GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ..NOVOLES''
r	' LETO XXI	Številka 12
S \ d) l JU] novoles	novoles
v	J	9. september 1983
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A	
OB KAPITULACIJI ITALIJE — Alandrova brigada na Glavnem trgu
Štirideset let prve
osvoboditve Novega mesta
Ob štiridesetletnici prve osvoboditve Novega mesta bo 10. septembra osrednja proslava v naši občini — Ob 11. uri bo na Glavnem trgu partizanski miting, na katerem bo govoril Bogdan Osolnik, nato pa bo ljudsko rajanje.
Novo mesto je bilo prvič osvobojeno v času od 9. septembra do 22. oktobra 1943. Po kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943, je Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije pozval italijansko vojaško poveljstvo, da se vda brez bojev, glavnim štabom divizij pa je ukazal, naj poberejo italijansko orožje, izvedejo splošno mobilizacijo prebivalstva, vzpostavijo narodno oblast in organizirajo obrambo proti nemškim vdorom na osvobojeno ozemlje.
9.	septembra 1943 zjutraj je prišel v Novo mesto na poga-
IZ VSEBINE
ŠTIRIDESET LET PRVE OSVOBODITVE NOVEGA MESTA	Stran 1
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM Stran 2
RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI	Stran 4
PLAVALNO
TEKMOVANJE Stran 4
janja za vodstvom italijanske vojske predstavnik XV. divizije, Edo Mihevc—Dore s skupino prostovoljcev Sland-rove brigade. Naslednji dan so se v pogajanja vključili člani vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja Boris Kidrič, Jaka Avšič in predstavnik zaveznikov, major Jones. Italijani so se iz Novega mesta umaknili v noči od 10. na 11. september.
Že 9. septembra zvečer so prišli v Novo mesto člani okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije, vodil jih je sekretar Franc Černe—Klemen. Sklicali so sejo rajonskega komiteja in komiteja za železničarje in jim dali navodila o prevzemu oblasti v mestu. Do polnoči tega dne so člani komiteja prevzeli oblast — zasedli so vse javne ustanove, mestno hranilnico in občinsko blagajno ter izpustili iz zaporov vse politične zapornike.
V noči od 9. na 10. september so v Novem mestu osnovali in oborožili pet čet narodne zaščite, ki so zasedle utrjene
vhode v mesto in začele razoroževati italijanske vojake.
Dopoldne 10. septembra je v Novo mesto vkorakala Slan-drova brigada, popoldne pa še bataljon Gradnikove brigade, ki sta pomagala pri razorožitvi italijanske vojske. Tega dne so imenovali prvega komandanta mesta — Vladimirja Kneževića—Volodjo. 14. septembra je imenoval Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije za komandanta novomeškega vojnega območja Vinka Bana, za političnega sekretarja pa Franca Pirkoviča.
Izvršni odbor OF je razglasil 11. septembra splošno mobilizacijo za moške od 17. do 45. leta. Mobiliziranih je bilo 1032 moških, ki so omogočili povečanje obstoječih enot narodnoosvobodilne vojske. V Novem mestu so ustanovili Železničarsko brigado, I. topniško brigado XV. divizije in oklepno četo.
Osvobojeno ozemlje na Dolenjskem je varovala XV. divizija. Njena Gubčeva brigada
je bil^ na prostoru Škocjan — Bučka — Krmelj — Sv. Križ pri Litiji, Cankarjeva brigada na črti Sv. Križ pri Litiji — Ljubljana in Šlandrova brigada na črti Škocjan — hrvaška meja.
Ves september se je narodnoosvobodilna vojska na osvobojenem ozemlju organizacijsko in kadrovsko razvijala, ustanovili so specializirane enote — tankovske, topovske, motorizirane itd. 3. oktobra je bil ustanovljen VIL korpus, ki je združil vse enote narodnooosvobodilne vojske na Dolenjskem in Notranjskem.
(Nadaljevanje na 2. strani)
OBVESTILO
Naslednja Številka glasila izide 23. septembra.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 15. september do 9. ure.
UREDNIŠTVO
Štirideset let prve
osvoboditve Novega mesta
(Nadaljevanje s 1. strani)
V času prve osvoboditve Novega mesta je življenje in delo v mestu potekalo organizirano. Gospodarstvo, trgovino in oskrbo je vodil gospodarski odsek, industrijska in obrtna podjetja so pričela delati za potrebe partizanske vojske. V Novem mestu so bile konference, zborovanja, tiskali so letake in pripravljali izdajo posebnega časopisa. 10. septembra je bil na Glavnem trgu miting, na katerem so govorili Boris Kidrič, Edvard Kocbek in dr. Metod Mikuž, nato pa je bilo ljudsko rajanje. 22. septembra je rajonski odbor OF organiziral volilni shod ob Kmetijski šoli, na katerem so izvolili 6 delegatov za Kočevski zbor.
14. septemba so Nemci prvič bombandirali Novo mesto. Med prebivalstvom je bilo 28 žrtev, narejena je bila velika materialna škoda. Veliko meščanov se je zaradi nevarnosti bombnih napadov izselila v okoliške vasi in zidanice na Trški gori, zaradi česar so nekatere dejavnosti v mestu zamrle.
Rajonsko odbor OF si je prizadeval obnoviti življenje in delo v mestu. Pričeli so graditi zaklonišča, organizirali so prehrano itd. 3. oktobra popoldne so nemški avioni uničili Novo mesto. Padlo je več kot 60 bomb, teških do 300 kilogramov, med prebivalci je bilo 30 mrtvih.
Štab Vil. korpusa je 9. oktobra izdal povelje za ofenzivo proti nemškim in drugim sovražnim enotam. XV. divizija je dobila nalogo, da usmeri svoje operacije na črto Brežice — Litija, uniči sovražne postojanke ob bivši nemško-italijanski meji, pride do Save in uniči železnico Ljubljana — Zidani most. Štab XV. divizije je določil 11. oktober za začetek ofenzive. Partizani naj bi prodrli do Save na črti Sv. Križ — Radeče — Mokronog — Bučka — Sevnica in uničili nemško postojanko v Kostanjevici. Za to nalogo je bila določena Gubčeva brigada, ki je prodirala od Šentjerneja proti Kostanjevici. 11. oktobra popoldne je topniška brigada začela obstreljevati Kostanjevico, v napad je šel II. bataljon Gubčeve brigade, ki pa tudi po več dneh srditih bojev ni uspel zavzeti postojanke.
Nemci so pričeli napad 21. oktobra iz Kostanjevice. Tuje bila na položaju Gubčeva brigada in L topniška brigada. Glavna sovražnikova kolona je brigado presekala pri Prekopi in nezadržno prodirala proti Novemu mestu. Spoto-
ma je pobijala domačine v Šentjerneju, Prekopi, Ratežu, Gabrju. V Novo mesto je prodrla še istega dne popoldne, partizanske enote so se rešile zadnji trenutek. Še istega dne so nemci pričeli pobijati ljudi v Bršljinu, Ločni in Žabji vasi.
Razgovor s predsednikom
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO NOVOLES
Zaprosili smo tov. Janeza Bajuka, predsednika KPO DO Novoles, za krajši razgovor.
Naj vam ga na kratko predstavimo. Rojen je leta 1949 v Metliki, od kjer je končani osnovni šoli odšel na šolanje v Novo mesto, od tu pa v Ljubljano na Ekonomsko fakulteto, kjer je končal I. stopnjo študija. Leta 1970 se je prvič zaposlil in to v Novolesu. Od takrat pa do danes mu je ostal zvest. V tem času je ob delu končal II. stopnjo študija v Mariboru.
V teh trinajstih letih je opravljal različna dela; od prvih začetkov razvoja našega AOP, dela v APS in njegovega vodenja, do vodenja DSSS in do sedanjega dela ko opravlja dela in naloge predsednika kolegijskega poslovodnega organa.
Po letu 1976 se je zelo angažiral na področju družbenoekonomskih odnosov. To je bilo obdobje, ko smo se v Novolesu veliko ubadali z izgradnjo ekonomskega sistema urejanja odnosov, vzporedno z aktivnostmi v naši družbi, ki so bazirale na zakonu o združenem delu.
Kot se sam spominja, smo v tistih letih zelo veliko časa in truda vložili prav v to.
„Bili smo zelo aktivni" pravi tov. Bajuk „in mislim", da smo dosegli lepe uspehe. Sicer je o tem težko soditi, vendar lahko trdim, da smo se na tem področju bolj angažirali kot večina drugih DO. Nenazadnje smo zaradi naših številnih in izvirnih rešitev (n.pr. minulo delo) postali znani v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru”.
Janez Bajuk je bil zelo aktiven tudi v zunanjih institucijah, zlasti v Zvezi sindikatov, in to v republiškem merilu, kjer deluje še sedaj. Je član sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in član različnih strokovnih teles pri Gospodarski zbornici SRS.
Tovariš Bajuk, DS DO Novoles je na zadnjih sejah po odhodu tov. Kneza obravnaval vprašanje organiziranosti KPO, katerega predsednik ste postal. Katere naloge so sedaj prioritetne in kako se bo njihovo uresničevanje odražalo v praksi?
„Lahko rečem, da v bistvu ne gre za neke fundamentalne spremembe, ki bi pomenile negacijo minulega in postavljanje nekih povsem novih osnov, ker pač menim, da je Novoles kot delovna organizacija zelo solidna firma. Saj smo jo vsi skupaj gradili dolga leta in tudi ne ocenjujemo, da obstaja kakšna potreba po neki generalni spremembi politike vodenja ali spremembi odnosov znotraj DO, pač pa gre za neko normalno dograjevanje, izpopolnjevanje. Dejstvo je, da smo imeli cilje in smeri razvoja zastavljene že prej in mislim, da ti cilji in prejšnje ugotovitve še vedno popolnoma držijo.
Vendar pa gre za to, da moramo s spremembami v organizaciji vedno težiti k temu, da smo te cilje sposobni dosegati, se pravi, da svoje življenje prilagajamo nekim ciljem, ki jih želimo doseči v bodočnosti. Torej je to ta potreba po spreminjanju našega delovanja.
Osnovni cilji, če jih skušam strniti, so v tem, da naredimo naš Novoles še bolj homogen, se pravi še bolj povezan z vsemi nitmi poslovnega življenja, da moramo razvijati, in to bolj kot smo to do sedaj, medsebojno sodelovanje, medsebojno delitev dela, krepiti moramo funkcije, ki so življenjskega pomena za uspešno funkcioniranje take delovne organizacije.
Zavedati se moramo, da smo v Novolesu v zadnjih letih dobili štiri, pet novih tozdov. To so Sigmat, Lipa, Bor, IGK, da ne govorim o drugih, ki smo jih pred tem gradili oziroma pripojili. Lahko bi rekel, da se omenjeni tozdi niso dovolj hitro vključevali oziroma jih vsi skupaj nismo znali dosti hitro vključiti v enotno shemo Novo-lesa kot celote.
Prav to je ena primarnih nalog vodstva oziroma nove organiziranosti, da se ta povezanost, o kateri sem govoril, okrepi; da nam ne uhajajo stvari iz rok, da ne puščamo tozdov ob strani, ampak se moramo začeti intenzivneje ukvarjati prav z vsakim, kajti vsi tozdi so del DO Novoles in kot takim jim je potrebno zagotoviti vse funkcije od razvoja, komerciale, financ, kadrov in tako naprej. To je eden od osnovnih ciljev, katerega bomo skušali doseči v tem prehodnem obdobju, ko se na tak način reorganiziramo.
Te spremembe še niso končane in mi smo pravzaprav šele začeli proces, kajti te stvari niso nikoli dorečene in zavedati se moramo, da jih je glede na situacije, jih prinaša življenje, potrebno vedno znova dograjevati in spreminjati: dograjevati organizacijo, kadre in ostalo glede na potrebe, ki se pojavljajo.
V sedanji fazi smo dosegli neko organiziranost in to predvsem vrha vodenja DO, to se pravi KPO. Ta proces organiziranja je potrebno nadaljevati na vseh področjih. Težko je v tem trenutku odločiti, kje je to najbolj potrebno, vendar lahko rečem, da je
najpotrebneje tam, kjer so problemi največji.
— Verjetno so to, kar se proizvodnje tiče, problemi okoli zagotavljanja proizvodnje izvoznih tozdov. Tu nam nekatere stvari precej šepajo.
— Druga pomembna stvar je vključevanje zunanjih tozdov o katerih sem govoril poprej."
In katere konkretne naloge so pred nami v neposredni prihodnosti?
„Te naloge lahko razdelimo na več poglavij oziroma točk.
Na področju gospodarjenja je pred nami do konca leta 1983 več problemov, s katerimi se moramo intenzivneje ukvarjati. Imamo namreč tozde,
Janez Bajuk
ki so povsem solidni, ki so navznoter urejeni, organizirani, dosegajo zadovoljive proizvodne in poslovne rezultate, nimajo motenj v proizvodnji, niti zaradi zunanjih niti notranjih vzrokov in razumljivo je, da se z njimi ni potrebno intenzivneje ukvarjati.
V drugo skupino bi lahko razvrstili tozde, ki sicer dosegajo zadovoljive ali nadpovprečne poslovne rezultate, vendar pa navznoter ne dosegajo proizvodnje v planirani višini, oziroma v mnogih primerih ne v višini, ki so jo dosegali še pred leti. V mislih imam predvsem tozde, ki izvažajo. Prav tu se bo potrebno do konca leta izredno angažirati in odpraviti vse probleme, ki zavirajo proizvodnjo. To so problemi med tozdi (predvsem kooperacija) in tudi navznoter. Večkrat imamo tudi velike težave z zunanjo kooperacijo.”
Ali mislite, da so se ti tozdi nekako „uspavali", če lahko tako rečem, glede na dober oziroma visok dohodek, ki izhaja iz kurznih razlik?
„Mislim, da je tudi to eden od močnih razlogov. Naj omenim še tretjo skupino tozdov. Sem sodijo tozdi, ki zaradi lokalnih težav, tržne situacije
ali katerekoli druge situacije ne dosegajo norjnalnih dohodkovnih rezultatov. Ti ne dosegajo ali pa tudi dosegajo proizvodne rezultate, bistveno pa je, da pri njih ni dobrih dohodkovnih učinkov, ki bi jim zagotavljali normalno in nemoteno poslovanje oziroma včasih poslujejo normalno včasih pa tudi ne. Skratka, imajo občasno velike motnje v poslovanju. To je naprimer IGK, ki ima v zadnjem času solidne proizvodne rezultate, vendar mu trg ne zagotavlja dohodka. Sem bi lahko prišteli tudi krške tozde in še katerega.
To so torej tri skupine, v katere bi lahko razvrstili naše tozde po omenjenih značilnostih in mislim, daje naša
naloga predvsem v tem, da se do konca leta 1983 intenzivno ukvarjamo s problemi, ki so prisotni v tozdih druge in tretje skupine. Prav tu se bomo močno angažirali in zaostrili stopnjo odgovornosti, ker mislimo, daje situacija v veliki meri tudi posledica človeških slabosti.
Vse to so naše prioritetne naloge navznoter, ki jim bomo morali posvetiti največ pozornosti do konca leta.”
In kako je z nalogami na področju, kjer se Novoles vključuje navzven?
„Navzven se nam kaže situacija taka, kot vsem drugim DO. Lahko pa trdim, da dosega Novoles v tem trenutku nadpovprečne poslovne rezultate v primerjavi z drugimi DO v lesni industriji Slovenije, predvsem po zaslugi raznolikosti svojih proizvodnih programov.
Po tej strani imamo, lahko bi rekli, tudi nekaj sreče. V tem trenutku nas rešuje predvsem izvoz. Prav to pa je eden od razlogov, da moramo angažirati vse sile in izkoristiti vse možnosti, da izvoz še razširimo in seveda tudi povečamo.
Situacija je pač taka, kakršno poznamo iz vseh mogočih dnevnih informacij. Ponovno pričakujemo ukrepe naše zvezne vlade, pa tudi republiške. Vemo, da so bili sprejeti programi za dolgoročno stabilizacijo našega gospodarstva, ne vemo pa še, kaj to konkretno pomeni za nas. Vemo, da se zaostrujejo devizni režimi. V Novo-lesu kot DO ne pričakujemo večjih težav ali motenj, razen morda pri uvozu investicijske opreme. Kar se tiče rednega poslovanja pa prav zaradi našega izvoza ne bi smelo biti težav.
Seveda pa se moramo hkrati zavedati, da bo temu tako, če bomo dosegli načrtovani izvoz. Resnici na ljubo moramo reči, da realizacija našega izvoza sedaj ni tako kot smo jo planirali in jo kot plan posredovali republiškim organom. Vse to pa pomeni, da lahko pričakujemo prav zaradi nedoseganja plana izvoza tudi posledice, ki bodo pomenile omejevanje uvoznih pravic in s tem tudi motnje.
Prav gotovo veste, da ne dosegamo načrtovane fizične proizvodnje, kljub temu, da je na vseh zunanjih trgih za nas izredno ugodna situacija. J'tamreč, zunaj lahko prodamo vse količine, ki smo jih sposobni proizvesti. Hkrati pa ne smemo pozabiti, daje zunaj prodana proizvodnja še kako dohodkovno interesantna glede na tečaj dinarja v primerjavi z drugimi valutami, katerih vrednost dnevno raste.”
Kakšne naloge oziroma načrti pa so pred nami v letu 1984?
„V pripravi so planska izhodišča za leto 1984. Mislim pa, da mora biti v tem in naslednjem letu osnovna smer našega delovanja sledeča:
—	zagotoviti, da bomo čim manj ranljivi na vplive od zunaj;
—	zagotoviti, da bo proizvodnja ustrezna, se pravi, da bomo normalno dosegali planirane proizvodne cilje.
Predvsem se moramo zavedati, da je vse odvisno od našega vsakdanjega dela in prav tu moramo obdržati, kako bi rekel, neko notranjo trdnost, neko trajno orientiranost k boljšemu delu, k večji proizvodnji, k boljši produktivnosti, višji kvaliteti in se predvsem posvečati svojemu delu.
Domnevam, da bo v letu 1984 že prišlo do nekega splošnega izboljšanja v našem gospodarstvu, da bomo prebrodili tisto najhujšo krizo, ko so se trgali naši poslovni tokovi, ko smo imeli težave v poslovanju. Čeprav to seveda ne pomeni, da se bo tudi za Novoles izboljšala situacija. Sicer pa težko rečemo, da je za Novoles sploh bila slaba.
Na koncu razgovora je predsednik K PO Janez Bajuk še dejal:
„Ob tej priliki bi želel reči še nekaj misli o KPO. Ko smo kot člani KPO prevzeli svoje naloge, se hkrati zavedamo vseh težav, ki jih nosi s sabo gospodarjenje in odgovornost za vodenje DO, torej odgovornost pred celotnim kolektivom. Hkrati pa naj povem, da smo to nalogo sprejeli z dokajšnjo mero optimizma. Vsi člani KPO smo brez izjeme prepričani, glede na poznavanje problematike Novo-lesa in poslovnih tokov naše družbe, da so vse sedanje težave prehodnega značaja in da bomo znali našo DO v tem času voditi tako, da bo Novoles izšel iz sedanje splošne krize še boljši in uspešnejši.
Vsi vemo, da v primeru naše DO sedaj ne gre za vprašanje preživetja, ampak za razvoj, ki bo morda v naslednjih letih nekoliko manj dinamičen in bo usmerjen predvsem v notranjo konsolidacijo DO.”
Ob zaključku sem se tov. Bajuku, predsedniku KPO, zahvalil za razgovor z željo, da bi bilo vodstvo naše DO pod njegovo taktirko čim bolj uspešno.
V. Kastelic
/------------------N
novoles
v____________________
N
PODELJENE PLAKETE SOZD UNILES
k____________________J
Delavski svet SOZD UNILES je letos drugič podeljeval plakete SOZD UNILES tistim delavcem ter družbeno pravnim osebam, ki imajo zasluge za poslovni napredek in razvoj samoupravnih odnosov v SOZD UNILES.
Tako so bili letošnji dobitniki, ki so jih predlagale njihove osnovne organizacije sindikata in je o njih podal oceno Koordinacijski odbor sindikata SOZD UNILES, naslednji:
1.	GOBEC Vinko — generalni direktor DO Stol Kamnik, za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v SOZD ter organizacijske učvrstitve in medsebojne povezanosti članic SOZD.
2.	JOVANOVIČ Mirko — direktorTOZD InženiringDO Lesnina, za učvrstitev sodelovanja med organizacijami na področju inženiringa.
3.	IZVRŠNI SVET Skupščine občine Ljubljana—Šiška, za pripravljenost in pomoč pri zagotavljanju potrebnih pogojev za uspešno uresničevanje vedno novih in širših skupnih funkcij in nalog SOZD UNILES, ki ima na območju občine Šiška svoj sedež.
I.	S.
(-------------------->
NOVA MOŽNOST ZA
INŽENIRING POSLE
V____________________/
BECHTEL POWER CORPORATION iz MarylandaZDA, naj večja inženiring in gradbena korporacija na svetu, nas je na osnovi naše predstavitve dejavnosti članic UNILES—a oziroma izpolnjene prijavnice sprejela v krog svojih potencialnih dobaviteljev notranje opreme montažnih hiš ter pohištva.
Omenjena korporacija ima širok krog dejavnosti in sodelovanja z njo omogoča v prihodnje Unilesu priložnost uveljavitve predvsem na področju inženiringa.
JANEZ CERAR
Razvoj
alkoholne
bolezni
Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki se razvoja 5, 10, 20 in tudi več let. Začetni zmerni pivec (vsak alkoholik je bil najprej zmerni pivec) preide več stopenj, preden zaradi alkoholizma propade.
1.	V predalkoholnem obdobju, ki traja od šest mesecev do deset let, si bodoči alkoholik poskuša lajšati vsakodnevne stiske z alkoholom, ki mu omojgoča sprostitev in ponuja prijetno omamo. Postopoma začne piti čedalje večje količine alkohola (čedalje več ga prenese, toleranca mu raste), Ou ut dosegel enak učinek kakor poprej z manjšimi količinami.
2.	V naslednjem obdobju, ki traja od 6 mesecev do pet let — imenujemo ga zgodnje alkoholno obdobje — pa alkoholik že pije tudi na skrivaj. Pije pogosto ali celo stalno in skrbi, da mu ne bi zmanjkalo pijače. Zato si dela zaloge. Zaradi lastnega pivskega obnašanja ga mučijo občutki krivde, kajti zaveda se, da je njegovo popivanje postalo problematično. Nejevoljno reagira, če se kdo drzne, da mu omenja njegov pivski problem. Ponavljajo se mu alkoholne amnezije, to je, da se zjutraj, ko se strezpi, ne spominja, kaj je pred tem v vinjenem stanju počel. Ne ve, kje je bil, skrbi ga, ali ni morda storil kaj neumnega ali celo kaznivega v tem obdobju, ki se ga pač ne spominja. Take izgube spomina postajajo vse bolj in bolj pogoste (imenujemo jih tudi „utrganje filma”).
3.	Tako alkoholik dospe do tretjega obdobja svoje alkoholne bolezni, ki ga imenujemo kritično obdobje. Pride namreč do izgube kontrole nad pitjem in nad količino zaužitega alkohola. To pomeni: kadar tak alkoholik popije le en sam kozarec pijače, bo s pitjem nadaljeval toliko časa, dokler ne bo pijan. Pogosto se vede izrazito agresivno, ko prepričuje sam sebe, da so vseh njegovih težav krivi njegovi najbližji — največkrat žena. Včasih se bo odločil za abstinenco. In res bo krajši ali celo daljši čas abstiniral zato, da bi sam sebi dokazal, da pač lahko pije ali pa ne pije. Razu-
mljivo je, da ljudje, ki še niso odvisni od alkohola, ne čudijo potrebe, da bi sami sebi dokazovali, da nimajo problema s pijačo.
V	tem kritičnem obdobju alkoholik včasih spremeni vzorec pitja, da bi tako spet sam sebi pa tudi drugim dokazal, da nima nobenega problema s pijačo. Npr.: utegne se odločiti, da ne bo nikoli pil pred kosilom. Ali pa bo pil samo pivo, zmotno misleč, da samo od piva ne more postati alkoholik. Seveda se mu bo takšnih vzorcev in principov pitja posrečilo držati samo krajši čas, potem pa bo spet bolj ali manj stalno pil, odvisno od stopnje odvisnosti od alkohola.
V	tem obdobju je alkoholik v veliki nevarnosti, da bo izgubil vse, kar mu je bilo blizu ali kar mu je drago (družino, prijatelje, službo, lastno zdravje), razen če ga vse te grožnje o izgubi ne spravijo k razmišljanju in k odločitvi za zdravljenje. Sedaj ima namreč še družino, delovne tovariše in morda še kakšnega prijatelja. Morebiti se bo še našel kdo od teh, ki mu bo pomagal na dolgotrajni poti zdravljenja, vzgoje in prevzgoje. Če bo to priložnost zamudil, bo dospel v zadnjo fazo alkoholizma.
4.	V končni fazi, ki jo imenujemo kronično obolenje (zaradi tega nekateri alkoholno bolezen zmotno imenujejo kronični alkoholizem), je zasvojenost alkoholnega bolnika že dosegla takšno stopnjo, da pride do več dni trajajočega popivanja oz. krokanja, „plavanja”, kot ta pojav imenujemo v alkoholnem žargonu. Doslej je bil alkoholik še sposoben, da je svoje težke pivske periode rezerviral za vikende, medtem ko v tem obdobju pride do večdnevnih
popivanj povsem nekontrolirano, celo nenamenoma. Zaradi tega se alkoholik znajde pred težko socialno obsodbo vseh segmentov družbe, razen alkoholikov iz nižje družbene plasti, s katerimi skupaj tudi sam popiva. Zdravje se mu hitro slabša, med drugim tudi zato, ker se skrajno pomanjkljivo hrani, saj v glavnem samo še pije.
V tem obdobju propada tudi moralno in etično. Vemo, da alkohol človeka sploh po-surovlja, in to ne samo zaradi okvare čustvovanja in intelektualnih zmožnosti, temveč tudi zato, ker uničuje vsa alturis-tična čustva. Na ta način lahko postane alkoholik bolezensko brutalen sebičnež. Vse običajne vrline, kot so čast in spoštovanje, ugled, ljubezen do žene, do staršev, do otrok, mu postavljajo brezvsebinski pojmi. Alkoholik se v končnem obdobju svoje bolezni ne meni več za svojce, naj stradajo, naj prezebajo, naj ga prosijo ali naj mu očitajo — kaj to njemu mar. V pijanosti se prepira s sopivci, pretepa se s komerkoli, zaradi surovih žalitev in pijanske vsiljenosti ga iz točilnic mečejo na cesto, kjer obleži povaljan in umazan v cestnem jarku. Medel in otopel samo še životari. Seveda ne dela več, pusti, da ga vzržujejo žena in svojci, katerim celo tudi vzame vse, kar more dobiti v roko, izkupiček pa požene po grlu.
Nekatere alkoholičarke se v tej fazi začno ukvarjati s prostitucijo, da na ta način zaslužijo za pijačo.
Alkoholikova sposobnost mišljenja je okrnjena. Njegovi možgani so še tako načeti, da bo še vedno nesposoben, čeprav bo abstiniral več tednov, da bi sebe in svet okrog sebe pravilno ocenil, se uredil in usme-
ril. Sposoben je le površno razmišljati, zato tako težko uvidi, v kako kritičnem stanju je. Ta otopelost intelekta je lahko začetno stanje alkoholne demence, bebavosti. Opisana zameglitev intelekta se razjasni šele več mesecev po začetku abstinence in zdravljenja, včasih pa sploh več ne izgine.
V	tem času pade tudi toleranca do alkohola, kajti sedaj potrebuje alkoholik mnogo manj alkohola, da se hudo opije. Prične piti kakršnokoli vrsto alkoholnih pijač ali nadomestila za alkohol, pač vse, kar je na voljo. Pokažejo se hude zdravstvene okvare zaradi alkoholizma (ciroza jeter, okvare možganov in številne druge posledice).
Opisani propad je mogoče ustaviti s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem in prevzgojo. Čimprej se začne alkoholik zdraviti, tem manjše zdravstvene posledice bodo ostale po zdravljenju.
Plavalno
tekmovanje
Zadnje dni avgusta je plavalna sekcija pri SD Novoles organizirala vsakoletno plavalno prireditev v Dolenjskih Toplicah. Letos je prišlo na tekmovanje 33 delavcev iz 6 tozdov naše delovne organizacije, ki so se pomerili v šestih moških in ženskih disciplinah. Po zanimivih bojih so prvo mesto osvojili delavci DSSS (87 točk), pred delavci TSP (83 točk) in delavci tozda Sigmat (81 točk).
V	posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati:
Ženske do 30 let, prsno:
1.	Markovič Jelka TSP 49,20
2.	Birsa Marija Tsp 57,60
3.	Repar Stanka Žaga 1.07,80
Moški do 30 let, prosto:
1.	Abram Danijel Sigmat 30,6
2.	Oblak Miloš Tdp 33,96
3.	Malenšek Matjaž DSSS 34,08
4.	Kovačič Edi Sigmat 34,80
5.	Drame Milko Sigmat
34,80
6.	Novinac Stane TSP 34,92
7.	Dular Brane TSP 40,80
8.	Berkopec Gabrijel Tes 48,60
9.	Majster Mladen DSSS 49,20
10.	Golja Marjan Sigmat 49,20
11.	Juran Robert TSP 56,40
12.	Kren Jože Žaga 57,60
Resnično so me razburili s tem alkotestom. — Brž sem s tp steklenico žganja!
1
t
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
>
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
N
I
s
I
N
I
S
*
v
I
N
I
S
!
s
I
v
I
s
I
\
I
s
I
s
I
s
s
I
s
I
s
!
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
X
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
<
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
\
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
L
„NOVOLES”, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
RAZPISUJE
naslednje nepodeljene kadrovske štipendije TOZD SIGMAT Brestanica
—	preddelavec polimerov (II. st. zaht.) 1 štipendija (plastilec polimernih snovi)
—	obdelovalec kovin
—	strojni obdelovalec kovin (II. st. zaht.) 1 štipendija
—	spajalec in rezalec kovin (II. st. zaht.) 1 štipendija
—	preoblikovalec in spajalec kovin
—	varilec (IV. st. zaht.) 1 štipendija
—	dipl. strojni inženir — konstruktor (Vil. st. zaht.) 1 štipendija
TOZD BOR Krško
—	lesar — široki profil (IV. st. zaht.) 2 štipendiji TOZD IGK Račje selo
—	pomožni keramik (II. st. zaht.) 4 štipendije
—	keramijski tehnik (V. st. zaht.) 1 štipendija
Delovna skupnost strokovnih služb, Straža
—	inženir varstva pri delu (V. st. zaht.) 1 štipendija
TOZD TG DVOR
—	obdelovalec lesa (II. st. zahtev.) 3 štipendije
TOZD TPP Novo mesto
—	obdelovalec lesa (II. st. zaht.) 2 štipendije
TOZD TSP Straža
—	obdelovalec lesa (II. st. zaht.) 5 štipendij TOZD TVP Straža
—	obdelovalec lesa (II. st. zaht.) 13 štipendij TOZD Žaga Straža
—	obdelovalec lesa (II. st. zaht.) 4 štipendije TOZD TDP Straža
—	obdelovalec lesa (II. st. zaht.) 10 štipendij
Kandidati morajo vložiti prijavo oz. vlogo (obr. DZS 8,40 — vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) in priložiti:
—	potrdilo o vpisu v šolo,
—	overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (davčna uprava in matični urad pri Skupščini občine),
—	potrdilo o dohodku staršev za leto 1982. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1982.
Vloge s potrebnimi prilogami je potrebno dostaviti do 10. septembra 1983 na naslov: „Novoles” — kadrovsko-socialna služba — 68351 STRAŽA.	|
Moški do 30 let, prsno:
1.	Majerle Igor Tsp 41,88
2.	Rajer Ljubo DSSS 42,60
3.	Erjavec Darko Tes 48,30
4.	Švener Slavko Tes 49,50
5.	Kramaršič Ernest Sigmat
49,80
6.	Bartolj Franc Tap 54,00
7.	Kajtazovič Saki Tsp 1.00,00
Moški nad 30 let, prosto:
1.	Dular Zdene Blp 31,10
2.	Šnidaršič Jadran DSSS 34,20
3.	Kovačevič Žarko DSSS 35,40
4.	Zakrajšek Stane Tap 40,80
Moški nad 30 let, prsno:
1.	Bencik Bojan Žaga 39,00
2.	Rozman Ivan Žaga 46,80
3.	Maraž Franc Tap 52,62
4.	Zorman Bogomir DSSS 55,56
5.	Djurič Brane Žaga 1.03,00
Štafeta 3x50 m, ženske: 1. TSP
2.46,80
Štafeka 3x50 m, moški:
1.	DSSS 2.03,00
2.	TSP — 1 2.06,60
3.	SIGMAT 2.10,80
4.	ŽAGA 2.18,60
5.	TES 2.31,20
6.	TSP — 2 2.39,00
R. L.
Upokojitev
1. junija 1983 je odšel v zasluženi pokoj tovariš Anton Krnc,izmenovodjafinestrojne v našem tozdu TPP.
Kot kmečki fantič seje podal leta 1943 v Novo mesto, kjer se je v Bršljinu izučil mizarske obrti. Tu je delal do služenja vojaškega roka. Potem se je zaposlil pri takratnem „Mizarstvu” v Novem mestu in leta 1953 prišel k novo osnovanemu „Opremalesu” v Gotni vasi, kjer so tedaj izdelovali opremo za razne objekte, zlasti hotele. Tisti čas seje veliko delalo udarniško, je Krnc večkrat pripovedoval. In tudi tovarištvo je bilo, da je kaj, kljub težavnemu delu in pogojem je bilo lepo, še zna pripomniti.
Anton Krnc
Obrtniški način proizvodnje se je vse bolj umikal industrijskemu. Tako je naš Anton poprijel pač tam, kjer so bile potrebne njegove sposobnosti. Tako je izdeloval vzorce, vodil skupino v strojni, delal v kontroli in se zopet vrnil na dolžnost izmenovodje fine strojne, kjer je delo še posebej zahtevno. Ves čas je svoje bogate izkušnje prenašal na mlajše, saj je imel dober posluh za delo z ljudmi. Sodelavci ga imajo radi.
Ko smo ga vprašali, kaj mu je bilo pri nas najbolj všeč, nam je odvrnil, da to, daje iz majhne delavnice zrasel tak obrat z novimi stroji. Mlajšim je sedaj laže delati in vesel je, da smo uspeli vsaj nekaj pripraviti naslednikom. Tudi mi smo lahko veseli, da smo v naši sredini imeli take ljudi in upamo, da
r ------------a
novoles
v__________________
nas bo „majster” večkrat obiskal, kot je tudi obljubil.
Zahvaljujemo se mu za njegov prispevek, tako delavca kot človeka, in mu želimo, da bi še vrsto let užival v zasluženem pokoju in se posvetil priljubljenim konjičkom, za katere do sedaj ni imel časa.
—R
Kaj pa
samoupravljanje?
V zadnjem času vse pogosteje slišimo in beremo, da se bije bitka za samoupravljanje in da sile, ki mu niso naklonjene in ki težijo v nesamoupravne vode, vse bolj dvigajo glavo in postajajo vs bolj vplivne. Ob znanih in vse pogostejših intervencijskih ukrepih državnih organov se lahko upravičeno vprašamo: ali je samoupravljanje re: na stranskem tiru? Na vprašanje nam odkrito odgovarja profesor zagrebške fakultete političnih ved dr. Josip Županov, ko pravi, da je pri nas s samoupravljanjem nekaj de jansko narobe. Kjer in dokle nam posli tečejo v redu in brei zastojev, smo vselej za samoupravljanje in mu kličemo „živijo”. Ko pa nastopijo težave, samoupravljanje enostavno suspendiramo, namesto njega pa nastopi toga državna birokracija. Ali je to prav: Ali je to zgled za druge? Človek bi namreč pričakoval, da se samoupravljanje poglobi in okrepi prav v težkih trenutkih, ko jt treba spodbuditi in mobilizira ti vse dejavnike, do neposred nega proizvajalca in „navadnega občana”. Pri nas pa je prav narobe: ko najbolj potrebujemo zagon in združitev ljudske energije (in samoupravljanje je prav to), samoupravljanje potisnemo na stranski tir. Ne vemo zakaj, toda tako je, da si bi samoupravljanje moralo biti kot vztrajnik, ki bi brez direktiv od zgoraj gnal naš napredek in pomenil pravo oblast delavskega razreda. Če pa naj bi bilo temu tako, bi se pa moralo marsikaj spremeniti. Vpraša-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Montaža žerjava v TVP se nadaljuje
Kaj pa...
(Nadaljevanje s 5. strani)
nje pa je, ali si to sploh in res vsi želimo? Na žalost dandanašnji vse težave nekateri pripisujejo (in jih še bodo) prav ideji samoupravljanja. To pa je narobe, saj ves svet ve, da pri nas idejo o samoupravljanju na eni strani razglašamo za edino zveličavno, na drugi pa samoupravljanje v vsakdanjem življenju zanemarjamo in ga odrivamo oz. ga damo v naftalin in shrambo za čase, ko nam bo šlo spet dobro in ko ga bomo lahko spet razkazovali kot izložbeni predmet. Pri tem si rečemo (in pomirimo vest); zdajle smo ga sicer malce potisnili v stran, pa bo že bolje, ko zlezemo iz težav...
Pribiti pa gre, da samoupravljanje ni izložbeni oz. razstavni predmet, pač pa naša pravica in dejanskost. Zato je tudi upravičeno vprašanje: „Doklej tako, tovariši?”
Ali že veste?
Ali veste, kdo ima najdaljše brke na svetu? Ali brado? Ali kdo je najdlje brez prestanka plesal tango ali v 24 urah poljubil največ žensk? Če ne veste.
poglejte v Guinessovo „knjigo rekordov.” To je knjiga, ki seje v manj kot 30 letih prebila v sam svetovni vrh tiskanih in prodanih del in je posvečena tistemu, kar ljudi zanima širom po svetu: kaj je največje, najhitrejše, najtežje ali skratka: kaj je „naj” na različnih področjih, ki zanimajo dandanašnjega človeka.
Za rojstvo zamisli imajo največ zaslug znane angleške gostilnice in točilnice, kjerse ljudje zbirajo ob vrčkih piva, v pogovoru razpletajo najrazličnejše misli in iščejo dogovore tudi na najbolj nenavadna vprašanja, pri čemer sklepajo tudi stave, kateri odgovor je točen in kateri ne in so hudo nezadovoljni, če do odhoda domov odgovora ne najdejo. To je privedlo gospoda Hugha Beavera, tedanjega direktorja založniške hiše „Guiness” na misel, da ljudem v točilnicah ponudi knjigo, v kateri bodo lahko našli potrditev ali zanikanje svojih trditev, torej nekakšnega nepristranskega sodnika pri „umskih tekmovanjih ob šanku”.
Zamisel je bila všeč neki pivovarni, ki je v njej začutila svojo korist: ljudje se bodo v pogovoru ob vrčku dlje zadržali in spili še kak vrček ali dva več. Pivovarna je izdala knjižico z najrazličnejšimi „naj” in jih brezplačno razdelila po šan-
kih, da bi pivci lahko našli o nekem vprašanju pravo resnico. Rezultat akcije je presegel vsa pričakovanja: knjižice so zginile s šankov, ker so jih ljudje enostavno odnesli domov.
Takrat smo pisali leto 1955. Takoj za tem tiska Guiness novo izdajo, to pot za knjigarne, in spet gredo vsi izvodi k navdušenim bralcem. Knjiga je tako „prodrla” in prestopila angleške meje. Danes jo tiskajo v premnogih državah na različnih delih sveta, tudi na Kitajskem. Vsako leto je „ažurirana” z najnovejšimi naj — podatki. Knjiga je izšla tudi pri nas.
Če torej želite zvedeti, kdo ima najdaljši noht na svetu, poglejte v Guinessovo knjigo rekordov.
Na dopustu
/	N
Po dopustu
--------------------
Spet smo zbrali se na delo, ker minil nam je dopust, proč obdobje je veselo, ko nam teklo je od ust.
Marsikdo je „tankal” vino, eden šnops je vlival v rit, drugi je požiral slino, oni šel je pivo pit.
Vsi čez cene smo bentili, češ: drago je kot žefran, smo pa skoraj vse dobili, kar želeli smo čez dan.
Trumoma smo šli na plaže, gneča gnala nas je v bes, v ude smo si trli maže, škilili smo v „zgoraj brez”.
Kdor pa ni miru ohranil, koje nago zrl telo, škrat med stegni seje zganil, skočit moral je v vodo.
Ogoreni in spočiti vračamo na šiht se spet... Pozabimo gole riti, ki za tuji so sekret!
Šale — za velike in male
Janez: Ti, si že slišal, kaj vse bodo obdavčili?
Miha: Že, že in že dva dni preklinjam kot furman.
Janez: Nekaj pa so vendarle pozabili obdavčiti.
Miha: Je to mogoče?
Janez: Je. Veš, doslej še niso uvedli davka na neodgovornost.
Miha: Ježeš na! Če bi ta obveljal, kam pa bomo potlej s toliko denarja?
Govornik: Tovariši in tovarišice! Glede na dosedanjo razpravo in znane ukrepe in stališča in stanje, predlagam, da...
Poslušalec: Stop! Predlagam, da tovariš nič več ne predlaga najnovejših predlogov!
Pride gost v knjižnico in reče:
„Rad bi bral novejše odločitve in sklepe naših organov.” Knjižničarka: „Koliko kilogramov bi jih pa radi?"
• ••
Tovariši, prisegam, da nisem nič kriv in da se nisem v tujini prav nič zadolžil! Sem pa kljub temu pripravljen plačati name odpadajočih tisoč dolarjev, samo da bom potem lahko v trgovini dobil pralni prašek, zdravila, zobno pasto in ves ostali luksuz, kadar ga bom potreboval.
Nekdo na partijskem sestanku kihne.
Član partije 1 (potihoma sosedu): „Ali mu lahko rečem,: bog pomagaj?”
Član partije 2 (tudi potihoma): „Bog obvaruj!”
Iz drugih lesarskih kolektivov
Med progo in cesto, ki vodi v TSP, urejujemo površino, ki bo lahko dobro služila kot skladišče
Iz drugih lesarskih kolektivov
V ZLIT Tržič so pričeli z gradnjo novega obrata za proizvodnjo masivnega pohištva. Gradbena dela naj bi dokončali do sredine prihodnjega leta, redna proizvodnja pa naj bi stekla v začetku 1985. leta. V novem obratu bodo izdelovali regale, kredence in jedilne mize. Po tej naložbi, vredni 236,9 milijona dinarjev, bodo
proizvodnjo v primerjavi s sedanjo povečali kar za trikrat. Na konvertibilne trge bodo prodali nad 50 odstotkov te proizvodnje. Naložbo bodo poleg lastnih sredstev sofinancirale še banka, članice SOZD GLG in Slovenijales — trgovina.
Tovarna pohištva IPH Holzin-dustrie v Žitari vasi na avstrijskem Koroškem je najmlajše SLOVENIJALESOVO podjetje v tujini. Ustanovila sta ga Slovenijales — trgovina in Intertrade, ustrezni samoupravni sporazum o soudeležbi pa so podpisali še Alples, Brest in LIP Radomlje. Nova tovar-
na z 8500 kvadratnimi metri delovne površine je bila zgrajena v petnajstih mesecih. Je najsodobneje opremljena s stroji za proizvodnjo masivnega pohištva iz borovine. V njej bo zaposlenih 84 delavcev, predvsem koroških Slovencev.
V MARLESU —temeljni organizaciji tovarna montažnih hiš Lovrenc na Pohorju — sose odločili, da bodo popolnoma preuredili kotlarno in prešli od kurjenja z mazutom na kurjenje lesnih ostankov in lubja. V tej tovarni bo letno na voljo okrog 3950 ton lesnih ostankov, lubja in žagovine. S tem bodo lahko nadomestili okoli 800 ton letne potrošnje mazuta. Dva nova kotla sta domače proizvodnje. Predračunska vrednost naložbe znaša
42.740.000	dinarjev, rekonst-rukcia pa ne bo zahtevala večjega števila zaposlenih.
LESNINA ima maloprodajo pohištva in notranje opreme ter gradbenega materiala organizirano v dveh temeljnih organizacijah. Prodajna mreža za pohištvo trguje v 34 jugoslovanskih mestih, kjer imajo 47 prodajaln, blagovnic in prodajnih centrov s skupno površino 57.000 kvadratnih metrov in z letnim prometom 3,3 milijarde dinarjev. Z gradbenim materialom trgujejo v 15 jugoslovanskih mestih, kjer imajo prav toliko prodajaln in prodajnih skladišč s površino
14.000	kvadratnih metrov zaprtih in 58.000 kvadratnih metrov odprtih prostorov ter z letnim prometom 1,8 milijarde dinarjev.
V	kovinskem obratu LIP Bled so nabavili ša zadnje stroje za svojo proizvodnjo lesno—predelovalnih strojev in naprav. Občutno so v tej proizvodnji izboljšali tudi delovne pogoje zaradi pojačanega odsesovanja prahu. Prav zdaj kovinski obrat izdeluje del transportnih naprav in drugih elementov za novo kotlovnico, izdeluje pa tudi svoje dosedanje standardne izdelke.
V	STOLU so za štiriletno mandatno obdobje s trajanjem od začetka letošnjega avgusta imenovali novega glavnega direktorji delovne organizacije. To je Boris Zakrajšek, diplomirani pravnik.
TOVARNA MERIL je v letošnjem prvem polletju prodala na konvertibilna zahodnoevropska tržišča za 890.000 dinarjev izdelkov. Slovenjgradčani so v tujino prodali največ lesne galanterije in meril, na domačem trgu pa so se uveljavili predvsem s terminali „kopa 2500”. Načrtujejo, da bodo letos ustvarili za okrog 700 milijonov dinarjev celotnega prihodka.
(Nadaljevanje na 8. strani)
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se Iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD ŽAGA STRAŽA za denarno pomoč in vence ter vsem za izrečeno sožalje.
Ivan Rozman

Teden turizma na Dolenjskem
V NOVEM MESTU, METLIKI, SEMIČU IN MOKRONOGU OD 23. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA 1983______________________________________________
Organizator: Dolenjska turistična zveza
Pokrovitelj: izvršni svet skupščine občine Novo mesto in Krka, tovarna zdravil Novo mesto
PROGRAM
Petek, 23. 9. 1983 Ob 17. uri
—	v Novem mestu, Metliki, Semiču in Mokronogu predporočni obredi. Vasovanje pri nevesti, slovo fantov (fantovščina) od ženina.
Sobota, 24. 9. 1983
Ob 9. uri
—	otvoritev VI. razstave „Gozd—gobe—cvetje 83" s krajšim kulturnim programom. Nastopa Šentjernejski oktet (Salon pohištva Novoles, Novo mesto)-
ob 12. uri
—	sprejem in podelitev priznanj sodelujočim v veliki dvorani hotela Metropol Novo mesto, nastopa Šentjernejski oktet-
ob 15. uri
—	sprevod svatov in poročnih parov po glavni ulici Novegai mesta. Poroka bo na rotovžu in poročna pojedi na v Športni dvorani Marof v Novem mestu.
Nedelja, 25. 9. 1983
Ob 16. uri
—	v Novem mestu (na Loki) bo nastop šolanih psov. Izvajalec: Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto-
ob 16. uri
—	gozdarski piknik in kresovanje na jasi v Dol. Toplicah-ob 18. uri
—	na Loki v Novem mestu bo vinska trgatev.
Ponedeljek, 26. 9. 1983
Ob 11. uri
—	srečanje turističnih delavcev Dolenjske in Posavja (Zavarovalna skupnost Triglav, DOS Novo mesto),
—	čebelarski praznik: razstava, predavanje, prodaja medu in medenih izdelkov.
Torek, 27. 9. 1983
Ob 19.30
—	v domu starejših občanov v Novem mestu bo koncert mešanega pevskega zbora SGP Pionir Novo mesto.
Četrtek, 29. 9. 1983
Ob 18. uri
—	v Domu Kulture Novo mesto bo koncert pevskih zborov, nastopajo: mešani pevski zbori: SGP Pionir, Krka in IMV Novo mesto
Petek, 30. 9. 1983
Ob 17. in 19. uri
—	v gostišču Loka v Novem mestu bo modna revija-sodelujejo: Novoteks, Beti in Labod.
Sobota, 1. 10. 1983
Ob 9. uri
—	otvoritev gobarske razstave v Metliki in Trebnjem-ob 10. uri
—	zasaditev drevoreda lip „Drevored kurirjev TV—15" v Občicah pri Dolenjskih Toplicah-
ob 16. uri
—	na Loki v Novem mestu bo oglarski piknik s plesom in oglarsko pojedino- prvi trije plesni pari bodo nagrajeni-
ob 18. uri
—	v Suhorju nad Prečno bo polharska noč s ponudbo gobarskih specialitet pri Rostanu.
Nedelja, 2. 10. 1983
Ob 18. uri
—	v hotelu Kandija bo tradicionalni gobarski ples- Prvi trije plesni pari bodo nagrajeni.
VI. RAZSTAVA GOZD—GOBE—CVETJE 1933
—	DOM IN CVETJE (Salon pohištva Novoles Novo mesto)
od 24. 9. 1983 do 3. 10. 1983
—	TRADICIONALNA RAZSTAVA GOB (športna dvorana — Osnovna šola Katje Rupena Novo mesto)
od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983
—	RAZSTAVA ČEBELARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ (športna dvorana Marof Novo mesto)
od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983
—	SEJEM IZDELKOV DOMACEOBRTI —lončarski izdelki, suha roba itd. v okolici športne dvorane Marof Novo mesto
od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983.
—	Prodaja rezanega cvetja, lončnic, sobnih rastlin, cvetja za balkone, lepotno drevje, grmovnice, trajnice in sezonsko cvetje;
—	prodaja semen, čebulic, sadik, zaščitnih sredstev, gnojila, kmetijsko in vrtnarsko orodje:
okolica športne dvorane Marof v Novem mestu
od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983
OSTALE PRIREDITVE
V	dneh od 24. septembra do 3. oktobra 1983 bodo v hotelu Kandija pripravljali gobarske specialitete in kmečke jedi.
Vse dni tedna turizma na Dolenjskem — od 24. 9.1983 do 3.10. 1983 — bo na Loki gorela oglarska kopa. Pripravljali bodo kmečke specialitete.
V	dneh od 24. 9. 1983 do 3.10.1983 vam bodo v restavraciji Breg nudili domače in kostanjeve jedi.
Vsi gostinski obrati na Dolenjskem bodo v času prireditve nudili svoje specialitete ter poskrbeli za prijetno počutje svojih gostov.
V	sklopu prireditev bo tudi tekmovanje med šolarji na območju dolenjske regije na temo: Kaj ti pomeni gozd in urejeno okolje, tvoja bodočnost Najboljša dela bodo nagrajena.
Po krajevnih skupnostih bodo akcije za ureditev okolja, prav tako po šolah in gospodarskih organizacijah.
Ocenjevanje in nagrajevanje najlepših vrtov, balkonov in parkov.
Iz drugih...
(Nadaljevanje s 7. strani)
SAVINJA načrtuje za svojo žago povečanje zmogljivosti pri sušenju lesa- s tem bodo nudili storitve predvsem domačim lesnim predelovalcem, obenem pa ustvarili možnosti za večji
novoles
konvertibilni izvoz. Sedanje zmogljivosti sušilnice (6.500 kubičnih metrov lesa letno) namreč že zdavnaj ne zadoščajo več niti za lastne potrebe.
ALPLES je podpisal pomembno pogodbo o poslovnem sodelovanju z IMV Novo mesto. Le-ta namreč pripravlja večjo naložbo v proizvodnjo novih tipov počitniških prikolic. Al-ples jim bo izdelal novo tehnologijo : linijo za proizvodnjo „sendvič plošč" in transportne naprave (transporterji, vakuumske naprave, obračalne naprave in kotni prenosi), pa še vrsto drugih naprav za druge oddelke v proizvodnji prikolic. Skupna vrednost omenjene opreme in montaže znaša 44 milijonov dinarjev, dobavni rok pa je v maju 1984.
KL1 Logatec, v katerem dela 1070 delavcev, namreva letos izpolniti naslednjo proizvodnjo:
27.000	kubičnih metrov rezanega lesa, 510.000 kolonialnih stolov, 300.000 obešalnikov,
4.000	miznih podnožij, 103.000 oken in balkonskih vrat in
153.000	kvadratnih metrov rolet. Načrtovni letošnji izvoz znaša 9,500.000 dolarjev.
V JELOVICI pričakujejo letos uspešen izvoz stavbnega pohištva. Po že sklenjenih pogodbah bo izvoz vrat letos kar za 100 odstotkov večji v primerjavi z lanskim letom. Na tuje, predvsem v Zahodno Nemčijo, bodo izvozili kar 70.000 vratnih kril. V izvoz bodo šli tudi novi izdelki Jelovice — montažne kletne police ter zložljive vikend ali delovne
mizice. Za te izdelke je dovolj zanimanja, vendar so cene izredno nizke in komaj pokrivajo lastno ceno izdelka.
Glasilo „NOVOLES" urejJ uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja , Kastelic. Izdaja delovna [ organizacija „NOVOLES", i lesni kombinat Novo mesto | — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in I montaža: DITC, TOZD Do-1 lenjski list. Tisk:	DITC,
TOZD Tiskarna, i Glasilo je oproščeno te-| meljnega prometnega davka | | na podlagi mnenja Sekretari-{ > ata za informacije pri IS SR J Slovenije št. 421/72 z dne | 31. januarja 1978.