213. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. septembra 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerake dežela za vse leto 15 gld.,~*sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t u j" o dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* žrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 6t. 12.
Telefon št. 34.
Stališče Čehov.
Spravne konference so pred vratmi. Prezident poslanske zbornice je za soboto sklical načelnike vseb parlamentarnih strank na posvetovanje, in ves politični svet se zaveda, da je to velevažen poskus. Naj se že doseže uspeh ali ne, o tem ni dvomov, da je od izida teh spravnih konferenc odvisen nadalnji razvoj naših političnih razmer.
Položaj je skrajno kritičen. Vsakdo uvideva, da prinesejo spravne konference toli zaželeno odločitev ne samo glede jezikovnih naredb za Češko in Moravsko, nego sploh glede poli ičnega sistema, po katerem je vladati našo državo.
Češke jezikovne razmere so prav za prav samo ost, okrog katere se suče vprašanje : ali se bo Cislitvanska vladala po načelih pravice in ravnopravnosti, ali po načelih krutega nasilstva v prid' nemške hegemonije.
Desnici pripadajoče stranke so hile vselej pripravljene, sodelovati pri poskusih, da se doseže porazumljenje mej slovanskimi narodi in mej Nemci, in vsled tega ni nihče dvomil, da se udeleže tudi spravne akcije, katero vodi dr. Fuchs. Tudi češki poslanci so se na svojem sobotnem shodu izrekli za udeležbo pri spravnih konferencah in s tem novic pokazali svojo veliko spravoljubnost in svoje redko samozatajevanje. Dočim nemške stranke še niso jedine, kaj jim je storiti, ali naj se odzovejo povabilu na spravne konference, ali naj povabilo odklonijo in naj ostanejo na svojem intransigent nem stališču, so Čehi šli še dalje in jasno označili stališče, ki ga bodo njihovi poslanci zavzemali pri teh še nezagotovljenih spravnih posvetovanjih.
Povdarjaje svojo zvestobo za češki državnopravni program, so izjavili češki poslanci, da so drage volje pripravljeni, porazumeti se z Nemci, toda samo na podlagi popolne ravnopravnosti v vseh reskih deželah, odločno pa odklanjajo vsako spravo, s katero bi se obvezale ali utesnile narodne in politične pravice Čehov in s katero bi se v kaki obliki koli uzakonil nemški državni jezik.
Če je Nemcem res na tem, da se do-
LISTEK.
Črni biser.
(Češki spisal Fr. Herites.) (Dalje.)
„Da", je rekel, „sama burja, mili deček, cdkar sem izgubil črni biser ..."
„Aj, to je bilo gotovo lepo!" sem za-klical vznesen z mladeniško domišljijo; -povejte mi to povest!"
Rekel sem to tako priprosto — mogoče je bilo v teh mojih besedah mnogo zvedavosti, toda v njih ni bilo gotovo nič brezobzirnega, nič razžaljivega in — Dani-elovo oko se je zasvetilo. In moje neprisiljeno vedenje je vzbudilo njegovo odkritosrčnost, kakor je prej vzbudila njegova žalost moje sočutje.
„Takrat sem bil približno v tvoji starosti", je začel pripovedovati, „mogoče nekoliko starejši. In bil sem še večji fantast kakor ti; bil sem domišljav sanjač, brez vsega smisla za praktično življenje. In ali veš, da sem bil tudi že oženjen?
Tega res nisem vedel in sem se nasmejal; iznenadila me je ta novica in se ni zelo komična zdela, — nikdar mi ni
seže modus vivendi s Čehi, se bode na spravnih konferencah lahko doseglo porazumljenje. Ali kdo še verjame, da hočejo Nemci mir in spravo ? Pač nihče več. Nemci zahtevajo zase absolutno prevlado nad vsemi drugimi narodi, Nemci hočejo gospodovati, in zato tudi že danes ni čisto nič upanja, da bi se na teh konferencah dosegla kaka sprava.
Z ozirom na to pa so češki poslanci na sobotnem shodu tudi jasno očrtali program, kateri naj bi po njihovih željah postal veljaven v slučaju, da se spravne konference ponesrečijo. Izjavili so, da po njihovem prepričanju se dajo obstoječe razmere samo na ta način sanirati, če se sedanje ministrstvo preustroji v parlamentarno vlado, katera se bode opirala na avtonomično desnico, če se državna uprava odloči, uveljaviti za vse narode popolno ravnopravnost in odstraniti doslej navadno nejednakost v izvrševanju zakonov na škodo slovanskim narodom, če se vlada odloči za sistematično obnovitev konstitucionalnih razmer tako v zakonodajstvu kakor v upravi, in sicer na podlagi narodne in državljanske jednakosti in v smislu razširjenja avtonomije posameznih kraljestev in dežel.
Sploh pa smatrajo Čehi na podlagi adresnega načrta večine osnovano desnico za jedino organizacijo, s katero je možno zagotoviti pravičen razvoj javnih razmer, seveda le, če bo desnica z dejanji pokazala, da ima voljo, pripomoči svojemu programu do veljave.
Sklepi shoda čeških državnih in deželnih poslancev kažejo, da Čehi žele po-razumljenja, da žele spravo z Nemci, toda samo na podlagi popolne ravnopravnosti, nikdar in nikoli pa se ne bodo uklonili nemškemu državnemu jeziku.
Ako uvažujemo skrajno pretirane nemške zahteve, potem pač, in vzlic vsi spravoljubnosti ni težko uganiti, kakšen bode uspeh spravnih konferenc. Uspeh bo popolnoma negativen, saj je kardinalna zahteva nemških strank uveljavljenje nemškega državnega jezika, v to pa slovanski narodi prostovoljno ne bodo privolili , dokler se bodo mogli gibati, ker vedo, da nemški drž. jezik pomeni zanje narodno smrt.
prišlo na misel, da bi mogel jaz že imeti ženo.
„Mogoče je bila ona črni biser?", sem vprašal, ko sem v trenotku pregnal neumestni smeh.
Zašepetal je nekoliko nerazumljiv ih besed, potem je obmolknil, in bilo je videti, kakor da je popolnoma pozabil na mojo prisotnost. Glasno je zavpil in si zakril obraz z obema rokama: „0 mati — mati!"
Tega mi ni bilo mogoče razumeti; zaman sem se trudil misli uvrstiti.
Tudi o materi Danijelovi mi ni bilo mnogo znano. Vedel sem, da je bila zelo krasna in precej ekscentrična gospa; odgojena v samostanu, je bila vedno vra-žasta in fanatično pobožna. Po soprogovi smrti, ki jo je zadela kmalu po Danijelo-vem rojstvu, se je popolnoma zatopila v čitanje raznih nabožnih in mističnih knjig, ki so napolnile njene možgane s čudnimi pojmi, ki so provzročili v njih nanagloma prevrat, kažoči se dolgo samo kakor bo-lehnost, dokler se niso končno premenili za gotovih slučajnih, meni do sedaj neznanih okolnostij — v vidljivo blaznost.
Gospa Braunova je bila že davno omožena in je bila tedaj oddaljena daleC od pozorišča. Ker je bila tudi sama ravno
Češki narod je na usta svojih legitimiranih zastopnikov jasno in odločno povedal, kaj misli in kaj želi — sedaj je na merodajnih faktorjih, da se odločijo, bodo li vladali po načelih pravice in pravičnosti ali z nasilstvom. Odgovornost pride nanje.
Cesar na Koroškem.
(Izviren dopis iz Celovca.)
Po dolgih 14 letih je naš ljubljeni vladar dne 16. t. m. zopet stopil na koroška tla. Pač ni bilo človeka v celem divnem Korotanu, ki bi mu ob tej priliki ne bilo veselja utripalo srce, ko je iz dna svojega srca mogel pokazati navdušenje in zaupanje, ki ga goji do našega, v težkih skušnjah osivelega cesarja. Že pred jednim tednom je iz tega povoda izšel naš „Mir" v sveča-nostni obliki, česar pa tukajšnjih nemških listov seveda ni nobeden opazil. Že tam se je v polnem navdušenju izražalo veselje vseh koroških Slovencev nad visokim obiskom. Nebroj ljudstva je privrelo iz vseh stranij dežele in tudi iz vseh sosednih kro-novin, da pozdravi nenavadnega najvišjega gosta med zidovi celovškega mesta, ki kaže iz tega povoda prav svečanostno lice.
Ob treh popoldan je imel priti z dvornim vlakom presvitli cesar. A že dosti prej so bile vse ulice, po katerih se je imel voziti s svojim spremstvom do deželnega dvorca, natlačeno polne nestrpno čakajočega ljudstva. Ko je točno ob tretji uri naznanil top prihod Njega Veličanstva, takrat je zrlo vse v nemirnem pričakovanju proti kolodvoru, od koder je želel vsak čim preje zazreti visokega našega gospoda.
V vsakem gledalcu vzkipelo je navdušenje, ko se je bližal težko pričakovani voz z našim osivelim, a še prav čilim in krepkim ljubljenim vladarjem. Navdušeni „Hoch"-, a tudi gromeči „Živio"-klici so ga pozdravljali na njegovem potu. Seveda se je tudi pošteno hajlalo ter skrbelo za nemški značaj mesta.
Že zdavnaj poprej je agitiralo Dober-nikovo osebno glasilo, imenovano „Freie Stimmen", za to, da se naj izobesi prav mnogo frankfurtaric, da se bode Njega Veličanstvo   popolno   prepričalo   o pristnem
priklenjena na posteljo, ni mogla prihiteti na dom, in ko se je za nekoliko tednov pripeljala na rodbinsko vilo, je našla ubogo zblaznelo ženo že v zemlji in brata Danijela borečega se s smrtjo, v mrzlici . . .
In kje je bila takrat Danijelova soproga? — in zakaj se ni nikdo in nikdar v rodbini Braunovih zmenil za to ženo, tako da do sedaj nisem niti vedel, da je sploh kdaj živela? . . .
Na nikak način nisem mogel najti vlakna, s katerega je bil zavozlan ta vozel tajnosti. Mogoče je bila tudi smrt uboge matere spojena s črnim biserom! — To je prešinilo mojo glavo kakor blisk; besede v katere sem oblekel misel, sem izgovoril na glas.
Stric me je popadel za prsi in me pritisnil k zemlji. „Prisezi, da tega nikomur ne poveš l"
Tresel sem se sicer pod roko Danijela, a nikakor nisem imel strahu; prizor se mi ni zdel tedaj nikakor grozen — moja ognjena mlada domišljija se je kazala raje v luči — „suholovstva". „Suholovstvo* ima za mladino posebno čarobno moč. .Prisegam !" sem rekel odločno in nekako slavno.
Prišli so mi na misel nekateri prizori ia romanov, katere sem čital, in zdelo se
germanstvu celovškega mesta. In kakor se vidi, ni bil ta poziv zastonj. Slavna mestna hiša ima na najodličnejšem mestu frank-furtarico, in po vseh javnih trgih so skrbeli naši radikalno nemški mestni očetje zato, da vpijoče nemške barve pričajo o nemškem značaju mesta Celovca. Posebno značilna je frankfurtarica na novem trgu, ki je menda najlepša, kar jih hrani naš mestni zastop. A tudi hiše zasebnikov, med njimi v prvi vrsti Lemiševa in Dobernikova, se odlikujejo s tako dekoracijo. Posebno so med onimi, ki so hoteli na ta način skrbeti za nemški značaj, trgovci, katere naj si njih slovenski odjemalci prav dobro zapomnijo.
Zadnji „Mir" je koroške Slovence po zivljal, naj našega milega vladarja pozdravljajo povsod z „Živio"- in „Slava"-klici. A to je Dobernikovo tetko „Freie Stimmen" tako raztogotilo. da je začela na vse načine hujskati, da se taka nesramna izzivanja zaduše v kali. No Slovenci se teh groženj nismo vstrašili, in smo na mnogih mestih pozdravljali presvitlega cesarja z navdušenimi „Živio "klici, ter ni ga bilo nemškega junaka, ki bi nas bil radi tega napadel. In celo nas ljubljeni vladar je navdušenim „Živio"-klicalcem odzdravi jal prav prijazno. Tako se želja naših radikalnih Nemcev ni izpolnila, in nemški Celovec je slišal na vseh oglih prav glasne slovenske klice.
Na kolodvoru so cesarja pričakovala najvišja oblastva, koroško plemstvo, deželni zastop in župan celovški. Gg. deželni glavar in župan sta v svojih govorih povdar-jala veselje prebivalstva nad visokim obiskom, kulturni razvitek dežele in me^ta, in nevpogljivo zvestobo prebivalstva do svojega milega cesarja, ki se je zato milostno zahvalil.
Nebroj ljudstva se je pomikalo po ulicah, potem ko se je cesar odpeljal v deželni dvorec. Vse je bilo pod vtiskom izvanredne sreče, videti in pozdravljati našega dobrotnega očeta. Vse je bilo očarano od njegove prijaznosti, imel je prijazen pozdrav tudi za najskromnejše svoje podanike.
Zvečer ob pol osmih je bila razsvetljava mesta, bakljada požarno-brambovskih in drugih društev ter podoknica različnih pevskih zborov.   V svoji prijaznosti se je
mi je, da sem njih junak. Danijel me je spustil. Hodil je zopet po lopi sem ter tja seveda razburjen, vendar ne več celo tako vznemirjen kakor v začetku. Končno si je zapalil sraodko, zopet sedel in vzel v roko knjigo.
Mislil sem, da je čudni intermezzo končan. Vprašati nisem mogel in hotel, dasi sem močno želel prodreti meglo, ki je odevala Danijelovo preteklost.
Preteklo je skoro pol ure. Hotel sem že oditi vun na vrt, da bi v večernem hladu ohladil svojo razgreto glavo. Med tem časom je nastal že večer; v lopi je bilo precej temno.
Tu je pristopil nepričakovano k meni Danijel in rekel s precej mirnim glasom: »No — da veš vse. Izvedel si že toliko, da bi mogel na podlagi tega krivo soditi o nas — o meni, o moji materi in ženi — in tega nočem*. — Naenkrat me je tikal, ne da bi mogoče sam to opazil. Stal je tesno poleg mene; potez njegovega obraza nisem mogel razločiti natančno, a zdelo se mi je, da čujem utripanje njegovega srca.
»Živel sem z ženo zadovoljno in sr čno", je rekel za nekaj časa.   .Moja m je živela z nama".
presvitli cesar večkrat prikazal občinstva pri oknu, ki ga je nazdravljalo z glasnimi „Heil"-klici, ki jih ni mogel prevpiti „Hoch" drugih udeležnikov. A tudi slovenskih klicev ni manjkalo, in naš najvišji gospod se je mogel prepričati, da slovenski rod na Koroškem še živi.
V nedeljo zjutraj je presvitli cesar prisostvoval tihi maši v mestni župni cerkvi ter si po opravilu ogledal stranske oltarje in spomenike v bitkah padlih vojakov koroškega pešpolka.
Po maši vršilo se je predstavljanje različnih dostojanstvenikov, oblastij, društev itd., a popoldan se je odpeljal presvetli cesar po novi, po njem imenovani cesti na Otok, kjer si ogleda starodavno cerkev, in od tam v divno ležeče Poreče, kjer so mu pripravili letoviščniki in okolica sijajen sprejem.
Ponedeljek in torek bode posvetil cesar izključno le vojaškim vajam in v sredo, 20. t. m. zjutraj se odpelje v Meran.
Vsi tukajšnji časniki so povodom cesarjevega prihoda navzeli svečanostno lice in vsi pozdravljajo navdušeno najvišjega gosta, le radikalna „Freie Stimmen" hoče kazati tudi tukaj rane nemškega „Edelvolka" ter kliče, da se pod njegovimi pozdravi skriva njegova skrajna nezadovoljnost in užaljenost, vsled krivic, ki se jim gode na vsej črti. Ona se osmeli opozarjati na pristno nemško habsburško dinastijo, kateri je dala moč jedino-le prelita kri nemškega naroda. No, tudi slovanski rodovi so vsikdar radi žrtvovali svoje sinove za cesarja in domovino, kakor se je tudi on sam kazal vedno dobrega očeta vseh avstrijskih narodov, ne samo Nemcev, ki so bili baš tukaj v Celovcu tako netaktni, da so ravno pred dvorec razobesili kričečo črno-ru-deče-žolto zastavo, katero pa je moral magistrat, rad ali nerad, dati odpraviti. Če se zdi Nemcem najvišji smoter, pozdravljati cesarja s frank-furtaricami in „Heil"-klici, svobodno jim; če so s tem ustregli najvišji želji, o tem imajo soditi drugi. Mi koroški Slovenci pa ga pozdravljajmo povsod in vsikdar le s svojim prelepim „Živio"- in „Slava"-klicem. S tem mu pokažimo, da navzlic vsemu zatiranju še živimo, in da je nevpogljiva zvestoba naša do njega in do domovine!
V HJubljasil, 18. septembra. Spravna konferenca.
Krščanski socialisti in klub socialnih demokratov imajo 28. t. m. v parlamentu sejo, da se dogovore glede svojega stališča na spravni konferenci, katero sklicuje dr. pl. Fuchs. Italijanski klub se konference vdeleži ter bode stavil svoje posebne zahteve. Posl. Prade piše v Libercah izhajajoči „Deutsch. Volksztgi", da se opozicio-nalci vdeleže pač seje izvrševalnega odbora levice, ne pa spravne konference. Sestanek izvrševalnega odbora levice ima samo nalogo, da sestavi obliko odgovora na Fuchsovo povabilo. Značilno za razmere na Češkem je poziv, katerega je podpisalo 112 nemških in čeških podjetnikov, indu-strialcev in trgovcev. Poziv, ki je naslovljen na deželne in državne poslance obeh narodnosti na Češkem, zahteva, naj se odpovedo poslanci narodnemu antagonizmu ter naj se žrtvujejo kolikor možno, da se neha sedanje, narodnemu gospodarskemu napredku Češke sila škodljivo politično stanje. Poziv zahteva vsestransko enakopravnost Čehov in Nemcev.
Preki sod v Srbiji.
Ves kulturni svet pričakuje z napeto pozornostjo vesti o izidu za srbijo preža-lostne in sramotne sodne obravnave proti veleizdajstva obtoženim radikalcem. Zago-vorništvo bode govorilo tri ali štiri dni. Sodba se proglasi te dni. Izvršitev obsodbe pa se izvrši potem tekom 24. ur. Iz Belega grada so se raznesle včeraj vesti o demisiji ministrstva, ki pa bržčas niso istinite. Dunajski listi poročajo, da je pribežalo v Avstrijo, Nemčijo, Francijo zlasti pa v Švico premnogo srbskih radikalcev, ki so začeli najhujši boj proti sedanji srbski vladi. Iz Geneve se razširjajo po Evropi v francoskem jeziku pisani oklici, ki imajo namen pozvati evropske vlasti, naj posredujejo. Begunci nameravajo poslati vsem vladam spomenico, s katero zahtevajo, naj odpravijo vlasti Milana kot povzročitelja sedanjih razmer iz Srbije. Oklici očitajo Milanu, da je kriv vseh konfliktov na srbsko-turški in srbsko-bolgarski meji. Ako bi ti oklici in spomenica ne imeli nobenega uspeha, ho-
čejo izzvati radikalci proti Milanu splošno vstajo.
Iz Albanije
prihajajo zopet vznemirjajoče vesti. V Pri-zrendu, Prištini, Mitro vici in drugih krajih so morali Turki zapreti svoje bazarje in turški uradniki ne smejo zapustiti svojih stanovanj. V severnih okrajih vilajeta Kosovo si stoje Srbi in Bulgari radi cerkvenih vprašanj sovražno nasproti. Porta je ugodila Srbom v Kumanovi ter jim dovoli svojo cerkev. Radi tega je bolgarska vla da že protestirala. Macedonski odbori so sedaj navidezno mirni, a na tihem se pripravljajo na nove vstaje.
Politika osvete. Nemški cesar in vlada poznata, odkar je pokopana predloga rensko dortmund-skega prekopa, proti konservativcem le osveto. Najprej sta upokojila celo vrsto državnih uradnikov ali jim dala stroge ukore, sedaj pa javljajo listi, da so črtani nekateri odlični členi konservativne stranke tudi z dvorne pruske liste. Grof Limburg-Stirum, ki je pravi tajni svetnik, je že padel v nemilost. Isto zadene tudi grofa Ballestrema in predsednika pruske zbornice, pl. Kocherja.
Dopisi.
Iz Mokronoga, 16. septembra Stoječ ob prezgodni mogili milo tožimo stvarniku, zakaj da je usoda tako kruta, da našemu toli trpečemu narodu s smrtno koso tako rano, rano pobira može, katere tako živo potrebuje. Na našem prijaznem pokopališču pod Žalostno goro smo pred kratkim položili k večnemu počitku vzor-moža, katerega se bode naš narod še v poznih časih spominjal kakor svojega vzor-sina. Zatisnil je svoje utrjene oči gospod Stanko Pirnat, c. kr. notar v Mokronogu, po mučni in dolgotrajni bolezni v najlepši dobi svo;e starosti. Bilo mu je jedva 40 let. Preminulo je živeti izvanredno plemenito srce, katero je tako iskreno ljubilo ubogi svoj narod od svoje rane mladosti pa do svojega zadnjega tre-notka. Vest o tej, za naš trpeči rod, za preblago obitelj pokojnikovo, za njegovo sorodstvo in za nas vse njegove prijatelje in rodoljube veliko veliko prerani bridki izgubi tega nenavadno plemenitega moža, zagrnila je vse v globoko žalost. In kako tudi ne! Umrl je mož izvanredne prikazni. Bil je po duhu in srcu pravi plemenitaš. Vsak, kdor je tega blagega moža poznal, divil se je njegovim plemenitim lastnostim. In kako je ta plemeniti mož ljubil svoj trpeči narod! Vedno je stal nevstrašno na braniku za slobodo in prosveto naroda svojega. Bil je vzor - narodnjak, kremenznačaj, biser-rodo-Ijub. Sosebno mnogo je deloval nepozabni ranjki na polju narodne glasbe, kakor je bilo v „Sloven.skern Narodu" že tudi na kratko omenjeno. Kdo ne pozna njegovih divnih skladb rKo tičica sem pevala", „Pomlad in jesen", „Naša zvezda", „Oblaku", rBog je moj ščit" itd. ?Kako zvonke so njegove harmonizacije divnih narodnih popevk. Kako ljubke, nežne so njegove otroške pesmi. On je živel za naš vzorni narodni zavod »Glasbeno Matico" ter za njo z glavo i srcem deloval brez prestanka, dokler ga ni mučna bolest ustavila v njegovem delovanju. Lepo se v tem oziru spominja našega preblagega, nepozabnega ranjcega hrvatski list „Obzor" z besedami: nU noć od 28. na 29. kolovoza umro je u Mokronogu genialni slovenski skladatelj Stanko Pirnat, čije krasne muške in mješovite zborove je naše „Kolo" na svojim koncertima vazda sjajnim uspjehom izvadjalo, osobito iztičemo krasni njegov lirski zbor „Izgubljeni cviet". Žalimo od sveg srca gubitak, što je zase-disio našu posestrimu Sloveniju. Laka mu bila slovenska gruda!"
Da, preblagi ranjci je mnogo, mnogo deloval in žrtvoval za ljubi svoj narod, akoravno mu je bila večkrat nehvaležnost in nasprotovanje za plačilo! —
Toda, če tukaj rož si trgal malo,
Nebo Ti bode vse plačalo,
Kar storil si in trpel za svoj rod!
Žal, da niso naši ljudje večkrat razumeli in prav spoznali tega izvanrednoga moža, te zlate slovenske duše. Upam, da bode tudi koji drugi njegovih prijateljev in znancev podal nam obširneji opis njegovega življenja in delovanja. Bilo je koncem leta 1896., ko je došla vesela vest, da pride za notarja v Mokronog nepozabni ranjci. Vsi smo se veselili,  da dobimo v svojo sredo |
za naš trpeči narod tako vnetega in delavnega moža. Toda naše veselje je le prehitro neizprosna smrt spremenila v globoko žalost Jedva je deloval med nami pol tretje leto in že nas je ostavil ter šel po zasluženo plačilo — katero mu svet ni zamogel dati — nad zvezdami. Pretočeno zimo je začel bolehati in da si je imel izvanredno zdravniško pomoč — zdravil ga je znani rodoljub dr. Schmirmaul iz Rajhenburga — in da si je šel pozneje tudi v Karlove vare zdravja iskat, vender je bilo vse zaman. Po kratkem času, dobrega pol leta, je moral izdihniti. Zadnji dnevi njegovega toli rano prominolega življenja so bili sila tužni, sosebno prizori, ko se je poslavljal od svoje preblage gospe soproge, od svojih preljubih hčeric in svojih bližnih sorodnikov. Srce pretresujoč je bil njegov mili ,z Bogom". Obiteljsko življenje nepozabnega ranjcega je bilo kaj nenavadnega. Ta ljubav, koja je vladala v tej plemeniti rodbini. Isto tako vzorna je bila njegova ljubav do bližnjih sorodnikov in prijateljev. Kar in kamor si pogledal, bilo je vse vzorno. In kakršno je bilo življenje tega moža, taka je bila tudi smrt. Voljno je prenašal vse hude bolečine, dokler mu ni angelj smrti zatisnil oči.
Nepozabni ranjki je bil pa tudi vsled svojih plemenitih lastnosti, svojega finega obnašanja, taktnega postopanja in vsled svoje prijaznosti in ljubeznivosti povsod zelo priljubljen. Dokaz temu je bil tudi njegov veličastni pogreb, kakršnega še naš trg ni videl. Iz bližnjih in daljnih krajev so prihiteli prijatelji, znanci in častilci nepozabnega ranjcega izkazat mu zadnjo čast, akoravno je bilo vreme neugodno. Nebroj vencev s pomenljivimi napisi mu je bilo poklonjenih. Deputacije raznih narodnih zavodov in društev, in polno najodličnejše gospode dalo j 3 preblagemu pokojniku zadnje spremstvo. Med žalujočimi videl si poleg tugujoče obitelji in bližnjih sorodnikov tudi vseučiliškega profesorja g. Šiloviča in preparandije direktorja g. Matico iz Zagreba, g. dr. Schona, c. kr. poštnega tajnika iz Gradca, obitelj AlbertaZesckota iz Ljubljane. Pogreba so se nadalje udeležili predsednik notarske zbornice, več gospodov notarjev, g. baron Berg, vsi uradniki in tržani mo-kronoški, „Dolenjsko pevsko društvo", „Do-lenjski Sokol", požarna bramba itd. Da, celo nebo je svojemu ljubljencu izkazalo svojo ljubav — kajti dopoludne je bilo oblačno in deževno, popoldne se je pa zjasnilo in ljubko solnce je prijazno obsevalo nedo-gledni dolgi sprevod, kateri se je pomikal proti mirodvoru. Res nedogledna je bila vrsta spremljevalcev nepozabnega ranjcega na zadnji poti — na poti k večnemu po čitku. „Dolenjsko pevsko društvo", pomnoženo z našimi domačimi pevci, je zapelo pred hišo „Blagor mu" in v cerkvi „Nad zvezdami" toli ginljivo, da jo bilo vse v solzah. Pred krsto se je pomikal voz, na kojem je bilo nebroj vencev, za krsto pa so sledili ljubitelji in Čestilci te nepozabne, zlate slovenske duše. In ko so rakev položili v prerani grob — ko je svečenik od-molil zadnji „Očenaš" in ko so pevci zapeli „Jamica tiha, kotiček miru" — čulo se je ihtenje — jok in nepopisna žalost obvladala je srca vseh spremljevalcev. Žal, da ni bilo nagrobnega govora. Toda pregloboka žalost je to preprečila. Veličasten sprevod in nebroj dokazov in izrazov globokega sožalja in milega sočutja pa naj bode uteha preblagi obitelji in sorodnikom nepozabnega ranjcega. Težko, težko in v dna srca užaloščeni smo se ločili od jamice, kamor smo položili veliko prerano umrlega
— našega nepozabne preljubega prijatelja
— tega vzor narodnjaka — kremen-značaja in biser rodoljuba — ravno ko se je tudi ljubko večerno solnce poslavljalo od njega s svojimi zadnjimi žarki. Ti zlata duša slovenska, pa počivaj mirno do veselega snidenja — „vsaj križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdam!"
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. septembra.
— Osebne vesti. Daželnosodni svetnik v Ljubljani g. Karol vitez S t r a h 1 je šel v pokoj in dobil tem povodom naslov višjesodnega svetnika. — Učitelj pri Devici Mariji v Polju g. Teodor Čampa je imenovan podučiteljem na državni deški ljudski šoli v Pulju.
— Občinski svet imel bo jutri, v torek, dne 19. septembra 1899 ob petih
popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva, čitanje in odobrenje zapisnikov zadnjih sej, poro čila o imenovanji drugega razsodnika v zadevi ljubljanske plinove družbe proti mestni občini; o imenovanji jednega člana v deželno obrtno komisijo, o prizivu Josi-pine Selanove proti odloku zaradi naprave proračuna za stavbna dela pri njenej hiši Starem trgu št. 28; o pritožbah Gustava del Cotta in drugih zaradi povračila troškov za napravo hodnikov ob desnej strani Poljanske ceste; o ponudbi Ivana Globotsch nigga v zadevi odkupa nekega posestnega zemljišča ob Resljevi cesti; o ponudbi Antona Reisnerja v zadevi zamenjave njegove hiše v Slomškovih ulicah z mestno hišo ob Resljevi cesti; o prošnji predstoj-ništva uršulinskega samostana za povračilo troškov za poprave v poslopji vnanje ljudske in meščanske šole; o nasvetu mestnega magistrata o zadevi nakupa pisalnega stroja; o prošnji „društva avstrijskih narodov" za prispevek v društvene namene; o županovem dopisu, da bi se uvrstil Vodmat v notranji stavbeni okraj ; o zadevi Ivan Godčeve stavbe in pekovske obrti; o ponudbah za gradnjo poslopja grof. Štubenbergične ustanove v Gradišči; o napravi dveh kapnic poleg mestne šole na Barji; o prizivu Ivana Globotschnigga zaradi naprave ograje ob tovarni v Metelkovih ulicah št. 3; o projektovanih popravah v poslopji mestne Švicarije; o prizivu Jerneja in Marije Erzinove v zadevi stavbe pri njihovi hiši na Karolinški zemlji št. 17; o delovanji ljubljanskega gasilnega društva v prvi polovici tekočega leta; o predlogu ljubljanskega gasilnega društva, da se izroče policijskim stražnicam trombe, ki imajo gasilce klicati pri požarih; o prošnji mestnega detektiva Frana Ljubica, da se mu dovoli ekvivalent za obleko; o volitvi četvero članov v dvoje zdravstvenih komisij; o računih za zdravila mestnim ubogim za leto 1898; o regulaciji mestne klavnice; o prošnjah treh hišnih posestnikov v zadevi odplačila prejetega posojila; o popolnitvi druzega učnega mesta na mestni višji dekliški šoli.
— „Slovenec" je radi grozne katastrofe, ki ga je zadela pred porotnim sodiščem, ves iz sebe same jeze. Pravi, da se je „v obče vse prej pričakovalo, nego obsodba" — česar pač sam ne verjame — in dostavlja: „Porotniki, ki so našega urednika spoznali krivim so bili", ter navaja potem imena teh porotnikov. Namen je popolnoma očiten, tako da ga vsak lahko otipa. Uspeh tega poziva na meščevanje pa ne bo drug, kakor da se utrdi splošno zaničevanje za list, ki niti svetosti porotnišk' prisege ne priznava.
— ,,Hrvatsko pravo" je priobčilo v zadnji številki jako ostro notico, v kateri je po zasluženju ožigosalo počenjanje naših klerikalcev in omenjajoč obravnave proti „Slovencu" v zadevi vipavskega župana in ljubljanskega obč. sveta reklo: „Prigodom te porotne razprave u Ljubljani još se bolje odkrila golotinja „Slovencevin" vodjah. Oni se pobojali ljubljanske porote, jer je tamoš nje gradjanstvo povse proti slovenskim ob-zorašem in domovinašem, baš kao i zagrebačko, upravo radi nedostojnog načina njihove političke borbe, pa je zato dr. Šu-šteršič zamolio delegaciju, kojeg drugog a ne ljubljanskog sud, nadajući se, da druga porota ne će lažce žigosati. Pa što mislite, kako je taj veliki Slovenac dr. Šušteršič zamolio delegaciju drugog suda? Službo-uljudnim podneskom na njemačkom jeziku?! Nije li to sramota?! Za da se ulaska višim krugovom, da mu baš molbu uslišaju i drugi suda, delegiraju, on se služi švabštinom. On vodja katoličke narodne slovenske stranke!? Služi se švabštinom, kad se u svih hrvatskih i slovenskih krajevih Austrije narodni muževi bore za vlast i moč narodnog jezika, koji ima biti služben jednako u obćinskom uredu, kao i kod najviše sudbene instancije. Evo takvi su ti saveznici naših obzorašah i domovi-našah!"
— Resnicoljubni „Slovenec" je priobčil o XI. skupščini „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" par suhih vrst, pa še te tam nekje v zadnjem kotu in samo zato, da je zabavljal proti predsedniku „Zaveže" g. Jelene u, in da je govoril neresnico. — Kadar zboruje kako nepotrebno in kvarno konzumno društvo, posveti „Slovenec" temu zborovanju par člankov,
ko pa zboruje „Zaveza slovenskih učiteljskih društev", v kateri je združenih okoli 2000 slovenskih in istrsko hrvaških učiteljev in učiteljic, priobči „Slovenec" o takem zborovanju mršavo in vodeno poro čilo, ki vrhu tega diši prav občutno — po laži. „Slovenec8 ni imel pri XI. skupščini „Zaveže" svojega poročevalca — le tam v zadnjem kotu dvorane je stal urednik a Primorskega Lista", D r m a s t j a, in ono „Slovenčevo" poročilo je rodilo njegovo klerikalno skrhano pero. Začetek in konec tega duhovitega poročila zabavlja in grozi slovenskemu učitelj stvu in mu pridiguje s prav proroškim glasom, da bo njega „libe-ralstvo" kmalu pokosila smrtna kosa! Pa se silno moti oča Drmastija! čim bolj zabavlja „Slovenec", čim bolj ga v tem podpira in celo prekoša „Slovenski Lista, tem bolj bo slovensko učiteljstvo zastopalo svoje svobodne misli — in uspeh klerikalnega časopisja bo baš obraten. Slabo znamenje bi bilo za delovanje in stremljenje slovenskega učiteljstva, če bi ga hvalilo naše klerikalno časopisje. Čim bolj ga graja in preklinja, tem bolj smo prepričani, da je dobro in plemenito. Kadar pa začne pisati „Slovenec" neresnico, se mu moramo vendar postaviti prav odločno po robu, da mu pristrižemo strupeni jeziček. V poročilu o XI. skupščini .Zaveze" namreč pravi, da so se izvolitvi dr. Tavčarja in župana Hribarja častnima članoma „Zaveže" upirali goriški učitelji, kar je gola laž! Upravni odbor je sprejel predlog nekega odbornika, da se naj predlaga delegaciji v imenovanje častnima članoma ta dva gospoda, enoglasno, takisto ju je imenovala delegacija častnima članoma „Zaveže" enoglasno in z navdušenim odobravanjem, a glavni zbor je vzel to imenovanje na znanje tudi enoglasno in navdušeno! — To je resnica, ki jo potrdi lahko vsak, kdor je bil prisoten pri zborovanju „Zaveze", in kdor trdi nasprotno, govori laž!
— Nepoboljšljivi klerikalci.  Vse se
dobi pri naših klerikalcih, samo denar jim ne gre izpod palca. Tako ga drže, kakor največji materialist, ki ne verjame na življenje onkraj groba. Celo dolgov ne plačajo radi, in navadno se kesa vsak, kdor ima ž njimi kake kupčije. „Mica Kovačeva —-piva nič pvačava". Tudi kat. vinogradniško društvo, ki pa ne kupuje vina od vinogradnikov ampak od vinotržčev, se drži tega principa. Napravilo je pri Bobenčku pač gostilno, katere nihče ne obiskuje, ali liferantje kar ne morejo priti do svojega denarja. Še stolov ne plača ta Mica Kovačeva, da, niti peska ne plača, s katerim je posulo svoj prostor. Društvo, ki mora pri svoji ustanovitvi celo pesek na upanje vzeti, to ima res krasno prihodnjost pred sabo.
— Slovensko gledališče otvori se v četrtek, 21. t. m. z „Vaškimpodobar-jem", narodno igro s petjem v 5. dejanjih, ki sta jo spisala Ganghofer in Neuert, in jo je preložil prof. Funte k. V tej igri, ki se prvič vprizori na slovenskem odru na-stopi vse igralsko osobje in sodeluje v njej tudi zbor.
— Lože za gledališko sezono 1899 1900 oddajala bo intendanca sama. Vsi oni, ki si nameravajo najeti ložo, a je do sedaj še nimajo, naj izvolijo to naznaniti gledališki intendanci najkasneje do torka 19. t. m. zvečer; naznanila sprejemajo se tudi v Češarkovi trafiki v Šelen-I urgovih ulicah. — Pogoji za a b o n n e -m e n t na sedeže ostali so tako ugodni, kakor v prejšnji sezoni; zaradi bogatega raznovrstnega repertoarja, ki se za bodočo sezono obeta, se tak abonnement zelo priporoča.
— Volitev v pridobninsko komisijo.
Predsedstvo trgovske in obrtne zbornice naznanja, da se je shoda pridobninskih zavezancev 4. razreda v priredbenem okraju rnesto Ljubljana udeležilo nekoliko zave zancev, katerih večina priporoča v izvolitev za komisijska uda: g. Frančiška Barago, sobnega slikarja v Ljubljani (Gradišče št. 8) in gosp. Ignacija Čamernika, kamnoseka v Ljubljani (Komenskega ulice št. 28), in za namestnika: gosp. Engelberta Franchettija, frizerja v Ljubljani (Jurčičev trg št. 3) in g-Frančiška Zabukovca, branjevca, gostilničarja^ in posestnika v Ljubljani (Cesta na Loko), [fig
' s 1— Proslava stoletnega] g rojstnega dne^Blaža Potočnika, pesnika, skladatelja,
se je vršila v Št Vidu nad Ljubljano v soboto zvečer in včeraj ves dan po naznanjenem vsporedu. Pridržuj oči si natančnejši popis te slavnosti za jutrišnjo številko, omenjamo danes le, da se je slavnost vzlic skrajno slabemu vremenu obnesla prav dobro. Vdeležba narodnih društev je bila razmeroma jako velika in tudi narodnega občinstva iz Ljubljane se je pripeljalo do-poludne in popoludne prav mnogo. Ljudska veselica, ki bi se bila sicer vršila na Voj-tovem travniku, se je morala radi dežja prestaviti v „Društveni dom", kjer se je na najsplošnejše zadovoljstvo izvršila tudi „Beseda" z bogatim svojim programom. Narodni čitalnici, oziroma slavnostnemu odboru, osobito pa pokroviteljci, gospej Josipini Bel če v i in predsedniku, g Jos. Arharju gre največje priznanje za njiju požrtvovalnost in domoljubno delavnost. Vsa slavnost je imela pristno naroden značaj, ter nas je obila vdeležba preprostega ljudstva prav posebno veselila
— Tržaški okoličani in njihov škofijski ordinariat. Na zadnjem shodu političnega društva „Edinost" v Barkovljah pri Trstu se je obširneje razpravljalo o predlogu g. Martelanca, naj stori društvo primerne korake, da dobe Barkovljani čim prej župnika, ki bo kos svoji nalogi. Razprava je pokazala, na kake korake so pripravljeni Barkovljani, ako škofijski ordinariat ne ugodi njihovi želji. Izdala se je parola ,,ali" — „ali" in občinstvo je odločno klicalo: „V pravoslavje" !
— Istrski deželni zbor. „Piccolo" poroča, da je grof Thun nekemu laškemu poslancu rekel, da predloži vlada v prihodnjem zasedanju istrskega dež. zbora — ki se bo zopet vršil v Kopru — zakonski načrt glede določitve Pulja za sedež dež. zbora.
— Pazinski gimnaziji. V prvi razred nove hrvatske gimnazije v Pazinu se je vpisalo nad sto učencev. Iz tega se lahko posname, kako resnično potreben je bil ta zavod. Kakor znano, je dež. odbor istrski ustanovil tej gimnaziji konkurenčni zavod, laško realno gimnazijo. Deželni odbor je uradoma na vso moč agitoval za ta svoj nepotrebni zavod. Celo čisto hrvatske občine je priganjal, naj vplivajo na stariše, da pošljejo svoje sinove v laški zavod in vendar je spravil le z največjo težavo 93 dijakov skupaj.
— Slovensko trgovsko pevsko društvo javlja tem potom vsem p. n. gosp. pevcem, da so redne pevske vaje vsaki torek in četrtek točno ob 1 29. uri zvečer v društveni dvorani v „Narodnem domu". Ker je bilo pri zadnji odborovi seji sklenjeno, da pevski zbor v kratkem nastopi, prosi, da že ta torek 19. t. m. ob polu 9. uri zvečer vsi pridejo, pa se obenem pri skušnji več dogovori.
— Nezgoda na Rečici ob Savinji. Piše se nam: V št. 208. z dne 12. septembra 1899. ste naslikali veselje, ki seje vladalo o priliki zborovanja novoustanov-Ij enega konsumnega društva. Načelnik č. g. Mih. Zorko je svoj načrt najboljše iz-gotovil v nadi, da mu bode tukaj dosti let razkošno bivati. Pa, človeška sreča je opo-teča. Za veseljem mora žalost priti. Gospoda kapelana ni več med nami! Črez tri dni pride v vrečici tukajšnje c. kr. pošte „svilena vrvica" iz Maribora, pomenujoča takojšnjo premestitev našega voditelja iz prijazne rečiške doline v bolj hribovito župnijo sv. Ruprehta nad Laškim trgom. Slovo se je dolgo odlagalo, a tek ure našega zvonika ostal je neizprosen. Pri slovesu v cerkvi zadnjo nedeljo slišalo se je ihtenje vsled teatraličnega nastopa g. kaplana, ki je bodril vernike k pohujšanju proti višjim oblastvcm rekoč: „Knezoškof so me prestavili zato, ker Vas ljubim, ker za Vas goiim in tudi življenje dam".   Edino tola-
žilno za nas je osobno zagotovilo, da bo gospod načelnik vsakih 14 dni nazaj hodil a v kratkih mesecih se mu mora zasluženi pokoj dovoliti, da potem laglje prevzame prejšnjo službo konsumne prodajalnice. Začasno načelništvo pr evzame bivši sedlar gospod Valent. Deleja Preselivšemu hribo-lazcu pa kličemo: Srečno pot! Brez zamere, želimo pa, da Vašim dozdevnim sovražnikom zmot ne štejete v zlo. Spominjajte se
večkrat izreka sv. pima: „.........ker
ne vejo kaj delajo" — Žalujoči ostali.
— Govori se! S Koroškega se nam piše: V vojaških krogih se govori, da je bil neki topničarski stotnik pri vajah z
revolverjem zavratno ustreljen. Če je kaj resnice na tej govorici, ni možno izvedeti, ker so pasamezni oddelki predaleč drug od druzega.
— Požar in vojaške vaje na Koroškem. Pišejo nam: V petek ponoči se je pripetila v Smerčah pri Rožeku velika nesreča. Tja je bil dospel 47. pešpolk. Ob 11. ponoči je padla nekemu vojaku - godbeniku, ko je nesel slamo v skedenj, iz rok svetilka in kakor bi trenil je bil ves skedenj v plamenu. Vzlic napornemu gašenju vojaštva je upepelil požar 20 poslopij, cerkev in skoraj vse godbene instrumente, ki so bili spravljeni v skednju, več tornister in pušk.
— Oproščen. V Trstu živeči publicist Ivan Senizza je 1. 1895. priobčil v beneškem 1 stu „Adriatico" članek o tržaških demonstracijah dne 19. septembra 1895. v katerem je našlo drž. pravdništvo hudo delstvo veleizdaje. Obravnava proti Senizzi se je vršila pred porotnim sodiščem v Ino-mostu. Senizza je bil oproščen in takoj izpuščen iz preiskovalnega zapora.
— Aretovanje pred deželno bolnico. V noči od sobote na nedeljo so prišli zidarji, Peter Štrukelj, Jožef Volk in Miha Stekar po cesti za Leoninumom na Zaloško cesto pred deželno bolnico. Ker so glasno vpili in kričali, jih je opominjal policijski stražnik Miha Korenjek, naj hodijo mirno. Razgrajači so se za ta opomin malo zmenili in so naprej kričali. Mej tem je prišel še policijski stražnik Jernej Kranjc na Za loško cesto, in sedaj sta oba stražnika napovedala razgrajačem aretovanje. V začetku so se ti vdali in šli s sražnikoma. Pred mitnico na sv. Petra cesti pa se je Miha Sitar obrnil in z vsklikom „tovariši pomagajte" vdaril stražnika Korenjaka s pestjo po nosu, in ko je še hotel vdarec ponoviti, potegnil je stražnik sabljo, katero pa je Stekar prijel z obema rokama in jo je skušal izviti stražniku iz rok in jo zlomiti. Ob jednem, ko je Stekar napadel stražnika Korenjaka, je zgrabil Peter Štrukelj stražnika Kranjca za vrat in ga pritisnil k zidu. Stekar to opazivši je spustil Korenjakovo sabljo in se je tudi lotil Kranjca, kateri je bil v veliki nevarnosti. Nato je stražnik Korenjak zamahnil s sabljo in vdaril Ste-karja po roki. Potem je nastal mir in stražnika sta odpeljala navedence na stražnico in v zapor. V zaporu je začel Peter Štrukelj tožiti proti svojima tovarišema, da čuti bolečine v trebuhu. Na prigovarjanje tovarišev se je slekel in zapazil, da ima prehoden trebuh. On sam ni vedel in ne ve povedati kako je dobil rano. Stražnik Korenjak, ki je jedini potegnil sabljo, pravi, da je udaril le Stekarja, in da ni nikogar sunil. Tudi Jožef Volk pravi, da je videl udariti s sabljo, ne pa tudi suniti. Le ta meni, da se je Štrukelj nabodel takrat, ko sta se Korenjak in Stekar ruvala za sabljo. V bolnici, kamor je bil Peter Štrukelj prepeljan, pa se je dejalo^ da je še dvcmno, če je rana prizadejana s sabljo. To je sedaj že tretji slučaj, ko so bili mestni policijski stražniki pred deželno bolnico od ponočnih razgrajačev tako napadeni, da so morali rabiti orožje.
— Iz Ij ubosumnosti. V Rodohi nastavljeni delavec Fr. Cukale je imel dlje časa znanstvo z Marijo Črne iz Kota v črnomaljskem okraju. Ker si je dekle zbralo druzega ljubimca, jo je Cukale napadel z nožem in njo, kakor tudi njeno mater, precej močno poškodoval.
— Potres. Davi ob 6. uri 15 minut primeril se je v Ljubljani precej močan potres, kateri pa ni provzročil ne škode ne strahu.
* Maurus Jokai ženin. Slavni ogrski romanopisec, 751etni Maurus Jokai se je oženil z 181 etno igralko Belo Nagy.
• Žid morilec obsojen na vislice. Pred sodiščem v Kutni gori se je vršila minoli teden sila razburljiva obravnava proti Židu Leopoldu Hilsnerju, ki je bil obtožen, da je umoril 191etno deklo Ano Hruzovo. Morilec je ves čas tajil. Umor-jenko so našli v nekem gozdu. Truplo njeno je bilo brez krvi in tudi okoli trupla ni bilo skoraj prav nič krvi. Ano Hruzovo je morilec v družbi dveh možkih najprej zadavil in pobil, potem pa ji prerezal grlo. Kri so porabili morilci menda za židovske ritualne namene. Porotniki so spoznali Hilsnerja krivim, in sodišče ga j e obsodilo na vislice.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 18. septembra Slovenski državni poslanci so sklicani na petek v Ljubljano, da se domenijo glede spravnih konferenc.
Dunaj 18. septembra Ministrski predsednik grof Thun se je danes za več dni odpeljal v Meran, kamor pride cesar jutri.
Dunaj 18. septembra. „N. \Vr. Tagblatt" se poroča iz Celovca, da je cesar pri sprejemu poslancev rekel Ghonu, ko je ta dejal, da pripada opoziciji: no, enkrat pridemo že skupaj.
Dunaj 18. septembra. Nemško-liberalno veleposestvo je sklicano za petek na sejo, na kateri se odloči glede vdeležbe pri spravni konferenci. Dočim je nemška napredna stranka za vdeležbo, nasprotujejo jej prav veleposestniki. Provzročil je to grof Stiirgkh, ki hoče na vsak način minister postati.
Dunaj 18. septembra. Danes izdani „Armeeverodnungsblatt" javlja, da je vojni ataše v Parizu, polkovnik Ferdinand Schneider odstavljen od tega mesta. To je v zvezi z Drevfu-sovo zadevo. Kakor znano, je Schneider eksistenco necega pisma najprej sploh tajil potem pa priznal eksistenco, a trdil, da ima drug datum.
Brno 18. septembra. Lecher je imel tu shod volilcev, na katerem je trdil, da so spravne konference le past. Vlada hoče ž njimi dokazati nesprav-ljivost nemških strank in tako doseči odločitev v njenem smislu.
Dunaj 18. septembra. Davi so prišli v uredništvo „Exstrapost:< zastopnik državnega pravdništva in dva odvetnika in so konliskovali zadnjo in današnjo še ne izdano številko tega lista in sicer radi napadov na neko delniško pivovarno.
Škof j a Loka 18. septembra. Danes zjutraj ob G. uri 25 minut bil je tu močan, približno G sekund trajajoč potres. Na več hišah so se pokazale razpoke in opeka je padala raz strehe.
London 18. septembra. Transval-ska vlada je odklonila zadnje zahteve angleške vlade in sicer tako kategorično, da je po sodbi listov nemogoče vsako nadalnje pogajanje in mora priti do odločitve z orožjem.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražba:
Zemljišče vlož. štev. 354 in 567, kat. obč. Rudnik in 390, k. o. Studenec, cenjeno 105 gld. 36 kr., 218 gld. 46 kr. in 74 gld. 28 kr., dne 19. septembra v Ljubljani.
_ Zemljišče vlož. štev. 58, 134 in 136, kat. obč. Šmarje, cenjeno 2303 gld., dne 20. septembra v Ilir. r.istrici.
Posestvo vlož. štev. 13, kat. občv Vinivrh, cenjeno 1772 gld., dne 20. septembra v Črnomlju.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. septembra: Er\vin Schneider, trgovčev sin, 1 leto, Dunajska cesta št. 18, vnetje možganske mrene. — Ivan (»samic, delavčev sin, 1 in pol leta, Dolenjska cesta št. 14, kron. črevesni in želodčni katar.
Meteorologično poročilo.
■"Aina nad morjem 306-3 m. "Srednji sraćni tlak 736 0 mm.
■4-3 <x> C/2	Čas opazovanja	Stanje barometra - mm.	k, => |* ; |2 1
16.	9. zvečer	7294	143
17.	7. zjutraj	726 8	135
-	2. popol.	729 0	13 2
Vet oni
Nebo
II
I a : * *
si. jug
dež
dež dež
S
leo
9. zvečer  7315     118 si sever
18.
7. zjutraj 2. popol.
7328 7324
119  si. sever
oblačno S oblačno
16 9 sl.svzhod del.oblač. «>
Srednja temperatura sobote in nedelje 14 1' in 12 8°, normale: 1480 in 14"6°.
dnđ 18 septembra 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. — kr.
Skupni državni dolg v srebra 99 „ 93 „
Avstrijska zlata renta  .... 117 , 90 „
Avstrijska kronska renta 1    . 100 . 25 „
Ogerska zlata renta 4s/0.   .   .   . 117 „ 40 „
Ogerska kronska renta 4° 0   .  . 95 , 30 ,
Avstro-ogerske bančne delnice  . 8^7 „ — ,
Kreditne delnice....... 371 ., 10
London vista....... 130 „ 60 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 95 „
20 mark.......... 11 „ 79 ,
20 frankov......... 9 „ 56V, „
Italijanski bankovci..... 44 n 50
C kr. cekini........ 6 . 69 "„
fc3f- Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulica 3. Srečke na maaačna obroka po 2, 3, 5—IO gld.
t
JDx. Josip "CJrs.terlolca.-a.er, c. kr. vladni svetovalec v Sarajevu, javlja v lastnem imenu in v imenu ostalih sorodnikov žalostno vest o smrti svoje drage bratranke, gospice
Marije Lukanič
zasebnice
ki je v soboto, dne" 16. t. m., ob 1. nri popoludne, po kratki bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 69. letu svoje dobe mirno zaspala.
Truplo drage pokojnice se bode dne" 18. t. m. ob polu 6. uri popoludne v hisi žalosti, Mestni trg št. 24, svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položilo k zadnjemu počitku.
Svete zadušne maše brale se bodo v raznih cerkvah. (1717)
V Ljubljani, 17. septembra 1899.
Zahvala..
Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so izrazili ob smrti moje preljubeznive, nepozabne soproge, gospe
Ane Teran, o c t! o vijena Cadež
zasebnice
svoje sočutje na tako ljubezniv način, kakor tudi tistim, ki so se udeležili sprevoda drage rajnice na pokopališče, ter darovateljem lepih vencev zahvaljujem se najsrčneje in najtopleje.
V Ljubljani, 17. septembra 1899.
Anton Teran
(1713) v imenu vseh sorodnikov.
ubct-i
cv vrelec
Najbolje-učinkujoča ž e I e z o - a r s e n a s t a voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HK\RIH nilTOV«. Dunaj.
Zeli m& Ic-iapiti
(1682—3)
za zmerno ceno.
Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
Popotnik tudi
(1714—1) blagajnik
z malo kavcijo, zmožen slovenskega jezika, se sprejme za slovenske kraje.
Ponudbe: Singer Comp., Nahmaschl-nen A. Ges.. Graz, Sporgasse 16.
Ivan Kordik
Ljubljana, Prešernove ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo
gumijastih čevljev
in
čevljev za telovadbo
po najnižji ceni. 1710-1
1?
j
m
G. Piccoli
dvorni založnik
Nj svetosti papeža
Leona XIII.
lekarnar „pri anjelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Zeleznato vino
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—9)
železnatem vinu
lekarnarja l?ieeoli-i» v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld. :jsr   Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.
Glavna slovenska
in
registr. zadruga z neom. zavezo
pisarna v Šelenburgovik ulicah h. št. 3 v Ljubljani
sprejema in izplačuje
hranilne vlage po A-]20\0 obresti od dne do dne
brez od h lika in brez odpovedi.
Glavni deleži so po 100 gld., poslovni po. 10 gld. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Vsa pojasnila pismeno ali v uradnih urah od 8.—12. in od 1/a3.—6. ure. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1688—2) Df> TULu Hlldnik^ predsednik.
Knjigarna
Uilll.UUU&
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseli v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdaj ah, broširana in v močnem vezu po najnižjih eenali. (1672—4) ITatalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
m
ttttttttttttttttt t ttttttttttf Ttttttt tttt ttttttttf^
Štirje, 8 mesece stari _
medvedkasti psi
temnorujave barve se prodajo v Cekl-novem gradu (Leopoldsruhe) (1716)
Pri bratovski skladnici v Zagorju ob Savi
razpisuje se služba
rudniškega zdravnika.
Nastop 1. prosinca 1900.
Prosilec mora imeti akademijsko dostojanstvo, saj dveletno prakso v kaki bolnišnici, mora biti doktor vsega zdravilstva in popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika.
Tisti naj razen zahteve plače tudi naznanijo, hočejo li hišno apoteko na svoje stroške vzdržati ali naj tisto bratovska skladnica preskrbi.
Pravico do zdravljenja ima približno 700 članov bratovske skladnice in okoli 1200 rodbinskih svojcev (žen in otrok). Nadaljna pojasnila daje pred stoj ništvo bratovske skladnice, na katero naj se tudi pošiljajo ponudbe s prilogami
do        t. ni.        Q7l.»—1)
Sričar 4 Sflejač
Ljubljana, Prešernove ulice št 9. £9aj0ecja zalaga
%gotooljenih oblek
■■BBaBaaHaaBBBEBnBHBHUBMHB
za gospode, dečke in otroke
konfekcije %a dame.
C*665-3)
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Friderik Homann, Radovljica.
Za enoletnike!
Odda se prav blizu nove vojašnice lepa meblovana soba za 2
enoletnika, oziroma civilna gospoda. Cena 5 gld.
Ravno tam se proda uniformi«, malo rabljena, za enoletnika za 38 gld.
Pojasnila daje Marija Maver, Martinova cesta št. 52. (1712—i)
Priporočava
vi
(21—213;
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
Solidno blago po (1679~4) čudovito nizkih cenah.
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.
N*i*.Si*..*{*> • *.      »i*. ......... .i. to, ... ...
«*» «X» eX« «X» «m •*» «X» •*» eX» «.'» «Xs •>'• tX» va .)'» • »
ttttttttt*tttttt
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
Prodaja klavirjev.
Usojam se častitemu p. n. občinstvu naznanjati, da oddajam od danes naprej
kratke klavirje in pianine
najbolj renomiranih firm 2PSF~ !•*» tovarniški c-«-h» i. "t>^j
Posebno opozarjam, da prodam |mmI <«>-
\:ii-iti«U<» ceno
koncertni klavir
izboren v tonu. z železnim glasovnim ubiralom, ter pripomnim, da se tako ugodna prilika ne bode nikdar več ponudila.
Pri vsakem klavirju je povedana zadnja cena.
Priporočam se tudi za nttiraiijt* Ula-virjev, za p«prave, kakor tudi za IzpoMO-Jrvanje % I.Juhljaiii in na deželo.
Za ogledanje klavirjev vabim najuljudneje
Ferd. Dsragatin
u b i 1* a 1 e <*   k lavi n-_j *- w
Florijanske ulice št. 50.
oooooooaoooooooooooooooooftooooooo
*    -F o m i ...»
g V angleško zalogo o"blek s
J LJUBLJANA, vogel Sv. Petra ceste,   Resljeva  cesta  štev. 3 J
';    so došle ravnokar v največjem izboru oblek«' za «fo>«pocle. »I«-*-!!*«-^Pr in k*- za je**en«iko  5n  zimsko   s*«t-jr.+»■■«>. kakor tudi HQr
j£L zadnje novosti v  k«»nki  za   dame vse   po   t*u- W tlovito nizkih tovarniških «>enah.
Nihče se ne sili, kupiti kaj. 4Qt Prosim p. n. častito občinstvo, da si pogleda najlepše in najboljše blago.
101 Naročila po meri se izvrše najboljše, najfinejše in najlepše na Dunaju. 4Ql
jfc Z velespoštovanjem ^
0. (i7ii i) Oroslav Bernatović. Q.
Pristni
domači izdelek naravne slivovke
lastnikov
Hijacintjevo in Pretkovec
v Krapini (Hrvatsko).
Zastopana po (16t
Dragotinu Venturini v Ljubljani, Tržaška cesta št. 27.
2lčne knjige
za vse šole
vse druge šolske potrebščine
ptipotoča
£. Schmentner
knjigotržec, Dvorski trg ši- 3.
Isdajatalj in odgovorni uradnik: Joaip NoIlL
Ijtatnina in tisk .Narodna Tiskarna1.