ne mo-ti, niti tisti, kl sede pred sla-ščičarno (Slaščičarna), niti pi-sane maske (Pustni torek). Li-rična ubranost barv v krajini ob morju (Piran 1956) all kje drugje (Ob Savi, Večer) o&taja tudi v risbah Mire Pregljeve ena izmed njenih umetniških teženj.
Bassln A.
Dane Zajc
Požgana trava
Kljub temu, da se je pesniška tvornost Daneta Zajca že uve-ljavila ne le v slovenskem, pač pa tudi v jugoslovanskem kul-turnem območju, smo ob izidu njegove prve zbirke doživeli po-dobno prijetno presenečenje, kot nam ga je dano doživeti ob sle-hernem odkritju. Kajti šele ta drobna knjižica nam je dala v celoti spoznati to v slovenskem slovstvu poslednjih let izrazito samoniklo in svežo pesniško tvornost. Dane Zajc je nedvom-no pesnik, ki je znal svoj glo-boko čustveni svet, svoj smisel za pe3niško podobo in lepoto verza lepo vsktaditi v prostem verzu, ki ga je — skoraj v celoti — mogoSe imenovati moderne-ga. Njegove pesmi i\e zazvene naivno ali z literarno brezčut-nostjo, kot zazvene pesmi mno-gih njegovih sovrstnikov, ki jim je edini namen, biti za vsako ceno na konici literarnega do-gajanja. Kajti Dane Zajc ima v sebi bogato vsebino pesniškega doživetja.
Njegova Požgana trava zato pomeni prelomnico z vso tisto poezijo, katere duhovni očetje so verzifikatorji brez lastnih pesniških korenin in brez last-nih tal, iz katerih bi mogli vsr-kati sokove za svoj obstanek ali razvoj. Zajčeva poezija zanika vsa ta tako imenovana »moder-na« poskušanja, razkrinka in razvrednoti njihovo epigonstvo in njihovo vero v lastno veli-čino, aktualnost in umetniško zrelost. Kajti pesniško delo av-torja Požgane trave ne pomeni papirnatega posla za pisalno mi-zo, zaprto v brezzračje pod ci-lindrom — pomeni mu izpoved in nujo. In kot tako poraja pra-vo poezijo.
Zbirka je razdeljena v pet ciklov, v celoti dovolj smotrno, čeravno so   .pesmi   čustveno in
miselno uglašene na moftno eno-vito struno. Dvomimo pa lahko, da so opravičena očitanja tistih, ki mu zamerijo ozkost motivov i^n enosmernost čustvovanja. Tr-diti bi mogli prej nasprotno. Prav ta zaključenost je tolikanj značilna za Zajca, kot pesnika, da deluje zelo skladno in izkle-sano. Najbolj prvinska značil-nost te poezije je simbolizacija čustva, njegova vklenitev v po-dobo. Čustvo pa je do zadnje kaplje prepreženo z grenkobo, z resignacijo, s tisto najhujšo vseh bolečin — s spominom, ki žge, a se ga ni moč otresti. V središču Zajčeve poezije je cikel pod naslovom Pogorišča; to je poezija o smrti — o smrti vsega, kar je bilo... Dež je izlizal ka-menje. Voda stoji na ognjišču. Dež podira peč. Pesek zasipa klet. Trta je podivjala. Vodnjak se seseda. Poslednji zid se kru-ši. Osat raste v kotu, kjer je stala miza. Tihi pogovori zvečer, očetov komolec na mizi. O, mr-tvi oče. Kdo bo zakuril na og-njišču. Kdo bo izkopal izpod njega obraze mrtvih let...
Zlahtno je Zajčevo pesniško čustvovanje zazvenelo v ciklu "Ljubezen, v pesmih, kjer je no-tranja strast izpovedana zelo neposredno ... Biti trska v tvo-jem ognju, biti plameneč ogenj v tvojem ognju, biti velik ogenj v ognju tvojega življenja, goreti, zgoreti in biti pepel... Tudi v ljubezni je spomin na pogorišča. Otožnosti ne more premagati, celo bolj jo neti.
Zajčeva poezija je polna stra-sti. V četrtem ciklu naslovlje-nem Jutra, je izbruhnija naj-močneje. Tu se je resignaciji nad življenjem pridružil upor — upor proti brezčutnosti in praz-v nini... Mraz po prepadih, kjer se zvija megla v klobčič zlobe, v klobčič slabosti, v klobčič hi-steričnega smeha.
Ta upor izhaja iz resignacije in je v skrajni konsekvenci eno z njo. Toda kakšne so njegove idejne osnove? Razočaranje nad pogorišči je nedvomno čustvo, ki mora raniti sleherni nežni in občutljivi doživljajski svet ter postati struna pesniškega izpo-vedovanja. Razumljivo mora tu-di biti, da se takemu čustvova-nju na dnu pridružita nezaupa-nje in cinizem do vsega nesmi-selnega v življenju, ki je pesni-ka samega že v rani mladosti pahnilp v vrtinec pogorišč in smrti. Dozdeva pa se, da je pe-snik svoj upor namenil .proti življenju v celoti, proti vsemu, kar ga obdaja; v vsem je našel sestavine velikega nesmisla.
2ivljenje pa vendarle ni tako, zlasti ne v družbenem sistemu, kot se poraja pri nas. Upor pro-ti življenju in času — hijeni, uničevalcu — je tembolj neob-jektiven, če se zavedamo, da je prav on tisti dejanski upornik proti nečlovečnosti. Zdi se, da se Dane Zajc tega ni zavedal in ni videl ničesar drugega kot svojo osamljenost. Očitno je njegovo premajhno hotenje, da bi gledal času v obraz. Zdi se, da je njegova pesem povsod tam, kjer je prenehala biti iz-poved neposrednega čustvenega doživetja, zazvenela nekoliko pesniško neobjektivno in nepre-pričljivo; zdi se celo, da je v pesmih te vrste s svojo čustve-no prilagojenostjo k resignaciji zašel predaleč v odklanjanje, ki mu ga je narekovala meščanska literarna sredina, ki se je sama imenovala »uporniška« in v ka-teri se je znašel; izkoristila je njegovo pesniško čustvovanje v svoje namene; naredila ga je za navideznega upornika proti na-šemu času, kar pa je za Zajca vendarle nekoliko čudno.
Otroškost in kvaliteta
Mrzlega decembrskega veče-ra sta dva naša mlaida likovna umettvtka odprlp, svojo razsta-vo v Jakapičevem pmHjonu. To ni kak obširen pregled nji-hovega opusa, avvpak čisto na-vadna priiložnostna prireditev, razstcvva otroških ilustracui Marlenke Muk — Stupicove in Jožeta Ciuhe. Morda je to marsikoga premotilo, da ni pri-šel tistega večera, češ, saj ni govora o kaki visaki kvaliteti, gre le ea ihistracije — in še to za otroške. Vendar M taiko. Oba umetnika sta vsak na svoj umetrviško prepričevalen načim izpričala namen likovne umetnosti, ki se tako »poniža«, da ustvarja le za svojevrstno publiko, za otroke, ki morda še niti brati ne znajo vn bodo njihovo zammanje pritegnile v znatnej&i meri le ilustraci\je. Ravno to je tilsto, kar sta oba umetnilka    skušala    itjeti    m
predstaviti na svoft razstavi: prizadeti preprosto otroško du-šo, da pozaibi na realno okolje, ki ga obdaja, da zaživi skupaj s Sneguljčico, Rdečo kapico in »sodobno« Piiko Nogavičko v svcjevrstnem svetu, preplete^ nem s pngodam-i in dogodiv-ščvnami teh priljubljenih ju-nakov.
Ce se zadržkno podrobneje ob listih Marienke Muk — Stu-picove, ugatovimo, da ustvarja umetnica predvsem za mlajšo pubiiko. Priljubljene Grimmo-ve pravljice o Trnjulčici, Rde-či kapici, Sneguljčid, Zvtpanči-čeve pesmi iz zbirke Mehurč-ki, Valjavčev Pastir so izredno bogat material, ki je na razpo-lago, da ga nekdo približa otraku z njetnu lastno prisrč-nostja in Ijubkostjo. Težiko, da bi to komu bolj uspelo kot je Stupicovi, ki je z raznimi iz-razi slikarske tehniike,  kot so
litografija, akvarel, tempera, zadela tisto, česar si otrok želi od ilustracij. Da zadosti tudi svojemu umetniškemu izživ-Ijaviju, išče nove izr&zne mož-nosti in pri tem poseže nazaj, prav do starih mhniatur in nji-hovega ploskovitega stila, v katerem 3e zlasti prepričljhvo ilustrirala VaViavčevega, Pa-stirja.
Kolikor bol^j se zdi, da Stu-picova ustvarja za mlajše,toli-ko map-; smo preprvčani o tem ob razstavljenih Ciuhovih de-lih. Njegova publvka je že ne-koliko odraslejša mladina, ki jo zanima pvsani ciganski svet, zgodbe o Turkih, upornih kmt-tih ipd. KoUkor je še tog y prikazovanju prizorov iz gi-ganskega živijenja (ilustracije k Ciganskim pravliicam), kjer išče motive na jugu naše drža-ve, v Makedoniji in često sledi stereotipnemu     izrazu     starih
fresk — kar smo spoznali $e pred dvema letoma na njegovi razstavi v Jakopičevem pavi-Ijonu — toliko boij se sprosti pri Puškinovih pravljicah, kier opusti tudi tuš in prime za čo-pič, s katerim uspešno prema-guje zupreke pri padajanju obrazne mimike- Višek in umetniški vzpon pa predstavlja cjobellnsko izdelana ilustradja k Turjaški Rozamundi, pre-pričljiva v barvah in v stilu. Na razstavi visita druga po-leg druge Stupičina Dekora-Uvna slika, izdelana v plo-skovitem stilu kot miniatura in Ciuhova Turjaška Rozamun-da — dvoje kvalitetnih del, to-da dovolj preprostih in umlji-vih za, otroško dušo. Ravno to, preprostost, umljivost in poleg tega kvaliteto, je treba ceniti pri obeh umetnikih, ki sta si s tem utrla pot med mladino. B.A.
Xn trekla je tisto, za kar je mislila. da bo človeka, ki ga je srečala -najb-oli vznemiri-lo. Potern se je miorala izmotavaiti iz tega položaja z novimi iizmišijotinami. In tako je živela^  čakajoč na sre^anja.
Slikar Tetevika je te dni dobil nagrado Za sliko »KLet«. Zaradi itega j© Vijesnik o njem objavil pohvalen članek. T,a človek. eafcnkmjen samec je stainovial aia podstrešju, toTeij na. niasprotni toički ol.ovešike sredine. Po ©diobritvi hišnega sveta si ie sam uiredil ateljie, sofeico in kuhinjo, enkirat z,a vselej. Od islikarskega stoijiala ali risalne mize se j« le iredkio kdai odstrianil: ko je pTimesel dirva, miadožil na ogenii, iajli stouhal popolnoma upiravičeno fcoisilo, ko je odšel v park na E.tbnjakiu, kje,r je opazoval predvečerne spirem&mbe barv na zvonikih in stolpih, na direv.esih v parfcu, na sterih in inovih hišah, aa travmiikih tn na likih žena, kl so tu se-deile do mriaka na klopeh in varovale otro-k«. Ta ičilovek, kakor da se j& poipoLnoma skrll za debeli-mi očali in lzgledalo ae. da miu ie doO©o nurneinkaisto lice okamenelo od neeauip&nja do sveta rn. živi plavi lasje, raz-fcušibrani enkra;t' za vedno, kakor da so bill na d.obiro koinzerviirani glavi lutke. tako So bili nesprejneiniljLvi. Kljiub vsej svoii za-pntosti pa je pozdravil vse stenovalce ve-dsio pirvi ~~ tudi mlajšie od sebe. če bi ko-gasrečal, bl ©a najpre1.] pogledal v o^či, ka-kos« 2 ineko prošnjo za oproščenje, zauiplji-vck in ko bi izzval pozornost all ž&jo za ^pjom, ibi  takoii  odšel dalje,  kot da se  je
SJl prijai;eljslkih  lobveznosti.   Draška  je a-la, da bi dobila od nijega malo več ||)iaŽW5Kks!ti. Zelelia j'e, da se ji tai človek na
©a^ln pojasni, da tnekaj  zažell. da mu
! iDfoljoifbi, dia mu pokaže, da ona lahko ito  In ono.   Nekol ikokrat   ga je    celo jr^pazdiravila in čalkala. kai se bo zgodilo
.^ffoda rstzen najbioil.1  obzlrnih  proišenj ^ ker j« v nia,poto in pospaSe-
nega ziakLjiučika razgovora ni mogla Iz tega stiudeinca ljubeaniviosti izvlečl ničesar več. Vedno se je skušal čimprej Izgublti iz nje-ne bližine, kakor da bi se bail. da mu bo stopila na rep.
Toda slikar Tetevika je vedel z>a vse. kar ®e je doigajiailo v hiši. In še celo vei, kot bl si kdorkoli inogel misliitl. Ne sam-o da je vedel za vse dogodke. temve6 je 1-z njih tudi delal zakljiučke, ki bi piresenetill vsakogar. kioimiuir bi jih povedal. toda take osefoe v hiši ni bilo. V niegovem staniovaniu in atedjeju je diržala red. pravzaprav Mari-na, žena brusiača Vraboa. Ofcrogla, črne polti, nemirnega pogleda, za katerim pa se je Bikrivalo živo zanimanje za vse. kar se dogaja ofcrog nje. koit -se je prepričal Tete-vika. Znala se j© postaviti na sredino so-be, fcako obiliia. da je morala polne roke n kratfkimi prsti držatl proč od telesa ln s tenkim gliasom komarja pripoveidovala o dogodkih v hiši — mirno, enolično, toda vzitrajino in iztčrpno. Tetevika se je fudll, kako da iz njeaega prdpovedovanja lahko postanejo tudl najbolj neumni dogodki za-nimivi In privlačni. To nje.nio skoraj avto-ma-tičrio prlpovedovanje je bilo polno nai-mianjših podatkov in citatov,, da &e je sam Pri sebi čudil, kai vse ije zmožna povedati ta žensika. To i& bil ne samo spomin in spretnost, da vse izve, temveč tudl nena-vadna pron iclj ivost ln umetnost pripove-dovanja. Vse to ;ie izvlraLo iz nje, kakor bistra v-oda iz sbudenca. Ta ženska ie bila v svoji notiranjosti goreč grm strastl. da vse izve in to preda dalje. Vendar pa n! • Rodelovalia v prepirih all spletkah, to je bll nekatošen nedolžen lirteres. za kateirega je popolnoma tudi odgiovarjalo to mesto pod streho. kjer se ije lahko popolnoma iz-živela do konca ln bila nagrajena z naz-Ijlvim poisLušanjem ln po<zornostjo. Onia je na prvi In najmamij-ši Susn na hodaiikiu za~
vzela primeren položaj, da iz tega.kaj Izve. Največkrat je v svojih vratih v kleti s hrbtom oprta a& podboj poslušala pritožbe tegg all onega, naoipogosteje Draškine mia-tere. Njen obraz je raziodeval razsodnost, da ®o se vsi obračali k njei po prvo po-moč. Tako j© *udi Draška, če bi ji primani-kovalo bolj zanimive publik© na njej t>re-izkiušala svoje gradove v oblakih. Izgledalo je. da so jo vsi smaitrall za neko stvar. kl služi samio za olajševanje doiše. Ona pa je kot goba vse vipijaLa vase. Mežikala ie s čnnimi očki in si vse zapomnila. Slikar Te'tevika je medtem, ko je ona govorila celo bioli navdušeno sllkal. Smatral je. da ona tako zvesto otonavlja dogodke, da je lahko lz njih. delal zanimive zakljuoke. Opazil je ceLo, da brez nje nlkolt niti ne bi prišel do kaklh zaključkov. Opazll je, da ise je nek njen stil zavlekel v njegove sllke in da brez nje tudi njegov stil ne bl bil zanimiv. Postala mu je neobhodno po-trebna. In tako je sllkarjiu Tetevlku zado-stoviaLo, da vidi Draško, njen obraz in gi-be in zakilj>uči, k<aj namerava in na kai upa. Pozin&l jo iie v dno doše. In ko fa ta dan sre6al študenta Raška ln ga pozdravil. štu-deriit pa mtu nl odgovoril. je takoi sklepal, kai bi približno lahko bllo. In zadel je tččno.
»Poglej. pirosim te, ta j« prlšel v ^aso-pis,« je dejala Draška svoj^mu štiudentu. »Ha, ha, ha,« je vrgla glavo nazaj. »Ha, ha. ha, ha!« »Kaj pa se smeješ, prlsmoda! Kaj ti je?!« »Ha, ha, ha, ha, ta je prtš&l v ia-sopis, ph, prava reč! Mene pa je hotel za-vleči v svo|e sita-niovanje. Tritorat me je va-bll na ča], todia nisem Sla. Nima niti pra-vega stola, ne namlznega Prta. ne prave postelje, ha, ha, ha.« Raško }o je opazoval. Ona pa nl mog,La vzdržatj pogleda. Hitro s.pregovori: »Le kaj si misli, — da je neka.1, ph! Iin Se vlakel me,J«, Njeigovi odvratni
prsti ©o se ml vtisnill v mišlce. Hm. spa-ka!« Raško jo je trdovratno opazoval. »Kaj misdi, da sem jaz, hm... Veš kaj? Oče bo kupil televizijo!« »K vragu tl in televizija!« »Poglej no! Zakaj: k vragu?« »Sla sl k n-je-miu v stanovanje!« »K njernu v stanovanje! Saj nlsem prismojena!« Toda resnico je Draafea Izgovapjala popolnomia neprepirič-ljlvo. In Raško je opazLl to negotovost v glaau. »Nlsi? Ne bi rekel. Pazl se! Ne Igraj se z menoj, veš!« »Televizijo ali avto,« je zapela ona. »Bila ei prl njem! Sedaj ml je jasno! Tako je torej to!« »Ah, ti si prismo-jen.« O,n sfcoči na noge In odide. Vendar S6 je vrnil na kosilo in mol>če. toda z užit-kom jedel. Čafcal je, da se bo vse pojasnilo saroo od sebe. morda pa je tudi nameraval kaij storlti, vendar ne takoj.
To popoLdn© po ©rečamju in pozdravu, na katerega Raško ni odgovoril, je 6likar Tetevika odšel v klet po drva, ker ie imel model. Drva je zairadi gibanja nosil vedno sam. V spodnjem bodniku pod oboki .ie srečal brusača Vrabca že dobro nadelane-ga. »Dober večer, gospod slika, jaz sem malo zašel na svojo stran, veste. Nič &e ne bojte, isaj grem spat.« »Vi si kar postrezite, kot najbolje veste,« pravi Tetevika. »Jaz pozinam svoje mesto,« konča V.rabec. Skozl ves pogovoT ni pogledal slikarja, k&r je moral napeti vse svoje moči. da bi obdržal smer in na§el svo.ia vraita. Na vratih ga je pričakala žena, kjer je s svojim izurjenim ušesom že na .ulicl ujela valove njegovih korakov. Po žirokeTn obraz^u se ii je razlil zadovoL,ien na&meh. »Pojdi, pojdi, postelja te iafca. Ne bo1 se« in se umakne, da bl ga spustlla mlmo. In v resnlcl Vrabec takoi stopi v svoj edlni stanovanjski prostor v velikosti štirih kvadratnih metrov In se vsede na ozki divan, da bl se sle.ke-1. Ze po dveh minuttah je nenavadino sr-ec.no zasmr-čal, da se je ženi xazlll po obrazu še bolj
blažen nasmeh. In s tem nasmehom .1© sre-čala svojega delodajalca in mu sledila, ka-ko j-e Izblral manjša polena. da jih ne bi bilo treba sekati. Imela Pa .ie sedaj tudi opravičljiv razlog, da ni žla v svoije stano-vanje, ker za njo v njem nl bilo yeč pro-stora. Razen če se je vlegla poleg svojega moža, to je bolj na njega. kakor sta edino lahko spala ponoči.
Sedaj se jet v polnl klefcnl tišlnl pojavil na v>ratih svojega stanovanja Raško. »-Kak-» šen hrup pa zganjaite v tem času na hodni-ku!« Spusti se do slikarja kot da bl ga ho-tel bolje videti. Slikar Tetevika je ravno' prijel ročico košare, da bi odnesel tistih pet ali šest Izbranih polen, ln za svojimi debelimi očali nl kazal nikakega znaka. da se to, kar govdri Raško nanaša na njega. »Ali ne veste, kai piše v hišnem redu!« Slikar je hotel dvigniti košaro prav tedaj, ko je Raško brcnil vanjo. »Vam -govoirlm! S kakšno pravico nam ne daste miru v tem času!» »Kdo vam ne da miru? Jaz?« »Sevedia, vi delaite nered. kričite, sekate drva v ča-su, ko vsi lju-dje počivajo... « »Daj miu dve po n>os'U,« se med vratl pojavi Draška. »Daj. jih bedaku po gobcu! Kaj pa inisll da je, kai ima on z nami! Nai izgjns v svoje umaza-no Zagorje .. .«
Tetevika je snel ofiala, jih obrlsal ln zo-pet nataknil na nos. »Kaj pa sploh govo-rlte?« Tedaj okrogla brusačeva žema Marl-na prasme v smeh. »Hi, hi, hi, hi,« se j« sme.jala na glas, tanko kot igla ln se prl tem vsa tresla, potem pa zakašljala. Tete-vika io najprei začudeno pogleda. potem pa se tudl on naenfcrat zvlje v smehu. Spustll je košaro, da bi se lahko bolje smejal. Ra-ško je bil najprej osupel. Tudi Draška s« je usitavila._ Potem sta se obadva obrnila in ponosno stopila v sobo z zadovoijnlm izrazom na obrazu, kot da sta izvojev.ali zmago.
Repcrtaža z zodorske unlverze od naSega sodetavca Draga Kralja
UNIVERZA OB JADRANU
Mračno zlmsko vreme brez snega, z megtami In dežjem tu ni podobno zapečkarskih babnici, temveč ša-Ijivemu bav-bavu, ki si le včosih nadene na svoj sonč-no nasmejani obraz masko slvega dne. V svetlHi azvezdjlh, v vedno sinjem nebu in nenehno vznemlr-jenem zalivu nikoli ne zmanjka sveilabe, tu ob morju, v Dalmaciji, v Zadru.
Potujemo iz zosnežene Ljubljane tja pod obzidje zasneženega Veleblta, na zadorske pomole, obzidjo tn rive, v tisto Izvensezonske mime uličice, po katerih s« v tlšlnf januorskfh dni sprehaja dekameronsko pored-nost, valovj tisle melodije ntediterana.
Zadar je dobil univerzo, se je razve-delo pred nekaj leti in pa zemljevid univerzitetnib mest smo narisali še en križec. Toda zakaj ravuo Zadar? Zakaj to na pol porušeno mesto, ki ni ne politično ne gospodarsko središče? Z linijo jadranske plovbe je pripeto k obali med Reko in Splitom, med dva polnokrvna tek-meca.
Vse jugoslovanske unlverze delujejo v glavnih mestib posameznih republik in so odraz kulturno znanstvene tradicije minu-lih stoletij ali pa povojrrih sproščenih sil. Tudi po"ružnice, ki so nastale pozneje, oo se držale pravila: univerzo v središča (Ri-jeka —¦ medicina, Novi Sad — filozofija itd.) Zadar je prva izjema.
Vendar pripada Zadru polna pravica biti univerzitetoo mcsto po njegovi kultur-no-zgodovinski tradiciji, po vsem, kar se je zgodilo v času od prJhoda Slovanov na jadranske obale pa vse do oktobra 1944, ko je bil Zadar dokončno osvobojen. Izbira Zadra kot uni-verzitetnega mesta ima v mnogooem simboličen značaj: Iliri so me-sto ustanoviii, zanj so se v teku zgodovine borili Rim in Bizanc, Benetke in Napoleon, Dunaj in Mussolini, vedno so med obzidjl in potnoli grmele bombarde In se v dimu cefrale tuje zastave, a vedno je bil Zadar last tistih, kl so se naselili na kamnitein svetu med obalo in strminami Velebita, last tistih, ki so obdelovali ta tla, pasli tod svojo živino in ki so Zadar gradili, hranili in branili. V 12. stol. je bil Zadar izključno hrvatsko mesto, glagolska pismenost je za-živela tod svoje življenje. »Prikazanija« v domačem jeziku so poznana že davno in tudi verzi umetnib pesmi so se pojavili zelo zgodaj. Tu je Juraj Borakovič pisal svojo Vilo Slovinko, v kateri je dal duška svoji zavzetosti in rckel, da so mesto Zadar zgradili bogovi in ga podarili Slovanom ob prihodu. Tu so se porodile misli v reformi pravopisa: Šiiue Budinič je uvedel v la-tinsko pisavo diakritične znake. V dobi ilir-skega gibanja je bil Zadar za Zagrebam najpomcmbnejše središče, hrvatska gimna-zija je bila ustanovljena že leta 1804. Za časa avstrijske okupacije je bil Zadar osrednje mesto DalmacIJe, avstrijski vohu-ni so zbrali veliko podatkov o življenju in dclovanju naših ljucli v tem mestu in v Dalmaciji nasploh, zbrali so obsežcn arhiv dokumentov o tfašem kulturnem življenju, ki je imelo globoke korenine in je bilo razvito bolj, kot so to boteli nasprotno do-kazati tisti, ki so po prvi svetovni vojni izrezali z diplomatskhn nožem to mesto iz matičnega ozemlja.
Sedaj se je vse pomirilo, potihnili so zgodovmski viharji jn nad porušeno mesto je legel boneca. Danes doživlja Zadar svoj preporod, svojo zasluženo renesanso, ne le gospodarsko in politično, temveč predvsem kulturno. Univerza, zadarska filozofska fakulteta, je najpomembnejjša akcija te renesanse, razen vseh drugih kulturnih ustanov, ki niso malo pomembne: nad sto let stara znanstvena knjižnica, številne srednje šoJe (učiteljišče, gimnazija, ekomam-ska, pomorska, glasbena, srednja medicin-ska šola). Mesto ima svojo tis-karno tn svoj tednik, razen tega pa še kulturno znanstveno Zadarsko revijo, ki izhaja štirikrat na Ieto. V zadiijem času je po~ siala zelo popularna Zadarska ustaia revi-ja, prireditev, ki je zbrala v svoj krog številne vodilae intclektualce tega mesta in Še štcvilnejšo publiko. Zadar ima tudi gle-dališče z nadpovprečnim programom in še več drugih kulturaih ustanov.
Danes doživlja Zadar svoj preporod, svojo
renesanso, ne le
gospodarsko in politično,
temveč predvsem
kulturno
Zaradi vsega tega — v imenti kulture, tradicije ipd. — se j« kmalu po vojni po-rodila misel o ustanovitvi univerze ali vsaj
fakultete v Zadru. Zanjo so se zavzemali ne le domačini, ne le rcpubllke ln zvezne ustanove, temveč mnogo naših vidnejših kulturnih in znanstvenih delavcev, med najbolj energičnimi poborniki za ustano-vitev zadarske univerze pa je bil tudi naš književnik Miroslav Krleža.
Naloga pa še zdaleč ni bila tako eno~ stavna. Niz težav in ovir se je kazal od koraka do koraka, vendar je pogumna mi-sel le napredovala in se oblikovala ob de-setletnici osvoboditve. Jeseni 1954 je bila obnovljena stavba bivšega zavoda Sv. De-metrija, za kar je bilo potrebnih 150 mi-lijonov dinarjev. V to obnovljeno palačo na ©bali se je takoj vs«lil zgodovinski ln-štitut zagrebške filozofske fakultete, ki je postal jedro, okrog katerega se je formiralo vse, kar imamo danes. Pozimi istega Ieta (1954) so ustanovili poseben odbor, ki je pričel vse bo!j organlzirano skrbetl za vso stvar.
Leta 1955 Je hrvatska Utidska skupščina sprejela sklep o ustanovitvf filozofske fa-kultete v Zadru in medicinske na Reki. Ra-zen Ž6 navedenih motivov širšega kultur-nega in političnega značaja so navajali tu-di dejstvo o razbremenitvi zagrebške filo-zofske fakultete, ki mora zaradi svoje glo-raaznosti dejansko omejevati svoje delo-vanje.
Na pomlad 1. 1956 se je okrog jedra bodoče univerze že zbralo prvih 9 preda-vateljev. Sama znana imena, od katerib je v Ljubljani predvsem znan dr. Dalihar Brozov!6, k! je bil prej Iektor na Ijubljan-ski filozofski fakulteti. Le nekaj mesecev po tem prvem sestanku zadarskib univer-zitetnih predavateljev je bila 16. novem-bra 1956 uradno in svečano ustanovljena hidi univerza sama. Priieli so z ^vema iz-rednima profesorjema, s tremi docentl, pe-timi honorarnimi predavatelji in 146 štu-denti.
JSsdarska fjloz«fska faknl-teta s« nenehno razvlja In ima vse pogoje, da po-stane popolnoma enako-vredna drugim Jugoslo-vanskim faknltetam.
Mlada generacija brez
študentskih tradicij
bo morda našla svojo pot,
svoj, morda sodobnejši
način izražanja svojih
akademskih dolžnosti
in pravic
Za študentekj Zadar lahko rečemo, da Je komajda stopil izza kulls in se prikazal publiki in mesfcu s svo,fimi navadaml, svojo vlogo, speclfičaiimj težnjaml in potrebami. V Zadru še ni študenisike ^špioe*, ni starib
Strah me je, Tatjana
Još imani Tebe, Tatjana.
Ne plači za odlutalim pticama, koje su morale najpustiti
svoja gnijezda, da nadu sigurniji boravak!
Ovo je vrijeme previše suzno, suviše prepuno klonuda.
Moraš vjerovati  u  život, Tatjana, iako sve oko nas
umire i nosi u sebi Jdicu propastiJ
Još imam Tebe, Tatjana.
All I Tebe mogu izgufoiti* možda* dok budera slijepo
vjerovao u dobrotu. I u ljudske ruke< vanrldive riječii
podle oči.
O, Tatjana, Tatjana, ima 11 još igdje kakav komadič
zemlje ili kamen, gdje postoji istlnska Ijubav?!
Još imaim Tebe, Tatjana, 1 oči moje nisu sasvim mrtve»
ni ruike potpuno hladne.
Ne dopusti, da 0% naša ljubav rodjena medtju
zvijezdama, u mjesečevim nočima, u tlžinama!
To je sve što tmaimo, Tatjama.
Ljudi ne znaju, koliko je ljuibavi od Tebe i od mene
ostalo na cestama, u uvalama.
Ne tražimo nižta više, jer smo i tako prevfše bogatll
Mogli bismo i to izgutojti.
A to je sve što imamo, Tatjana,
Tatjana, podjimo sami u naše malo carstvo, gdje smo
ostavili najdraže uapomene i naša volenja!
Zaboravimo zle slutnje, ne slušajmo Sto ljtidi govara^
ne giedajmo što dolazi.
Postanimo za čas glvhi, inijemi i slijepi!
Podjimo odmah, Tatjana, dok još ima mjeseca 1 ovo
malo ljubavl!
Ante Murn, član Utemrne sekclje
b&Jt In toik Studmtskega iivljeaja te*e morda bolj mirno in urejeno kot v drugih ujniverzitetnih sredj^Sh, manj veselo, a vsekakor tudi manj obremenjeno z nadlo-gami, ki jih daruje tradieija.
Danes študira v Zadru okrog 250 štu-dentov, ki so se tu zbrali v glavnem iz me-sta samega in najbližje okolice, drugi pa so Iz razJičnih kraJev, ki leže vzdolž naše obale od Istre do Crne gore. Zadarska fi-lozofska fakulteta torej še ne sodi med množične fakultete, saj tu ni nikakršnega navala — letos so na prlmer vsi, ki so se potegovaH za »posteljo iin mizo* v študenf-skem domu, ta svoj prostor pod soncem tudi dobili. V študentskem domu sedaj sta-nuje nekaj nad 100 študentov in študentk, dom je dobro urejen in je bivanj« v njem končno le prijetno. V začetku ni bilo tako, dom je b!l še neurejen in vs! so se dobe-sedho bali stanovati v njem. Ce bi ga ne uredili tako naglo, bl za*arski univerzitet-ni center skorajda prišel na slab glas. Za staaovanje in za hrano v študentskem do-mu in menzi plačajo skupno 5000 dinarjev (4300 in 700), kar je po mnenju Študentov ne ravno nlzka, a Se kar sprejemljiva Ste-vilka.
Kakor je filozofska fakulteta v Zadru samostojna (ne podružnica zagrebške filo-zofske fakultete, temve« le fakulteta za-grebSke univerze), tako je fcudi organizaclja
ZSJ samostojna ln na zvezne sestanke po-šiljajo svoje zastopnike.
Delo organizacije res ne presega nekih povprednih okvirov, a razvilo se je in si oblikovalo svoje posebne načine, lotilo se je svojih posebnih in splošnih problemov. Predvsem je pomeinbna kulturna dejav-nost ZŠJ. V teh letih obstoja se je uvelja-vila predvsem dramska sekcija, ki je lani presenetila meščane Zadra z nprizoritvijo Mladosti pred sodiščeiTL Zelo aktivna je tudi literarna sekcija, obstaja pa tudi fol-kloma skupina in pevski zbor. Tndi šport-niki so vsak dan bolj aktivni, že večkral so se »spopadli« s Splitčani in Rečani, na-meravajo pa potovati tudi kam dalje.
Kot vse ostalo, tako tudi družabno živ-ljenje študentov dobiva svoje oblike. Mor-da lahko že rečemo, ^a vsakoletnj bru-covski večer, ki ga prirede v hotelu Za-greb, že privlači pozomost vsega mesia in vedno več jih je, ki bi se radi udeležlli te mladostno sveže in svojevrstne gtudent-ske prireditve. Redno prirejajo tudj plesne večere v študentski menzi, ki pa se bolj »zaprti« in se na njih shajajo le študentje.
Mi vsi bolj ali manj poznamo poletni študentski živ-žav na plaži in v gozdičih Punta Amike, ki je v slovarju mednaro^-nih študentskih srečanj za-pisano s precej velikimi črkami. Sedaj pozimi na Punti Amiki ni študentov, akademski živ-žav s« ie preselil med zidove in zvonike mesta.
Študentsko zadarsko vsakdanje življenje je neke vrste krog, ki ima svoje središče in svoj radij. Središče kroga je vsekakar univerza sama, radij pa morda tista ozka uličica me* Putnikom in ruševinami, ki ji pravimo enostavno »>korzo«. Kakor o ra-diju, taJko tudi o točkah na obodu kroga sl niso vsi edini — gledališče, ažurna kine-matografija, televizija z one strani male luže, plesi v majbnih dvoranah srednjib šol itd.
Toliko o (em, mosrda je vse 5e zelo za-četniiko, prav brucovsko, pa čeprav ie tretji letnik obiskujc predavanja- Mlada generacija brez študentskih tradicij bo morda našla svojo pot, svoj, morda sodob-neiši način izražanja svojih akademskib dolžnosti in pravic.
študij slovenskega jezika in slovenske književnosti
Zadarska filozofska fakulteta je po svoji programski tematiki podobna ostalim filozofskim faJkultetam v državi, le da ima zelo ugodne pogoje za študij nekaterib predmetov, predvsein hrvatskega jezika, stare hrvatske književnosti, splošne zgodo-vine, predvsem jugoslovanske, zgodovine umetnosti, arheologije in morda še etno' Iogije. Za vse te predmete je Zadar, nje-gova okolica in njegovo področje izredno bogato, polno spomenikov, dokumentov io tudi atmosfere, v kateri lahko marsika dojamemo bolje in popolneje.
Fakulteta obscga 5 skupin, od katerlh sta prvi dve najvažoejši: zgodovinska sku-pina, ki se deli v dve podskupini: prva je enopredmetna (poudarek je predvsem Ie na zgodovini), druga pa dvopredmetna (pre-cej poudarka na zgodovini umetnosti) in druga s.kupma (za hrvatski ali srbski jezik z jugoslovansko književnostjo), ki ima dve podskupini (enopredmetno in dvopredmet-no). Ostale tri skupine so: slavistična, ro-manistična in germanistična,
Studij slovenskega jezika in slovenske književnosti na zadarski unjverzi ni zane-marjen, kot je to primer na marsikateri drugi fakulteti v naši državi, na primer v Beogradu. Slovenščlni se v Zadru posveča prav toliko, če ne še veL pozornosti in ča-sa kot na zagrebški filozofiji. Za vse to skrbi lektor Janez Rotar, ki je ob svojem enoletnem delovanju dosegel razmeroma pomebne uspehe. Razen rednih predavanj in seminarjev vodi tudi tečaj slovenskega jezika za predavatclje. Odveč bi bilo govo-riti o pomembnosti tega delovanja, kate-rega značaj ni omejen le na univerzo in program študija. Zdi se mi, <*a bo tovariš Janez Rotar postal eden tistih kulturnib konzulov, kl jih imamo Slovemci v drugih republikah In ki bodo morali s svojim de-lom doprinesti Ievji delež pri medseboj-nem seznanjanju ln boljšem kulturnem so-deslovanju v jugoslovanskem okviru.
Zadarska univerza ima vse pogoje, da postane
visokokvalitetna znanstvena ustanova
Glavni problem zadarske univerze in študcntov je pomanjkanje predavateljev. Danes delujejo v okviru univerze štirje jz-redni profesorji (dr. J. Jankovič, dr. M. Kravar, dr. J. Milovič in — njegov prihod pričakujejo v najbližji bodočnosti — dr. N. Preobraženski), šest docentov (dr. D. Bro-zovič, dr. M. Jankovič, dr. Žarko Mulja-čič, dr. I. Petricioli, dr. JVIate Suič in dr. F. Svelec), šest lektoriev, deset asistentov in deset honorarnih predavateljev.
Res, da je to v primeri z začetkom že precej številen kader predavateljev, ki se res Iahko pohvali z energičnostjo in delav-nostjo, a vsega le ne zmore. Mnoge ka-tedre, celo nekatere najpomembnejše, so prazne in zaman so vsa poizvedovanja in prošnje za predavatelje, ki bi bili vdjni iz toplih gnezd metropol priti v Zadar. Ta problem postaja pereč predvsem sedaj, ko je prva generacija že dosegla tretji letnik. Res je, da ta problem začasno in seveda površno rešujejo z izrednimi koncentraci-jami preflavanj, ki jih izvajajo nekateri zagrebški profesorji v času, ko se preda-valnice v Zagrebu zapro. Taka rešitev je res lahko le začasna, kajti s predavanjl §6 tako renomiranib profesorjev ni moč v maju in juniju nadomestiti tega, kar W morali šttidentje pridobiti na rednih pre-davanjih in predvsem na seminarskih va-jah. Zdiise mi, da tak način reševanja tega osnovnega problema zavira dokončno reši-tev: zainteresiranje potrebnih predavate-ljev, da bi ti postali izključno člani ko-(ektiva zadarske fakultete. Zadarska unl-verza Ima brez *voma vse pogoje, da po-
Ali že veste ...
...da je bila zadrska univerza ustanovljena 16. novembra 1956,
...da je bil največji pobornik njene ustanovitve književnik Miroslav Krleža,
..da štndira na nniverzi okoli 250 študentov in da ii nima-jo prav nobenih težav za sprejem   v   študentski   dom,
... kjer plačajo za celotno me-secno oskrbo (stanovanje in hrana) 5.000 dinarjev,
... da je na zadrski univerzi res-no pomanjkanje strokovnega kadra, saj ima univerza na voljo le štiri izredne profe-sorje, šest lektorjev, 10 asi-stentov in prav ioliko hono-rarnih predavateljev,
...da ima zadrska nniverza vse pogoje, da se razvije v moč-no univerzitefno središče.
V^
stane zrela in visoko kvalitetna znanstvena ustanova, ki bo znala izkoristiti vse svoje splošne in specifične pogoje za napredek naše znanosti nasploh.
*
Končan je zadarski izlet. Reg nismo ta srečali vse tiste pestrosti, ki spremlja šta-dentsko življenje naših velikih mest, nismo srečali razpredenega omrežja seminar|©v in fakultet, temveč le majbno in skromno jedro, okrog katerega se gradi iz ©sncve, brez študentske tradicije, nov kader pred»-vateljev, srečali smo znanstveno ustanovOb ki mnogo obeta.
Se|o komfslje za telesno kuHuro prl Unlverzltetnem svetu
Studente množično vključiti v telesno vzgojno dejavnost
PRED NEKAJ DNEVI SE JE KOMISIJA ZA TELESNO KULTURO PRI UNIVERZITETNEM SVETU PONOVNO SESTALA NA SVOJEM V. REDNEM SESTANKU IN RAZPRAVLJALA O POMEMBNIH PROBLEMIH. KOT SO: STU-DENTSKE ŠPORTNE ORGANIZACIJE IN NJI-HOVA VLOGA, PRIPRAVA SPORTNEGA PRO-GRAMA KOMISIJE, GRADNJA STUDENTSKIH SPORTNIH OBJEKTOV, RAZDELITEV PRO-RACUNA IN DRUGO. SEDAJ LAHKO ZE Z GOTOVOSTJO TRDIMO, DA JE KOMISIJA Z VSO ODGOVORNOSTJO PRISTOPILA K SVO-JEMU DELU IN IZVRSEVANJU SVOJEGA PROGRAMA.
Razprava o prvi tooki dnev-nega reda je pokazala, da ima-mo na imiverzi več študentskih tedesnovzgojnih in športnih organizacij; mimo že omenje-ne komisije tudi še Športni oA-bor Zveze študentov in aka-demsko športno društvo Olym-pia. Odveč bi bilo poudarjati, da ima vsaka teh organizacij svoje področje dela, vemdar pa v skupni oceni predstavljajo in kažejo vsebinsko enotnost, to je borbo za vključitev štu-dentov v telesnovzgojno in športno udejstvovanje.
Gotovo bi bilo upravičeno vprašanje, ali so nain potrebne vse te ©rg-anizacije z ozirrnn na njihov skupni namen. Od-govor na to vprašanje je lahko samo pritrdilen. Vse omenje-ne športne organizacije se me<* seboj dopolnjujejo v svoji aktivnosti, tako Šporfcni odbor, ki vodi in usmerja množično športno dejavnost tned študen-ti, ©rganizira tekmovanja, "kot tudi akademsko športno dru-štvo, ki s svojimi strokovnimi močmi pripravlja in *strokovno usmerja ta tekmovanja. Po vsem tem je jasno, da ima akademsko športno društvo za
seboj res množično zaledje, iz katerega raste kvaliteta, ki nam je že znana. Logična po-sle^ica takega stanja je, da se študentje vključujejo v aka-demsko športno društvo, bodi-&i posamezno ali pa kolektiv-no s svojimi skupinami, ki so se formirale na združenjih. Prav gotovo je to pravilna pot, ki jo kaže podpirati in še na-dalje  poglabljati v  tej  smeri.
Sportnl program komisije še ni v celoti določen, vsekakor pa vsebuje vrsto res množič-nih študentskih tekmovanj, kot široko ^asnovamo smučars-ko, plavalno tekmovanje, orienta-cijski pohod in podobno.
Gradnja šitudentskih šport-nih objektov je že daleč od za-čefcnih del, ki so se pričela lansko jesen. Naj povemo, da je že v celoti izrabljen fond 10 mili^onov dinarjev, ki ga je komisija za telesno kulturo pri Unlverzitetnem svetu pre-jela od Zvezne komislje za te-lesno kuliuro za izgradnjo štu-dentskih športnih objektov. Gotavo je, da bo nujno potreb-no za dokončno izgradnjo štu-dentskega športnega parka za-
gotoviti še dodatna sre^stva, ftimširšo in masovno študent-ki nikakor ne smejo biti ovira sko športno in telesnovzgojno nadaljnjim   prizadevanjem   za    udejstvovanje.
PRVENSTVO PRAVNE FAKULTETE
V NAMIZNEM TENISU
Odbor Združenja Studentov prava je razpisal in pripravil prvenstvo faknltete v namiznem tenisu, ki je bilo 21. januarja dopoldne v stekleni dvorani 2NTK Ljnbljana v Pražakovi ulici.
Za tekmovanje se je prijavilo 31 igralcev, od tega 28 v B in 3 v A razredu. Nastopilo pa Je 22 tekmovalcev, kar je razmeroma zadovoljivo. Grajati je treba one, ki stvari niso vzeli dovolj resno in so se le prijavili, na tekmovanje samo pa niso prišli. Odsotnost znanih namiznoteni-ških igralcev Kocjana in Tiger-mana, je deloma opravičljiva, ker nista več tako vezana na fakulteto in morebit! oba nista bila obveščena o tekmovanju.
Predvsem smo pogrešali ude-ležbo deklet, od katerih se |e le ena pfijavila, tako da tekmova-nja nled dekleti ni bilo mogofte izvesti.
Organizacija dvorane in re-kvizitov je bila odliftna, sama tehnlCna lzvedba tekmovanja pa zadovoljiva % ezfrom na dejstvo, da je bilo to prvenstvo prvo v dosedanjem dela športnih de-lavcev zdruSenja pravnikov.
Zaradi poudarka na množično-stl so bili tekmovalcl razdeljcni v dve skupfni. Finalista B sko-pine sta lgrala finale z igralei boljše A skupine.
Tekmovanje Je dalo naslednje rezultate:
A razred (finale):
1. Jambrek Peter 3 zmage (7:2), 2. Gorinšek Borut 3 zmage (6:3), S. Skrabar Aljoša 2 zmagi (4:4),
4.  Pucihar Marko 1 zmaga (3:6),
5.  Gruden Janko 1 zmaga (3:6). B razred:
. Pucihar, Gruden, Bratkovič in Košmrlj.
Po tem tekmovanju lahko ugo-tovimo, da ima pravna fakulteta kar moSno namiznoteniško eki-po, kl bo, morebiti ojačana s Kocjanom In Tigermanom, krep-ko posegla v borbo za prvenstvo celotne unirerae v namiznem tenisu.
0 problemlh
množičnega športa no untverzi
ŠPORT
IN ZDRUŽENJA
S  iportntm   iivljenjem
veiine naiih študentovne
moremo   biti   aadovoljnl.
Kot je znano, predvideva
resolueija I. kongresa te-
lesne kultnre  drig mno-
žl&nosti in večje dajatve
naie  draibe   za   telesno
vzgojno        udejsivovanje
mladineu Zato je prav, da
o t«m, zlasti pa o oblikah
dela nekoliko razmislimo.
Oglejmo   si   pobliže »žarišča«
elesne   vzgoje   na   univerzi —
druženja na posameEnih fakul-
etah. Dosedanje izkušnje kaže-
o, da se športna dejavnost po-
caže le   na   letnih   skupščinah
druženj in to z izvolitvijo re-
erentov za Sport in z jadikova-
ljem o pomanjkanju material-
lih iredstev. Nekateri študent-
e že tako menijo,  da je delo
portnega  referenta   v   branju
cratkega   poročila,    ki    lma  že
istaljeno vsebinot »... in zaradi
>oman]kan)a   sredstey   ni   bilo
nofi izvesti nobenih tekmovanj
ili drugih obllk športnega udej-
stvovanja.« — Balj »delavni« športni delavci pa si s tradicio-nalnim strelskim tekmovanjem umljejo roke in si tako ustva-rijo vsaj eno trdno postavko za svoje poročilo.
Ob vsem tem lahko ugotovimo pomanjkanje dejavnosti šport-nih delavcev na združenjih, pa tudi pomanjkanje požrtvovalno-sti in sposobnosti. Da je temu tako, so odgovorni v veliki meri tudi študentje sami, ki z malo-marnostjo na volitvah izberejo take odbornike.
V športne odbore je treba vključitl ljudi, ki bodo z voljo in prizadevnostjo pristopili k delu.
Odgovornost za športno živ-ljenje študentov ne sme biti osredotočena na enega samega študenta, ker mu lahko osamlje-nost na delovnem mestu vzame voljo do dela ali pa ga potegne v vrtinec dela, iz katerega se le težko izvleče brez škodljivih po-sledic za svoj študij.
Lep primer uspeSnega delova-nja v skromnih razmerah nam kaže združenje študentov prava. Uspelo jim je zagotoviti prostor za treninge košarke in drugih športov. Zanimanje študentov res ni bilo veliko, vendar še kar zadostno. Sedaj bodo ustanovili svojo košarkarsko sekcijo in upajo, da bo športno življenje še bolj zaživelo. V teku so tudi priprave za prvenstvo pravne fakultete v namiznem tenisu in streljanju. Vse priprave in iz-vedba dosedanjega športnega udejstvovanja niso terjale nobe-nih denarnih sredstev, le požr-tvovalnost in iznajdljivost ter vztrajnost. Vse to je dalo teme-lje za začetek in upamo, tudi za uspešno nadaljevanje športnega dela.
Kot je videti, so športni de-lavci zgrabili delo na pravem kraju in ne bl bilo napak, fie bi se tudi druge fakultete prebu-dile in sledilo vrgledu pravne fakultete.
Slretska wganfzacifa na unNerzl
10 let uspešnega dela
Strelstvo je šport, ki je v naši domovinl močno popularen. Sodelovanja in uspehi na raznih tekmo-vanjih v tujinl, na olimpiadah in svetovnih prven-stvih pa so povzročili, da se tudi v svetu govori o jugoslovanskem strelstvu in to ne z majhnim spoštovanjem. Poglejmo, kako je s tem športom mod ljubljanskimi študenti. Strelska družina AŠD Olympia bo namreč letos praznovala desetletnico svojega delovanja.
Pred desetimi leti, tnaroa 1949. leta, je bilo na ljubljanski uni-verzi ustanovljeno prvo strelsko društvo Akademsko strelsko dru-štvo. Strelski šport je postajal vse bolj popularen in tako so že naslednje leto formirali strelske sekcije po posameznih fakulte-tah (vseh je bilo dvanajst). Rav-no tako so ustanovili centralni odbor — Strelski odbor uliiver-ze. Tcxia pojavile so «e tudi pr-ve težave. Ker takrat Se nismo izdelovali zračnih pušk, jih je primanjkovalo, kar je povzro-ČIlo razpad sekcij na posamez-nih fakultetah tako, da ni bilo leta 1952 nobene več. S tem in pa z razpadom Strelskega odbo-ra univerze, se je stanje strel-stva na naši univerzi močno po-slabšala. Ta kriza je trajala do leta 1954, ko so pri AŠD Olym-pia ustanovili strelsko sekcijo, 8 katero se je združilo tudi Akademsko strelsko društvo s skupnim nazivom AŠD Olym-pia.
Formirale so se nove strelske sekcije na gimnazijah, fakulte-tah in v študentskih domovih. Tako so bile ustanovljene sek-cije na petih gimnazijah, mno-gih fakultetah in v treh štu-dentskih domovih: Študentskem naselju, Akademskem kolegiju in Domu I. Mojzerja. Vse večje Stevilo članstva in formiranje novih sekcij je zahtevalo ponov-eo ustaraovitev SO Univerza, ki je bil formiran spet leta 1958. V (flcviru SO Univerza sta daines dve samostojni strelski družini, Jk&D Olympia in SD Študentsko ftaselje ter posamezne sekcije v smskem kolegiju, Domu I. cja in na posameznilj fa-sh:    pravni,    medicinski,
strojni, ekonomski in drugih. V teh sekcijah je 160 članov.
Pomanjkanje zračnih strelišč je glavna ovira še širšemu raz-mahu strelstva, kajti zanimanje zanj je zelo veliko (na medfa-kultetnem tekmovanju leta 1958 v streljanju z zračno, vojaškain malokalibrsko puško je sodelo-valo   650  študentk in študentov.)
AŠD Olympia organizira vsa-ko leto več tekmovanj. Osnova so vsekakor interna tekmovanja posameznih fakultet in medfa-kultetna tekmovanja. Vsako le-
wm
to (letos že petič) organlzira tra-dicionalni dvoboj med sarajev-sko in ljubljansko univerzo. Po-leg teh tekmovanj ima še vrsto drugih, po koledarju Strelske zveze Slovenije in OSO Ljublja-na, kot so Memorial B. Ivanuša (leta 1957 so osvojili prvo me-sto). Tovarna usnja iz Kranja organizira vsako leto tekmova-nje v počastitev padlih talcev. Tudi na tern tekmovanju naši strelci z uspehom sodelujejo, saj 80 lani osvojili prvo mesto. Sodelujejo tudi v tekmovanju za »Zlato puščico« in na vseh občinskih, okrajnih in republi-ških tekmovanjih.
In načrti za prihodnost? Usta-noviti hočejo sekcije oziroma samostojne družine, po možno-sti na vseh fakultetah ter zain-teresirati čim večje število štu-dentov za strelski šport. Po se-danjih uspehih sodeč jim bo to vsekakor uspelo.              B. E.
pnpravc KosarKanc oiympte
Dekleta nas ne bodo razočarala
Vemo, kako marljivi so naši košarkarji in kako skrbno bdijo nad svojimi člani, pa naj gre za naj-mlajfie — pionirje ali, ža igralce in igralke, kitek-mujejo v najvišjih razre-dih.
Odločili smo se, da po-izvemo, kaj počno košar-karice našega društva in kako se pripravljajo na spomladanski tekmovalni boj.
»Od 156 udeleienk košarkarske Sole smo v zimski trening vklju-čili le 30 deklet — mladink, ki sedaj že ves čas zelo resno ob-iskujejo treninge. Dokaz za to nam dajejo številke, ki kažejo 85-odstotni obisk. To je vseka-kor razveseljivo. Poleg tega pa snao tudi treninge kvalitetno iz-boljšali, za kar se imamo zahva-liti prof. Sturmu, ki je izdelal načrt posebnega treninga na podlagi slabosti, ki smo jih opa-zili v lanski sezoni. Prvi uspehi se že kažejo na sedanjih tek-mah. Da bi čimbolj izkoristili zimsko sezono, je Ijubljanska podzveza priredila zimsko pr-venstvo Ljubljane, na katerem sodeluje Olympia z zelo močno zasedbo: z dvema moškima in eno žensko ekipo, z dvemi mo-škimi mladinskimi in dvemi žen-skimi moštvi in končno še z dvema pionirskima. S takim številom igralcev se ne more ponašati prav nihče pri nas. To pa je tudi jamstvo za uspeh na-
še moške in ženske članske eki-pe.
Mladinke igrajo sijajno in že sedaj bi imel nekaj igralk, ki bi lahko sodelovale v prvem mo-štvu, kljub temu pa jih ne bomo vključili v ligaško vrsto, ker želimo osvojiti kar najboljše mesto na republiškem in držav-nem prvenstvu. Upam, da bomo povsem uspeli, če bo teklo delo tako naprej. Imena PerovSek, Mihelič, Hace, Sedej, Pucelj, Fi-lipovič se bodo v vrstah naših košarkario še večkrat pojavila in so nam jamstvo za uspeh.«
»Problem za dekleta v članskl vrsti je bil do sedaj start na žo-go, skok, skratka, niso imele do-volj specialne kondicije. Prof. Sturm nam je   pokazal   pot iz
slepe ullce in prepričan sem, da bomo ob njegovi podpori uspeli. Dekleta trenirajo trikrat teden-sko po 2 uri in pol, od katerih odpade velik del prav na kon-dicijske priprave. Pred turnlr-jem republik imamo namen od-igrati dve trening tekmi z Jese-nicami in Mariborom, ki bosta dali  slovensko  reprezentanco.
Razpolagam z dvanajstimi igralkami. Razen izrednega ta-lenta Vipotnikove nismo name-noma letos vklju&li še nobene mlajše moči. Prepričan sem, da nas letos dekleta ne bodo raz-očarala.«
Tako sta pripovedovala trener mladinske in članske vrste ko-šarkaric Olympie Šime Oblak in Janko Kranjc.
Občni zbor akademskega smuCarskega kluba
SMUČANJE RAZŠIRITI MED MLADINO
Smučarji imajo v naSih vrstah že dolgoletno tra-dicijo. Vsa leta so bili med našimi najboljšimi klubi, kar na lepem pa so nekoliko popustili. Nekaj časa je preteklo, da so se naši smučarji znova uvr-stili med najboljše. Pre-tekla sezona je pokazala, da so na pravilni poti in da bodo ob takem delu lahko v celoti izpolnili dolžnosti študentskega kluba. Spoznali so, da je edini  izhod  iz  sedanjega
položaja v tem, da gredo kolikor mogoče v širino in da pritegnejo v klub-ske vrste čim več mladi-ne in delavoljnih funkcio-narjev.
Najbolj pestro poročilo jevse-kakor podal tehnični odbor, ki je delal največ in se pri tem delu srečaval tudi z največjimi težavami. Za svoje člane so v pretekli sezoni že v jeseni pri-pravili suhe treninge v telovad-nici. 2al se je teh udeleževalo vse premalo smučarjev, tako, da so letos take treninge opustili. Kakor hitro je zapadel sneg, so bili smučarji že na snegu in na pripravah za tekmovanja. Le-teh so se udeležili kolikor so največ mogli, s precejšnjimšte-vilom tekmovalcev. Temu pri-merni so bili tudi uspehi v pre-tekli sezoni. Med najboljšimi najdemo imena Sarec, Verbe, Rotar,   Leskovec,    Deu.
Letošnji program kaže, da bo še vedno glavna prireditev na-šega kluba izvedba medfakultet-nega prv^nstva univerze in med-narodnega prvenstva študentov v alpskih disciplinah. Prav go-tovo je to eno najlepših srečanj pri nas in kar je še pomemb-nejše, tudi kvalitetno. To tek-movanje je hkrati tudi troboj univerz Graza, Dunaja in Ljub-Ijane. Kakor je slišati, se za to naše tekmovanje zanimajo tudi študentje univerze v Innsbruc-ku.
Upamo, da bo klubu uspelo izvesti zastavljen program. Kar bo več, bo za naše razmere uspeh. Predvsem pa bi želeli, da bi se smučarski šport kar naj-bolj razširil med našo itudent-iko mladino.
•  Potrebne so   *
•  temeljne
•  priprave
Pričakujemo, da bo študentsko športno društvo sklicalo svojo skupščino verjetno koncem meseca marca, po skuščini Zveze špor-tov Slovenije, na kateri bo podalo obračun svo-jega enoletnega dela. Gotovo bo treba po vseh poslednjih pozi-tivnih spremembah v našem športu zastaviti naloge bolj odločno in v skladu z našimi družbenimi potrebami. Prav zavoljo tega so potrebne za skupščino temeljite priprave, v katerih naj sodelujejo vsi naši športni delav-ci na univerzi in izven nje, nekaj misli pa naj bo uvod v to razpravo.
^ Šport na univerzi moramo pojmovati kot dopolnilo študentove-mu študiju, njegovemu psihičnemu delu, v ka-terega naj se vključu-jejo množično brez na-mena in potrebe, uvr-stiti se v elitno vrsto tekmovalcev.
0 Akademske šport-ne skupine so znane po svojih kvalitetnih zmogljivostih in po svojem precej širokem tekmovalnem progra-mu v okviru posamez-nih tekmovalnih siste-mov, ki so v posled-njem času mnogi oce-njeni kot neprimerni. Ne smemo dovoliti, da študentje v korist špor-ta in njegove kvali-tete izgubljajo svoje mesto na univerzi kot študentje in zlasti ne sedaj, po reformi štu-dija, ki je povsem jas-no povedala, kakšne so naloge študentov in kaj od njih družba pri-čakuje.
0 Akademsko šport-no društvo gotovo za-sleduje športno moral-ne in politične vredno-te v vzgajanju študen-tov športnikov. Ravno zavoljo tega je treba v prihodnje več pozorno-sti posvetiti delu s štu-dentsko mladino, tako v celotnem društvu, kot v njegovih klubih, kar naj bi onemogoči-bo nekatere nepravil-nosti, ki so bile (n. pr. vprašanje odbojkarske-ga kluba Olympia) in, ki so se tudi doslej ve-dno ostro obravnavale.
0 Ka zasledujemo vse te naloge in kvali-tete športa na univerzi, moramo vedeti, da je od športnih delavcev v največji meri odvisno, ali bomo naše zahteve in zahteve družbe ures-ničili, in kako nam bo to uspelo. Zato ni po-vsem nepomembno, kdo dela v študentskih športnih organizacijah. Pravilo naj bo: peda-goški delavci, študentje in moralno - politično zreli ljudje.
Nova državna tvorba, ki je nastala po prvi svetovni vojni, ni rešila nacional-nega vprašanja jugoslovanskih narodov in s tem onemogočila razvoj trdnega druž-beno-političnega življenja države. Pomembnosti rešitve tega vprašanja se je zavedala sarrvo Komunistična partija Jugoslavije in je v svoji politični akciji dosledno razvi-jala nacioncUno politiko. Njeno stališče, da je obstoj Jugoslavije mogoč samo v tem, priznati vseh narodom njihovo individualnost, enakopravnost in pravico do samo-odločbe, ji je omogočilo, da si je pridobila zaupanje najširših Ijudskih množic vseh narodov Jugoslavije in postala množična sila ter eden najmopnejših političnih fak-torjev v državi. Na osnovi teh načel in na podlagi federativne ureditve ter svobod-nega .nacionalnega razvoja Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev, Črnogorcev in narodnih manjšin, je tudi zagovarjala državno enotnost teh narodov.
Ko je Komunistična partija Jugoslavije spoznala nevarnost fašističnega impe-rializma, je zbrala predvsem zaradi svojega pravilnega stališča do nacionalnega vprašanja, najširše Ijudske množice in postala edina vsejugoslovanska politična stranka. Postavila je v ospredje svoje politične zahteve po demokratični vladi Ijud-stva, resnični Ijudski demokraciji, rešitvi nacionalnega vprašanja s federativno ure-ditvijo države na osnovi enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije in rešitvi naj-bolj perečih ekonomskih in socialnih zdhtev delovnih množic. O vsem tem ni hotela buržoazija nič slišati. Prav tako je odklanjala iiseljudski odpor proti agresorju, ko so komunisti in ostalo delovno Ijudstvo zahtevali orozje za obrambo. Ostala je zve-sta svojemu sovraHvu do delavskega g.ibanja in vseh teženj Ijudstva ter brez boja predala deželo okupatorju, da si jo razdeli \n izkoristi njeno bogastvo za okrepitev svojega vojnega stroja. Pri tem pa je računala, da bo okupator uničil Ijudsko gibd-nje in mu tako preprečil, da ne bi postalo odločujoči jaktor v deželi.
V   takšni situaciji je bila KPJ edini  organizirani  branilec skupnih interesov jugoslovanskih narodov- in edina sposobna organizirati in voditi razočarane Ijud-ske množice v boj proti okupatorju. V tem boju je Ijudstvo pod vodstvom Komuni-stične  partije  zmagalo  in  uresničilo  svoje  težnjz po  socialnih  in  demokratičnih pravicah,  demokratični  oblasti  Ijudstva,  enakopravnosti narodov itd.
Partija je po štiriletnem krvavem bojit pripeljala naše narode do zmage in s tem uspešno opravila svojo zgodovinsko nalogo. Pri tem pa moramo poudariti, da je to dosegla predvsem zaradi tčga, ker si je že pred vojno zgradila jasne kon-cepcije o poteh, oblikah in sredstvih boja, o notranjih in zunanjih gibalnih silah ter družbenih in političnih konstantah, na katere se mora naslanjati, da bo uspešno vodila delavski razred in demokratične sile Jugoslavije. Veliko vlogo pri tem je imelo tudi dejstvo, da ta boj ni imel izključno narodnoosvobodilnega značaja. V skladu s težnjami Ijudskih množic po spremembi družbenega reda, zaradi česar so tako pogumno sprejele bremena in žrtve vojne, jih je tudi usposabljal za življenje v novem družbenem sistemu. Brez globoke vere Ijudskih množic, da zmaga nad okupatorjem in njihovimi domačimi hlapci ne bo prinesla obnove starega osovra-ženega režima, o katerem niso hotele niti slišati, temveč globoke demokratične %n socialne spremembe, to gibanje ne bi bilo tako množično.
Kljub razočaranju, M so ga doživeli v skupni državi, so se narodi Jugoslavije dobro zavedali, da je njihov nadaljnji obstoj mogoč le v tej skupnosti, toda na osnovi enakopraimosti, pravic do samoodločbe \n Ijudskodemokratične ter sociali-stične ureditve. Ker jih je vodila v narodnoosvobodilni vojni Komunistična par-tija, Jci je zagovarjala ta načela, so se vsi narodi Jugoslavije bojevali ramo ob rami in pri nobenem se ni pojavila težnja, da bi se ločil od ostalih narodov, nasprotno, težnje po združitvi v skupno državo so se celo okrepile.
V  novl socialistični državi imajo vsi narodi Jugoslavije takšne pravice, ki jim zagotavljajo svoboden materialen razvoj. Pravice in njihova enakopravnost so do-ločene z ustavo in zagotovljene s statutom Ijudskih republik ter se tudi spoštu-jejo in v praksi uresničujejo. Te pravice naši delovni Ijudje ne samo budno čuvajo, temveč iih tudi utrjujejo in dalje razvijajo.
Toda samostojnosti in enakopravnosti se ne da zagotoviti samo s kultumimi in političnimi pravicami, temveč se morajo opirati na določeno materialno osnovo. To osnovo smo pri nas dosegli z enotnostjo socialističnih druibeno-ekonomskih odnosov, ki temeljijo na družbenl lastnini proizvajalnih sredstev. Iz odnosov izhaja sistem širokega sambupravljanja delovnih Ijudi na področju proizvodnje in materialnih odnosop. Upravljanje proizvajalnih sredstev z delovnimi kolektivi in njihovo sodelovanje pri delitvi družbenega proizvoda, samoupravljanje v ko-munah, družbeno upravljanje skladov komv^n, okrajnih in republiških — v tem smislu pomeni to» materialno osnovo enakopravnosti naših narodov. Predstavniki vseh narodov tudi enakopravno sodelujejo pri upravljanju in razpolaganju zveznih sredstev. Vse Ijudske republike enakopravno sodelujejo pri delitvi na njihovem področju ustvarjenih sredstev, kakor tudi pri delitvi iz zveznih skladov.
Narodi Jugoslatnje, ki jih je boj za osvoboditev izpod kapitalističnega izko-riščanja in okupacije združil in pobratil, so prinesli v novo državo različno razvito gospodarstvo in družbeno zavest. Potem, ko je nova drzava obnovila v vojni uničeno gospodarstvo, je bila dana posameznim narodom možnost različnp hitrega gospodarskega napredka, Tudi sedaj je naša država iia čelu z ZKJ pranilno razu-mela svoje naloge. Njena ekonomska politika je pozitivno vplivala na polet vseh naših narodov pri graditvi socialističnega gospodarstva in s tem boljšega življenj-skega standarda delovnega Ijudstva.
Naše vodstvo države in Komunistične partije se je pri določanju gospodarske politlke dobro zavedalo, da bi bila za nekatere predele Jug,oslavije, ki so zaradi specifičnih zgodovinskih pogojev zaostali v svojem gospodarskem razvoju, enako-pravnost samo formalna, če ne bi nenehno pospeševala njihovega, gospodarstva. Tako se politična in pravna enakopravnost postopno dopolnjuje z ekonomsko in s tem omogoči skladen gospodarski razvoj vse dežele ter bratstvo in enotnost jugo-slovanskih narodov. Država daje tem predelom ogromna finančna sredstva pred-vsem za razvoj proizvajalnih sil, za razvoj samostojne materialne baze, s čimer se vedno bolj povečuje njihov prispevek k jugoslovanski skupnosti in s tem izboljšujejo materialni pogoji 20 vse narode Jugoslavije, za vse delovne Ijudi. Za dosego tega cilja je tudi važno, da se delovna .storilnost vsakega delovnega človeka poveča. Toda pri tem ne mislimo samo na večjo prizadeunost, temveč tudi na hitrejše usposabljanje in izkoriščanje mehanizacije.
študij matericla VII. kongresa ZKJ
BRATSKA SKUPNOST
V   prizadevanju,  da  se  pospeši  gospodarski  napredek  nerazvitih področij,  je treba  upoštevati  interese  jugoslovanskega  gospodarstva   kot   celote.    Gospodarski razvoj zaostalih področij ne. sme škodovati normalnemu razvoju proizvajalnih sil drugih področij v  deželi  in  tudi ne  optimalnim možnostim  celotnega  državnega gospodarstva. Le zdrava gospodarska politifca lahko daje   podlago  za   uresničenje socialistične  pglitike, v  nacionalnem  vprašanju.
Kakor smo videli, enakopravnost jugoslovanskih narodov ne temelji na for-malnih. pravicah, temveč jp zagotavlja predvsem materialna baza, družbeno-eko-nomski odnosi in socialistični sistem sam. Tudi enotnosti jugoslovanskih narodov ne moremo iskati samo v nacionalno-političnem, temveč v druibenem in mate-rialnem interesu posamezncga naroda, slehernega delovnega človeka. Ker so pro-izvajalna sredstva družbena lastina, koristijo njihovi skupni napori in sodelovanje vsem narodom, kar jih zbližuje, njihova enotnost pa dobiva svoj smisel.
Jugoslavija je danes organizem, ki ga povezujejo skupni interesi, nastajajoči na temelju socialističnih odnosov. Etnična in kulturna sorodnost narodov Jugo-slavije dajeta temu organizmu svojevrstne zunanje oblike in čvrstino ter olajšujeta proces njegavega notranjega povezovanja. To dejstvo je bilo že v preteklosti vzrdk, da so ti narodi želeli združitev. Vendar to ni odločilni faktor. Trdnost skupnosti jugoslovanskih narodov je predvsem odvisna od družbenih, materialnih in poli-tičnih interesov delovnih Ijudi vseh naših narodov.
Socialistična Jugoslavija vodi takšno nacionalno politiko, ki ne more privesti do ostrih notranjih nasprotij. Nasprotno, sam družbeni razvoj in materialni na-predek delovnega Ijudstva vseh narodov Jugoslavije zahteva vsestransko združe-vanje teh narodov, skupno upravljanje cele vrste ekonomskih in družbenih junkcij. Ta zavest skupnega interesa se je že izrazila in se bo še izražala v splošni družbeni in kulturni zavesti jugoslovanskega Ijudstva. Na tej osnovi se tudi razvija socialistična nacionalna zavest. Tu ne gre za spajanja jezikov in kultur, ne za nastajanje neke nove nadije, ampak predvsem za organsko rast in krepitev na-cionalne skupnosti delovnega Ijudstva Jugoslavije ter za afirmacijo njihovih interesov na osnovi sodalističnih odnosov. Takšno jugoslovanstvo ne le, da ne ovira svobodnega individualnega razvoja teh narodov, njihovih jezikov in kultur, ampak ga, nasprotno, predpostavlja.
V   socialistični  skupnosti  narodov  Jug,oslavije  je  rešeno  tudi  vprašanje  na-rodnih ^nanjšin. Pripadniki  narodnih manjšin imajo iste  ekonomske in politične pravice  kot ostali  državljani.  Zagdtovljen jim je  svoboden  razvoj  njihove naci-onalne kulture in nacionalnih posebnosti. Pri socialistični graditvi imajo narodne manjšine  pomembno  mesto  in  vlogo.   Ker  enakopravno  sodelujejo  v  družbenem upravljcmju   in   samoupravljanju,   je   zelo   zrasla   njihova   socialistična   zavest   in zavest 0 skupnih interesih z vsemi jugoslovanskimi narodi v boju za socializem. So člani skupnosti, ki ustvarjajo in enakopravno uživajo sadove svojega dela.
Celotni politični in družbeni sistem socialistične Jugoslavije zagotavlja vsem narodom iH nacionalnim manjšinam enakopraven položaj in zato tudi ni nikakršne oblike nacionalnega hegemonizma in zatiranja narodov. S tem pa nočemo reči, da so izginili vsr faktorji, ki bi kalili dobre odnose med narodi Jugoslavije. Še vedno se čutijo politični in idejni ostanki burzoaznega nacionalizma, ki dobivajo v današnjih razmerah spodbudo v pojavih birokratizma. Ta buržoazni nacionalizem je reakcionaren in skrajno škodljiv za nemoten razvoj socialističniih, odnosov. Poleg 1 tega bi \ahko spodkopal pridobitve narodnoosvobodilnega boja in revolucije, oslabil enotnost a/ccije pri graditvi socializma in postcd oporišče z<x vse mogoie proti-socialistične pojave.                   «
Na odnose med narodi Jugoslavije bi lahko negativno vplivale tudi tendence birokratskega centralizma in razlike v gospodarski razvltosti posameznih delov Jugoslavije. Iz tega sledi, da se morajo socialistične sile še nadalje prizadevati, da se materialni viri teh protislovij čimprej likvidirajo, saj bi takšni pojavi lahko razmajali trdne vezi med narodi Jugoslavije in zavrli socialistični razvoj. Boriti se moramo prpti težnjam, da bi kdorkoli izrabljal materialna protislovja, nastala v določenih zgodovinskih pogojih, za razpihovanje nacionalizma, šovinizma in parti-kvtattsMčnega egoizma, ter gojiti v širokih Ijudskih množicah duh zbližanja, vza-jmknGga raztimevanja in medsebojne pomoci med narodi Jugoslavije, idejo bratstva ify enotnosti, kakor tudi idejo proletarskega internacionallzma in prijateijstva med narodi na sploh.
plenum Unverzitetnega odbora ZŠJ
Pripravljeni za mladinsko delovno akcijo
NA PLENUMU NOVOIZVOLJENEGA UNIVER-ZITETNEGA ODBORA, KI JE BIL 15. JANUARJA, SO NAJPREJ PREGLEDALI ZAKLJUCKE LETNE KONFERENCE, NATO PA SO GOVORILI O PRO-SLAVAH 40. OBLETNICE ZKJ IN SKOJ NA NAŠI UNIVERZI IN USTANOVILI ODBOR, KI BO SKRBEL ZA IZVEDBO PROGRAMA PROSLAV. RAZPRAVLJALI SO O SODELOVANJU STUDEN-TOV NA LETOŠNJI DELOVNI AKCIJI IN DO-LOCILI CLANE PRIPRAVLJALNEGA ŠTABA. USTANOVILI SO TUDI ŠTUDENTSKO TRIBUNO IN NJEN REDAKCIJSKI ODBOR TER SPREJELI PREDLOG DELEGATOV ZA CO ZSJ.
Studentska organizacija na naši univerzi bo skozi vse letoš-nje leto proslavljala 40. obletni-*co ustanovitve ZKJ in SKOJ ter pri tem seznanjala današnjo štu-dentsko generacijo s slavnim bojem predvojnih in medvojnih študentov proti osovraženemu in protiljudskemu režimu. Za pro-gram proslav bo skrbel poseben odbor, ki ga sestavljajo študent-je, profesorji, asistenti ter nek-danji študentje, za organizacij-sko in tehnično delo pa bo skrbel pododbor, sestavljen iz študen-tov. Proslave se bodo začele 27. januarja, na dan, ko so na-predni Ijubljanski študentje leta 1932 demonstrirali proti režimu ob svetosavski proslavi na naši univerzi. V programu je pred-vldena tudi svečana seja uni-verzitetnega odbora ZSJ, od-kritje doprsnih kipov herojema NOB in nekdanjima študentcjma naše univerze Tonetu Tomšiču in Borisu Kidriču ter spomin-skih. plošč na univerzi in posa-meznih fakultetah, kjer bodo označene važnejše akcije pred-vojnih študentov, da bi tako trajno pričale o teh dogodkib. in ljudeh. Predvideli so tudi sve-čane sestanke osnovnih organi-zacij Zveze komunistov in obi-ske predvojnih študentov-komu-nistov na posameznih f akultetah, ki bodo čtudente seznanjali s po-sameznimi dogodki iz zgodovine bojev študentskega gibanja. V te proslave so vključene tudi razne akademije, razstave, športna tekmovanja, nastopi študentov akademije za igralno nmetnost in glasbo ter študentskih knl-turno-umetniških skupin itd.
Letošnje mladinske delovne akcije na avtocesti se bo pred-vidoma udeležilo sedem štndent-skih brigad. Da bi povsera izpol-nili svoje obveznosti, je plenum sklenil, naj se priprave začno že ta mesec.  Določil je člane pri-
prijavnico, potem pa pozabili na svojo dolžnost, naj vedo, da bo vsak, ki se iz neupravičenih vzrokov ne bo udeležil delovne akcije, moralno odgovarjal pred organizacijo. Ko bo zbranih do-volj prijavnic za brigado, se bodo študentje zbrali in izvolili svoj štab, ki bo itnel z njimi tes-ne stike ter skrbel za material-na in druga   vprašanja,   da bo
brigada, ko bo odšla na gradi-lišče, z vsemi stvarmi najbolje založena.
Plenum univerziteinega odbo-ra je odobril tudi ustanovitev študentske tribnne in izvolil njen redakcijski odbor, ki bo iz-delal program dela. Študentska tribuna bo začela s svojim delom že meseca marca in bo vsakih štirinajst dni prirejala v študentski menzi v naselju predavanja iz najbolj aktualnih tem družbenega in političnega življenja pri nas in na tujem za vse študente ljubljanske univer-ze. Predavali bodo najvidnejši predstavniki našega javnega živ-ljenja. Odbori združenj in osnov-ne organizacije Zveze komuni-stov naj seznanijo svoje član-stvo s to najnovejšo obliko de-javnosti študentske organizacije na idejno-političnem področju ter zainteresirajo študente, da bodo redno obiskovali ta preda-vanja.
[                          Pomembna natoga Zveze študentov
B
    Prvi letnik
in organizacija
Ko delamo načrte za delo študentske organiza-cije, ne smemo nikakor pozabiti na novince — tova-riše iz I. letnika. Posebno pa ne zdaj, ob novem študijskem režimu. Ob tem novo nastalem položaju pa je treba način aktiviziranja novih študentov na-tančneje proučiti.
Naše nove kolege je treba predvsem seznaniti s problemi študija. Člani študijskih komisij naj se zato Čim večkrat sestajajo z novinci na informativnih se-stankih,- kjer naj obravnavajo tekoče zadeve na študijskem področju. Vendar je treba pri tem paziti na obliko tega sode-lovanja. Opažamo namreč pre-tirano sramežljivost pri zastav-ljanju vprašanj o sistemu štu-dija; na žalost pa tudi drug ekstrem, omalovaževanje študij-
CLANI ZVEZE  KOMUNISTOV  PRI  STUDIJU MATERIALA
pravljalnega štaba, ki naj orga-nizirajo načrtno agitacijo in za-čne pobirati prve prijavnice. Združenja posameznih fakultet naj takoj dolocijo nekaj ljudi, ki se bodo bavili samo s tem delom. V tej akciji naj ne sodelujejo samo tisti študentje, ki bodo za to delo posebej zadolženi, tem-več tudi lanskoletni brigadirji, ki dobro poznajo delo in življe-nje v brigadah ter imajo tudi nekaj izkušenj. Sodelujejo naj tudi odbori združenj in osnovne organizacije Zveze komunistov, ki naj si prav tako prizadevajo, da se bo prijavilo Čim več štu-dentov, kajti že sedaj moramo račanati s tem, da jih bo pri zdravniškem pregledu ter zaradi raznih objektivnih vzrokov pre-cej odpadlo. Da se ne bi več do-sajalo. da bi študentje podpisali
skih problemov. Študijske komi-sije morajo biti tesno povezane s študenti I. letnika, obenem pa morajo seznanjati odgovorne Ijudi pri fakultetnih organih s položajem v I. letniku, kajti rav-no odnos novincev do spremenje-nih pogojev študija bo v tem prvem letniku velikega pomena. Zlasti se morajo študijski refe-renti potruditi pri organiziranju učnih pripomočkov, ki marsikje predstavljajo največjo težavo. Ob koncu šolskega leta pa se bo ob prvih izpitnih terminih izka-zalo, ali so bili novinci že do-volj zreli in so razumeli nalogo, ki jim jo je zastavila naša druž-ba. Pokazalo pa se bo tudi pra-vilno ali pa negativno delo štu-dijskih komisij.
Se posebej je važen za novin-
ce socialno ekonomski položaj. Kot je znano, je bilo le majh-no število naših mladih kolegov sprejetih v še vedno pretesne študentske domove. Tako so mnogi od njih izgubili dragocen čas z iskanjem stanovanj pri zasebnikih. 2e v začetku leta smo naglašali pomen štipendi-ranja za nižje letnike in tako se je stanje do neke mere izboljša-lo. Pri kolegih iz I. letnika mo-rajo socialno ekonomske komi-sije delati na lastno pobudo, kajti mnogim novincetn je v no-vem okolju težko priznati in razlagati svoj šibki socialni po-ložaj.
Velike naloge pa čakajo štu-dentsko organizacijo na področ-ju političnega aktiviziranja no-vih tovarišev. V čim večji meri jih je treba vključiti v organi-zacijo. Z zanimivimi temami in izkušenimi predavatelji jih mo-ramo pritegniti k predavanjem. Pri samem njihovem delu v or-ganizaciji pa je treba odgovor-nosti in dolžnosti razdeliti na veo kotegov, da ne bo prišlo do neljubih posledic pri študijskem uspehu posameznih študentskih političnih delavcev. — Tudi na sprejem novih članov ZKJ je treba misliti. Najboljši način bi bil pritegniti kandidate za spre-jem k študiju programa ZK v študijskih krožkih in jih sve-čano sprejeti ob proslavi 40. ob-letnfce ustanovitve KPJ in SKOJ.
Ž vso resnostjo se je treba lotiti tndi priprav na letošnjo mladinsko delovno akcijo. Ze v lanskem letu se je delo na gra-ditvi avtoceste Ljubljana—Za-greb izkazalo kot posebno dobra šola za delavne in požrtvovalne delavce v organizaciji Zveze študentov, ki so se v letošnjem šolskem letu povsod dobro izka-zali. Zato moramo izvesti čim boljšo agitacijo za delovno ak-cijo, ker botno na ta način spet povečali število aktivnih članov naše organizacije.
Z različnimi športnimi in dru-žabnimi prireditvami bomo naj-bolje utrdili odnose in dosegl! uspešno sodelovanje z našimi novimi tovariši. Pri tem pa mo-ramo paziti, da ne bo prekomer-no uveljavljanje v tej smeri ro-dilo slabih posledic.
Na kolegih, ki so letos prišli na univerzo, leži vsekakor naj-večja odgovornost za njihov raz-voj v novih pogojih. Starejši kolegi moramo po najboljših mo-čeh pomagati, da novinci stopijo na pravo pot, ki jo od njih ter-ia naša socialistična družba
JANUARSK. D0-
GODKI V GIBANJU
NAPREDNIH
ŠTUDENTOV
LJUBUANSKE
UNEVERZE
14. JANUARJA 1933. je pccl vodstvom partij-ske organizacije prišlo na univerzi do veiikih demonstracij proli dik-taturi, proti okrnjeva-nju univerze in ne-znosnemu režimu. De-lo na univerzi je failo za daljše cbdobje pre-kfnfeno. šeie po več-kratnem zasetianju di-sciplin?kega sodišča In kaznovanfu števil-nih udeležencev pri demonsfracijah je pro-svetni minister spet dovolil ~edna preda-vanja.
26.  JANUARJA 1935. je bil v Ljubljcni obč-nj zbor društva   Dom visokošoik, ki je kma-lu postalo torišče par-tljskega   pollegalnega in    iiegalnegc    dela. Društvo je v letih 1937 jo   1940.  v   poletnih mesecih prirejalo de-lovne in narodno ob-rambne tabore ob slo-venski severni meji in na socialno ogroženih področjih. S tem se je ^lovenska     napredno usmerjena študentska mladina praktično po-vezala s slovenskimi socialnimi in nacional-nimi problemi.
27.  JATUARJA 1932. so bile velike protire-žimske demonstrocije ob priiiki podeljevanja svetosavskih   nagrad. študentje so v zbor-nični   dvorani   in   na balkonu univerze pro-testiraii proti diktatu-ri in zahlevcli federa-tivno ureditev države. Policija je več desetin demonstrantov   ^ripr-la.
». OECEMBHA 1H5; Ifc . / ŠLfl fKV/°i ilfVH.Krt i\ASfc-«tA iUA.SH.^ -, \j I .MA.SLfcPNlK .S IUUWI>KHjt,A usU. IA J t IZHAJAL OD 80. MARCA IM9, UREJEVAJ-i SO GA FRANCI AMBROZlC. OARO BKATOS RODI MAHBOTA, MIH»S KOBE. MILAN STARIN EN MIL.OS MIKEI>N, Kl JB TUDl UREDNTK PRVEGA UETNTKA »TBIBUNE«. PRVl i«ETNXK OBSEGA » STEVIIJC. — - ZADNJO UREDl 8TANE 8AKSIDA -. K3 IZHAJAJO STIRINAJ STDNEVNO. NASLBajNJl LJTTNIK; tmEJUJE 8OR1S MIKOS, OCA I STEVTLKB. LETA 1953 PREVZAME 8 18 STEVILKO UREDmSTVO PRIMO2 RO/AR. rZlDE 18 BTBVTIJC OD OETRTEGA UETNIKA OALJB IZHAJA CASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO BOODAN PIJSSA CTREJDJl! UST OD H. STEV1L.K?; rv UETTOTKA OO 1* STEVILKB!  V.  LETNIKA.   KO OA ZAMEWJA   8EDANJ1   aREDNTK    JANKO   POPOVlC.