101 mo dv« hj! d;-110,1 il»f eni vo;| m steil "«Pu|mo vojne SONDE In »ANKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKNINti DAILY NEWSPAPE« CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 29, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7IH issouri vodi flotilo v Tokijski zaliv fi jih bo v lelu odslovila 12,839,000 tvo Mornariško teku bo po mo"e£a leta v civil a • Armadno po- naznanja, na2 rlmado 8,000,-.4,50°.OOO do prihod- ; JulUa Nki " bo n Jmk ™a v na- 'lo500onnaViI mornarico l«v. t mož in 50,000 ca odal Pomeni, da bo .v, mož Št-ak skrčen, °menja> da bo Hož mr>ogo pod 2,- v 12 mese-in 264,000 u I5l lament bo Sh ?ePtembra ^oča) vdaje da iz Radio je premier L. Rjavil j , ft tia 4 ' da bo sklical ^ložij' ln 5" sePtembra kaUitSkai je morala llrati zaveznici ra„ i^S? narodu> °2et,a Ja to, kadar J!f':ijor,,„,Slla Preneha z m tsf K H M jen1 tiri u%0t! dn»gi ter izrodil. 111 bojne ladje ',! **tai Stane urgirajo na- ^t611- Mnog, 0. Pt A e pa Prišel čas za 'ti tlo mora JaP°n" moči, da bo X-7* slabosti- ki poraza. . Ve Pti ^ -i ^"a ceno ^ozdju Hj |la dvignjena I So 0h ^ $127 Ohio ter za 18 •Jo. KJer t0 grozdje ( ulične KVIZLING JE PRESLAB, DA BI BIL PRI OBRAVNAVI Oslo, Norv. — Vidkun Quisling, ki stoji pred poroto, obtožen veleizdaje, je postal tekom zaslišanja tako "slab," da so morali obravnavo prekiniti. To so pa porabili porotniki v to, da so šli pogledat razkošne vile, v katerih je ta norveški kolaborator živel v času nemške okupacije. novFgrTbovi Mary Siamfell Sinoči ob 10:45 je umrla Mrs. Mary Stamfell, stanujoča na 621 E. 99. St. Tukaj zapušča soproga Antona. Njeno dekliško ime je bilo Wolf, po prvem možu se je pa pisala Umek, ki ji je umrl pred več leti. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba in druge podrobnosti bomo priobčili jutri. Peter Gjurdjevich Včeraj zjfutraj ob 9:55 je umrl Peter Gjurdjevich, ki je stanoval pri družini Zailac na 1524 E. 84. St. Bil je vdovec. Bil je uslužben kot voznik spe-njače pri New Process Stove Co. na 40. cesti. Zapušča brata Elija. Bil je član srbskega društlva Sv. Save. Pogreb bo v petek popoldne ob eni iz Grdinovega pogrebnega (zavoda v cerkev Sv. Save na 36. St. in na rusko pokopališče. -o- Francija se ne more dvigniti brez Amerike Chicago. — V pondeljek je bil tukaj načelnik francoske vlade, general de Gaulle, ki je izjavil, da se .Francija ekonomsko ne more dvigniti brez pomoči iz Zed. držav. "Toda mi ne prosimo darov, ampak pomoč, za katero bomo pošteno plačali," je izjavil general. Kot se poroča iz Washingtona, je bil Franciji že ponuden kredit v vsoti $650,000,000, s katerim denarjem bo Francija nakupila tukaj blaga, ki ga je prej dobivala iz posojilnega sklada. -o- Pili Lausche je poklica! legislature k izrednem zasedanju 5. sepl. Columbus, O. — Guverner Lausche je poklical ohijskojegi-slaturo k izrednem zasedanju za 5. septembra. Namen tega je, da legislatura zviša preposelno odškodnino. Legislatura je sicer zvišala odškodnino od $16 na 21 in dobo plačevanja od 18 ted' nov na 22, toda to stopi v ve ljavo šele 12. oktobra. Guverner je pozval legislature, naj to spremeni, da stopi zvišanje odškodnine takoj v veljavo, ker je prav zdaj toliko brezposelnih. Kot je postava zdaj, dobijo oni, ki vlože prošnjo za brezposelno odškodnino pred 12. oktobrom, samo po $16 na teden tudi po 12. oktobru. Oni pa, ki bodo prosili za odškodnino po 12. oktobru dobe po $21 na teden. Država Ohio ima v skladu za brezposelno odškodnino danes $485,000,000. Do 88,OOO Ohijčanov bo vprašalo za brezposelno zavarovalnino Lokalni urad komisije za delovno silo računa, da bo do konca tega tedna zaprosilo za brezposelno odškodnino v državi Ohio do 88,000 oseb, med temi jih bo do 25,000 iz Clevelanda. Urad pa istočasno trdi, da to še ne pomeni brezposelne krize, ker vladni posredovalni urad za delo naznanja, da ima na razpolago v Ohio 52,000 vsako-jakih del. Vprašanje je, če bodo ti delavci in delavke, ki vprašajo za brezposelno odškodnino, hoteli sprejeti ponujena dela in mezdo, ki jo ta dela plačajo. Urad za delovno silo računa, da je bilo do konca zadnjega tedna odpuščenih tukaj 58,000 delavcev. Ako jih vpraša samo 25,500 za brezposelno odškodnino, to pomeni, da jih je 33,-000 že dobilo delo drugje, ali pa sploh ne mislijo več delati. -o—- Do božiča še ne bo šivalnih strojev White Sewing Machine Co. v PO DVE ČIKICI BOSTA MORDA V VSAKEM LONCU Vladni ekonomisti napovedujejo več mesa in drugih potrebščin za civiliste. In ker je armada odpovedala vsa naročila za kokošje meso, ga bodo kmalu tudi civilisti že imeli več na mizi. Neka velika firma v New New Yorku, ki se peča samo s prodajo kokoši trdi, da bo v kratkem perutnine na preosta-janje na trgu. Samo purane morajo še hraniti za armado, to se pravi, da ima armada prednost pri nakupu. Tudi jajec bo kmalu več na trgu. Armada bo dala v kratkem v prodajo 35,000,000 funtov zamrznjenih jajec. Ako bo imela ta odredba kaj vpliva na cene kokošim in jajcem, se še ne ve. MAC'ARTHUR JE NA POTU^e sirovega masla NA 0KINAW0 IN NAPREJ |bodo/nižaneBa12k>ai eCe. uetsta, pra- Novi busi v Chardon ^jebiia'>0Zna na Pro* Avtobusna družba Redifer ^vSu vojne, j Clevelanda v Chardon, Solon in!gu, toda do božiča jih še šivilje ičrv - * v°Jni se Mayfield Heights. Linija v! ne smejo pričakovati dosti. Po sredo k0v jePa 1.335,356.' niji in Chardon Rd. Obenem bo L torej padlo pa nova linija iz Chardona tudi v Painesville. zeleznici 1,-J Chardon bo začela poslovati 1 Prej, ko .oktobra in sicer po Euclid ave- n °Vš°jaške službe "gtiz ameri" imenovana. $5, Mrs. Terezija Princ, 1017 E. 71. St. $2; po $1: Mrs. Antonija Zupančič, 1378 E. 53. St. in Mrs. Rose Verbich, 5107 Luther Ave. Mrs. J. Logar iz Enumclaw, Wash, nam je poslala pa $5. Iskrena hvala vsem skupaj za to velikodušno pomoč slovenskim revežem. Maša za 30 dnevnico V nedeljo ob 9:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 200. cesti maša za pokojnega Frank Kozlevčarja ob priliki 30 dnevnice njegove smrti. Farmarji prosijo za stroje in drugo, da bodo mogli dati letino Washington. — Zveza ameriških farmarjev se je obrnila na urad za vojno produkcijo, naj posreduje ali dovolj, industriji, da dobe farmarji takoj potrebne stroje, razne dele za stroje in druge potrebščine, katere morajo imeti, če hočejo dati deželi letino, kot jim je vlada naročila. Poleg strojev in drugih pripomočkov potrebujejo farmarji tudi delvce in material za napravo poslopij. Vse se je zanemarjalo tekom vojne, ker ni bilo ne materiala ne delavcev. Dalje zahtevajo farmarji, da dobe več umetnih gnojil, semenja in krme za živino, ker drugače ne morejo izpeljati poljedelskega programa, zastavljenega od vladnega poljedelskega urada. -o- V letu 1944 so nakopali rekordno količino mehkega premoga Washington. — V letu 1944 so ameriški premogarji nakopali približno 620 milijonov ton mehkega premoga, kot je izračunal vladni rudniški urad. Vsak premogovnik je lansko leto pro-duciral več premoga kot še kdaj poprej. Največ so ga nakopali v West Virginiji, ki v tem prednjači vsem drugim državam že 14. leto. Leta 1943 so ga nakopali v W. Va. 158,804,000 ton, lansko leto pa 4,041,000 ton več. Na drugem mestu je Pennsylvania z 148,800,000 tonami. Potem pa sledijo: Illinois, Kentucky, Ohiot Indiana, Virginia in Aabama. -o- Prijazen obisk V spremstvu prijazne Mrs. Mary Marinko so nas obiskali sledeči Newyorčani: Mr. in Mrs. ^George in Pavla Schutte in Mr. Charles Maj die. Danes odhajajo zopet nazaj proti domu. Naročajo prav lepe pozdrave vsem Domžalčanom, katerih niso mogli obiskati. Mrs. Rupert v bolnišnici Mrs. Frances Rupert iz 19303 Shawnee Ave., glavna podpredsednica Slovenske ženske zveze, se nahaja zdaj v Cleveland Clinic bolnišnici, soba št. 547. Obiski niso dovoljeni. General MacArthu,r se je danes odpeljal z letalom na Okina-wo, odkoder se bo jutri podal na Japonsko, da sprejme iz rok Japoncev brezpogojno vdajo. Ameriška 3. flotila, na čelu bojna ladja Missouri, je zaplula danes v Tokijski zaliv, kjer se bodo ameriški marini in mornarji izkrcali na suho, da okupirajo Japonsko. Invazija se bo pričela jutri, v četrtek bo šestih zjutraj, kar bo danes, v sredo, ob petih popoldne po ameriškem času. Ameriška zastava v Tokijskem zalivu Marini bodo najprej zasedli tri male otoke, ki varjejo japonsko mornariško bazo Yokosuka. To bazo bodo pa Amerikanci zasedli v četrtek dopoldne ob desetih. Orjški bojni ladji Missouri sledijo na potu proti Tokiu bojne ladje: Iowa, South Dakota, zatem angleška bojna ladja Duke of York. Japonske domače vode so danes prvič videle ameriško zastavo, ki je zavihrala 18 milj od cesarjeve palače v Tokiu. Gen. Wainwright bo pri kapitulaciji Predno je general MacArthur odletel iz Manile proti Okina-svi, je povabil generala Jonathana Wainwrighta, naj pride, da bo priča japonski kapitulaciji. General Wainwright je bil, ki se je pred tremi leti in tremi meseci podal japonski premoči s svojo malo posadko na trdnjavi Corregidor. Od tedaj je bil v japonskem ujetništvu; v Mandžuriji, odkoder so ga zdaj osvobodili in včeraj je dospel v čungking, Kitajska, star 63 let, shujšan, toda pri najboljšem zdravju. Gen. Wainwright je Prijezdi mimo bogatin, v demahtih ves in poln zlatnin; berač mu kliče milo: "Dobroten, žlahten oj gospod, ugleden, čislan, znan povsod, j njali" SISTEM in obenem ti-vas prosim sja darilo." j ste, ki so ta SISTEM vzdrževa- ! li. naj bere na primer bukve: milijone. Ali ste kje slišali, da so ti krščanski mučeniki preklinjali Rim, klicali ogenj in žveplo na pogane? Jaz nisem. Cital pa pem, kako so tik pred mučeništvom za svoje morilce molili, jim odpuščali v jasnih besedah. Upam, da je bilo tako tudi te dni, ako je bilo mučeništvo, ker je rečeno: molite zti tiste, ki vas preganjajo. Ali je zahteva krščanstva tudi, da naj komunistične morilce vsaj /drugi, ki se hudo ponašajo s krščanstvom, preklinjajo kakor bi orehe grizel?" To je prepisano iz Pisanega Polja. Izpraševanje vesti — na naš naslov, kajipada. Kar se tiče besede "preklinjati," je "prekerna" beseda. Vsako očitanje še pač ni "preklinjanje." Kar se tiče prvih kristjanov, so res osebno svojim morilcem odpuščali, pa še kako iž srca! Niso pa odpuščali SISTEMU, ki je uvedel preganjanje in ga nadaljeval tri sto let. Kdor hoče vedeti, kako so prvi kristjani "prekli- "V srce se smiliš- mi, prosjak," veli hinavsko mu graščak, se mu nato približa: "Prav raci bi ti pomagal kaj, pa ni mogoče mi sedaj, ker nimam nič drobiža." Po cesti pride potnik mlad, k beraču sede v senčni hlad in mu poda desnico; ponudi kruha mu, mesa, kvepčila da zdravilnega in novo desetico. Beraču solza porosi, popotnika nagovori, pogled svoj nanj obrača: "Oj, hvala ti, Samaritan, •naj Bog te čuva noč in dan, ker rad imaš berača!" * * * Seveda Ivan Zupan, ko je naredil to pesem, ni mislil, da bo kdo kdaj Samaritana v njegovi pesmi primerjal — LIGI. . . Ampak če vse dobro premislite, kar ta pesem pove tudi o nekem "žlahtnem gospodu, u-glednem, čislanem in znanem povsod," potem pa o Samarita-nu — se vam bodo vloge v tej pesmi kar same porazdelile, pa čeprav niste brali, kar je oni dan napisal v Ameriški Domovini neki S. T. o JPO. Glasilo je na ves glas povedalo, .da so na shodu v Euclidu nabrali za siromake v Jugoslaviji 5,000 dolarjev. Bo že menda ob svojem času tudi povedalo, kateri siromaki v Jugoslaviji so denar prejeli. - Na Dunaju se je zgodilo tole : Ruski komunisti so dali odpeljati v Rusijo vste mogoče premičnine, ki so mogli do njih. Avstrijska vlada je gledala in "The Social Message of the Early Church Fathers" (Igino Giordan!). * * ♦ Kar se tiče odpuščanja ali neodpuščanja komunistom v starem karju, naj bere, kdor more dobiti v roke, Rožmanov pastirski list iz leta 1943 in njegove postne pridige iz istega leta. Imel bo dosti pred seboj o odpuščanju in bo lahko tehtal. Končno pa: Ce je tako zelo nekrščansko "preklinjjati" komunizem in njegova strahotna početja, zakaj je pa potem tako strašno krščansko, ako kdo "preklinja" nacizem in fašizem in podobne zverine? Živ človek nas ni prijemal in nam ni spraševal vesti, ko smo na e-nak način "preklinjali" ono dvoje. Še pomagali ste nam, pa kako! Sam Churchill je dal izjavo, in drugi za njim, ki tudi daleč vidijo, da je na Balanu nadomestil en totalitarni režim drugega. Le zakaj je tako nekrščansko, ^ko kdo tudi ta totalitarni režim "preklinja?" Ali ni celo dr. Ribnikar zapisal, da je "tretja okupacija Slovenije najhujša?" Ko se "preklinja" sistem, je težko- iti mimo onih, ki sistem vzdržujejo. Mučeniki čutijo, da stvar ni lahka. Tudi Pisano Polje to čuti, ko na eni strani kliče k odpuščanju, na drugi pa Ameriški Domvini očita—laž! Do- kažite, kje je laž! * * * Kredit Franku Štefančiču, ki je oni dan zapisal; "Da smo tako daleč prišli, je temu največ kriva mala skupina urednikov, glavnih odbornikov naših Jednot in Zvez, odvetnikov in celo par DUHOVNIKOV je med njimi, ki so se dali tako fino namazati z rdečo mastjo." Ali res mislite, da je med "ljudstvom" samo Frank Šte-fančič, ki tako misli, čeprav drugi ne pišejo v časopise? * * * Gori v Kanadi je bilo nekaj časa celokupno jugoslovanstvo za partizane in Tita. Joj, kakšno navdušenje od konca do kraja! Danes so Hrvatje, ki jih je največ med Jugoslovani, skoraj vsi zoper Tita, razen pravih komunistov. Vse je potegnilo z Mačkom zoper Titov komunizem. ♦ * * Slovenci nimajo kakega Mačka in še ne vedo, za koga in za kaj bi bili. Pač pa se vsak dan bolj ohlajajo v svojem nedavnem navdušenju za Tita, zakaj vsa stvar se jim zdi čudna, čudna, čudna. . . Komaj so čakali, da bi dobili zveze s staro domovino, da bi se začeli vračati, vsaj na obisk, vsaj pogledat, kako je z njihovo domačijo — zdaj pa tak "kitajski zid," ka-koršnega niti sam Hitler ni prinesel tja. . . V Kanadi se ta reč bolj čuti, zakaj Slovenci tam imajo še mnogo več koreninic v starem kraju kot jih imamo slovenski Amerikanci. * * * Med nami v Ameriki gre Stvar bolj počasi. Nekdo, ki je bil še pred kratkim ves v ognju za SANS, je oni dan ne-voljno zamahnil z roko in rekel : "Nikoli več, nikoli več! Od vsega se bom držal stran. Zdaj vidim, da je politika na obeh straneh smrdljiva." Kakšno politiko je-obsodil na "drugi strani," ni povedal. Kakšno; je obsodil pri SANSu, to vemo, zakaj SANSovo politiko smo vsi videli in jo še. "Na drugi strani" ne vidimo politike, ampak' samo nasprotovanje politiki, ki je — smrdljiva! Oni človek je seveda mislil, da se bo lepo izvil in ne bo dal na "nobeno stran" prav. V resnici je pa dal prav nam in je obsodil samo partizansko politiko SAN-Sa. . . Takih je vedno več. Njihov prvi ,korak proč od partizan-stva in podpiranja komunizma (čeprav nehote. . . ) je malo težak, kaj bi ne bil! Vsi nadalj-ni koraki bodo prišli sami od sebe. TITOVA dežela skrbi za to bolj zvesto kot skrbimo na primre — mi. . . * * * Ali ste že začeli s podpiranjem LIGE K ATOL. SLOVENCEV? Naš Father Oman Vsak, ki je kdaj v zadnjih 30 letih prišel v faro sv. Lovrenca, ki zavzema malo slovensko naselbino, široko poznano kot "Newburgh," ve povedati tudi o možu, poznanem voditelju in prijatelju — našemu župniku Father Omanu. Starejši farani in znanci ča-stitega g. kanonika Oman^ pripovedujejo, kako je prišel 2. septembra 1915 k nam mlad in navdušen duhovnik, ki se je s svojim neumornim delom in dobrim srcem kmalu priljubil Slovencem, ki so se kaj hitro <3rug za drugim preselili v o-kolico Newburgha., Takoj v začetku svojega delovanja med farani sv. Lovrenca je šel Father Oman navdušeno na delo za ciljem, da postane Newburgh središče Slovencev, ki naj bi živeli skupaj kot ena verna družina pod zvonom sv. Lovrenca. Bolj natančno poročilo o njegovem delovanju v naši sredi pred letom 1930, ve povedati vsak pionir ali starejši faran sv. Lovrenca, ki je pridno sodeloval s svojim župnikom prvih 15 let njegovega bivanja med nami. ■s O dobrosrčnosti in dobrem vodstvu Father Omana pa lahko govorimo danes, ob proslavi 30-letnice župnikovanja med nami, tudi mi mlajši farani in faranke sv. Lovrenca. Saj je skozi celih zadnjih 15 let, kar je meni in mojim vrstnikom poznan, bil NE samo župnik, ampak tudi prijatelj, ali kot bi rekli v angleškem jeziku "Our Pal!" O njem bi lahko vsak šolar sv. Lovrenca napisal mnogo dobrega. Kako je kot skrben oče vedno skrbno gledal za dušno kot tudi telesno dobro nas malih, ki smo pohajali v šolo sv. Lovrenca Naš č. g. župpnik Oman je bil vedno med nami, se z nami pogovarjal in veselil. Večkrat je na šolskem dvorišču hodil z nami malimi, ki smo se oklepali njegovih rok. Tako sliko lahko vidi še danes vsak, ki mimogrede šolskega dvorišča vidi smehljajočega se moža v sredi 20 do 30 malih. Da se le pokaže iz župnišča, je že vesel krik vseh šolarjev: "Father 0-man, Father Oman!" — in hoj, vam je veselje. Velikokrat je med nas razdeljeval sladkor-čke in se z nami zabaval kot bi bil eden izmed nas. -Spominjam se dogodka, ko sem bila še v tretjem razredu šole sv. Lovrenca in -se je razširila med nas govorica, da namerava Father Oman zapustiti faro sv. Lovrenca. Takoj smo šli šolarji na delo. Popoldne tistega dne smo vsi, tudi častite šolske sestre — šli k žup-nišču, pozvonili zvonec in klicali Fahter Omana k vratom. — Kakšen jok je bil takrat, vsi smo tulili, eden bolj kot drugi. "Father, please don't leave St. Lawrence's!" To pa ne vem, ali smo mi in naše solze pridržali Fathra Omana med nami, ali si je bil dobri č. škof premislil. Father Oman je ostal in to je bilo dovolj! Bili so pa še drugi prijetni dogodki med šolarji in našim dobrim gospodom župnikom. Vedno je užival z nami v vsem, kar se je pač zgodilo med šolskim letom, tako pri šolskih in verskih obredih, kakor so: prvo sv. obhajilo, birma, šolske igre, graduacija in sploh pri vsem, kar je bilo nam mladim pri srcu. To, kar je bilo naše Veselje, je bilo tudi njegovo. Tudi takrat, ko je bil naš g. župnik povišan v kanonika, se ni nič spremenilo. Nam mladim je bil še vedno znan le kot "Father Oman." In* kot Father Oman, naš župnik in prijatelj, je neumorno delal naprej za blagor faranov in fare sv. Lovrenca. Člani dramatičnega kluba smo ga vedno spoštovali kot gospoda in dirigenta, toda ga cenili vedno kot člana, saj je bil "eden nas" ne "eden nad nami!" Največje spoštovanje do njega pa imajo tudi članice Marijine družbe in fantje, člani društva Naj sv. Imena. Saj je njegovo vodstvo teh skupin bilo nenadomestljivo. Spodbujal je mladino, da bi pristopala k pevskim zborom in se tako učila lepega slovenskega jezita. Saj je mnogokrat celo sam g. župnik posetil pevske vaje mladinskega zbora in prepeval z malimi. Kadar pa smo se mi zbrali iskupaj, du zapojemo gospodu Omanu v počast, mu je bila vedno najdražja prelepa — "Gor čez jezero, gor čez gmajnico. . " Da je bilo delo našega slav-, Ijenca zadnjih trideset let v vinogradu Gospodovem uspešno, pričajo lahko oni farani, ki so pod njegovim vodstvom postali duhovniki, redovniki in redovnice; tisti, ki danes slavijo Boga na veke, tisti, ki danes vzgajajo dobre krščanske družine; tisti, ki vedo po njegovih dobrih naukih, da ni samo telo kar velja, ampak tudi duša, katero je Bog dal vsem Zemljanom. Ko gledamo nazaj, na dela tega "velikega moža" fare sv. Lovrenca, s spos-; ponosom kličemo: veli naš dobri nik!" Torej v nedeljo bra 1945, bo min'1^ r kar je Father Onfl o^'.f fance naj vič k nam, k sv. tem veselem če newburška župniku Father dolga leta živeli h Doma sem dosti lanu in njegovih divščinah. Saj se kako sem opisal nje nance čga ata lovski P0^ ^ ^ ^ da, kaj ne. Zdaj v..«, M, tako 1p kar pri sebi in m1 Njijfl 'e tero povedal, ki Je vorne volje. 'Stric," sem Z* oLric, scn> ° in g in brez ovinkov >'; ko ^ Rq pravijo, da ste bi1' tih hud jager. D*-'1 kaj." "Da me objaW, bi jih sto . . . 'f le jezike zbrusil' ne pustijo poštef, miru," se hud«Je kraljevi poljski i« "Saj vas ne o® lažim, "vsi vas ^ . ste bili v mladij j,, pa da se niste kosmatinca." _ ^ Herblanu se P> razlezel, kot se g ko], maslo na soncu, pohvalo. "No ja, se smo bii res •iti je, da Pa da 2agledi b! Jaz k „.je Pošte tlc* tuka dietno' / treba a Mana tftnor» Vra si j' "ance i "ista vfd bilo Toab p. T°ne: Fra 2fc tako m Nin,- 'jila 'se suk8 smej se dt ftiu 0 je je Prv < ekai PisŠ Pero tala Papii P0l(J ne 'erica. "cetu 'oritj » jp ' J A,. P^anj eovn v L •tiizo Je ( in , Pišii" reljubi >ta. močnejši Z a vi --------. , f . 'lovj -X' naokrog, ki Je j W Le na ustavil poln ^ Pa tolik jel za kolo," vPrašar ter delal pri te" , a°Volj obraz. ,! h^kaj s Kogaaa, » .. Pobjra ■L • t> . ji w bolj močan!" za svoje PraVL|l jaz vnic —^ J bi se cel tede« +0r1en t I]-; "Pa sta se Štinetom?" "Veš, se Menišijo g» ni H ki Japček. Rečen1*/;' ^ P*eofc pograbil magar'i;, isati„Ja.2 Ve čem, če bi ;t ^ L Je U| co ali pa Javorj <*ate sli t je na ^ se nam zdelo v pa ( • dje smo bili-" . < Hoj. s # C. " tko! Uri leš n i vedel, da seffj j ■ žej da, da sem bil ' vaških šumaj' f J 0 Pa tv čera s štera^' ^ J se ie>ta Cerknice. S^j ^ Je, ^ —______ djI ^Kj , 2fc ševskih okni^Ji bi mu bil pol/ .j iH^Jtai • vedno kaj ^ i ga zamudi. 1 v5 « j0 rečem ti, , ( » ta drenj doli P^l ^ U bil jaz doma- c o t.f Herblen P: NrvI.i< V^Sa; Prine ,J H h boš S * P no: .V eli * vetloba ninil® 3V jr ml iT in senca SPISAL DR. FR. DETELA nem inaj vzame Jerico. >* L sta si dobra> am- f Se ne »oreta, in i Je' J se Jerica prena-P* vzela pero v □ PiŠip Je narekoval France! Jaz namesto ki ima za tako e Vi okorno ro- Pa C dejal stric. He?" loieJ.Kar Piši! Ti pi-Msa]" ?enu> kakor da "oyL otem so prišle ttlik?C0vr?°-in da VDk.v zdravi, na ■ce l^nje, če se ni dov, S 7,1}? izučil; kdaj "ido Ka.J strica Toneta je bu'a delo. !>i!Pe; Pogledala "Siida ne ^ da ri * a De v ' T . % r, ' Jaz vendar t>i "a s^m. Stric To- tl1 *£kojse boji>da rjrides , aročnike, če kmalu ti L JIi i, Vs» te ""'tULl t{ P°ma ^ Pozdravlja-. «o ^oja Jerica." "budili z0Pet Ji e ,tCa|a, m za-V ' da ^ tako ne jI' 1 »I Cie Jo ' fJe miri1' češ' tako končuje-Pozdravljajo s,So Je , l h' ki Piše. Je s! a> dozdeva- ffcS z e '15..... ' Vedno, da ne-veliko rado- 'h da k ----- * 00 odgovoril ^■K^el je en te 4 h % bilo. Tone ..., . Ce ni mor- Bric je ^ J* Pred kratkim 2e i »i", ^off^Juje, da I II, w ki Je ž mi_ '•li; "M oddala pi-'li *(ea 011 d» že »tran. •,» Je dejala zato Vam riftesla Pisma cC-lja- Sicer pa »n 'u b oš Pa zopet pi-0 d0" e volje pa bi bil, če bi bil vedel, kako so pri Gašperju tiste dni Tetreva odpravili. Ta mož se je namreč zelo bal, da ne bi njegova sorodni-ca Jerica ostala samica, in priporočal in ponujal ji je na iz bero Rozmanovega ali Križ-manovega. Jerica ga ni nerada poslušala; če drugega ne, je bila vsaj čast; nekoliko jo je pa tudi jezilo, da se France tako obotavlja. Da sta oba fanta iz dobrih hiš, je morala Tetrevu pritrditi; menila pa je, da se ji nič ne mudi. "Ali misliš, da se meni?" je dejal Tetrev. "Ti naredi, kakor se tebi prav zdi! Andrej je priden in moder, Pepe pa fleten človek, ravno toliko norčav, da ga imajo ljudje radi." Svakinja Rozalka je sicer želela, da bi Jerica drugače izbirala; toda bala se je videza sebičnosti, češ, da dela za domačo hišo, in tudi Gašper je prepustil odločitev sestri sami, ki je premišljevala sem in tja, poslušala Tetreva in se mu smejala. Ko pa je prišlo pismo od Franceta, je Tetrevu odklen-kalo. Da ga ni- 'hotela Jerica več poslušati, to bi bil mož prenesel kakor že toliko hudega; a miza je .ostala prazna, in praznih miz se je Tetrev povsod hitro naveličal. Prav hud je bil, ko se je poslavljal. Takšni so sorodniki! Pač res: Bolj ko je svoj, bolj se ga boj,! France je pisal, da se vrne še pred Božičem v domače kraje, in v treh hišah so se razveselili te novice. "Prav za prav,", je dejal Bric Tonetu, ko sta sedela zopet zvečer skupaj, "gre čas urno naprej, in čim bolj se človek stara, tem hitreje, kakor se dan krajša, kadar se bližamo zimi." Meni se zdi pa do Božiča še dolga pot," je dejal Tone. Ej, Rozala, kaj pa ti tukaj pripravljaš? Povojčke! Menda vendar ne boste pri vas še kaj kupili?" "Zakaj pa ne?" je' dejala Bricovka. "Enega vnučka bi radi imeli, da bi Janez zopet enkrat pestoval." Želja se jim je kmalu izpolnila, in Tone je držal pri krstu malega Gašperčka, ki sp je hudo drl. "Kaj, da- so Gašperji tako hudi?" je dejal Tone, ko sta prinesla z botro Mano otroka materi. "Oh, kadar odraste, ga bom že ukrotila; sedaj je pa še premajhen, še ne razume, revček, Gašperček," je božala mati ljubljeno prvo dete. Ko je prvi sneg še ležal po dolinah, po prisojnih bregovih pa že zopet kopnel, je prišel France iz Ljubljane. Pozdravil je najprej očeta in mater in hitel potem k Žagarjevim, kjer ga je sprejela Jerica tako prisrčno, da sta domača dva takoj spoznala, pri čem da sta. Nič manj se ga ni razveselil Tone, ki se je hitro dogovoril ž njim o delu in plači, in kar je bilo še potrebnega. "Za v nedeljo," je dejal France, "moram pa povabiti strica in teto k nam na večerjo. Tako so mi naročili." "Pra,v, France," je dejala Mana. 'Ne bo treba doma kuhati." "Ali si Jerico že kaj videl?" je vprašal Tone in ga pogledal po strani. 'Sva se že pozdravila," je menil France. "Ali ni brhka?" "Saj je bila vedno." "Kdor to dobi, ta bo zadel terno." — France je prikimal. (Dalje prihodnjič.) \ -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Neusmiljeni hrček Sonja Sever jeva (Nadaljevanje) "Živio, zajček! Živio, zajček!" se je na glas razveselil. "Vedel sem sicer, da si dobrega srca, da si pa tako imeniten fant, si pa le nisem mislil. Kar hitro lezi, pomagal bom druži-nici na tvoj hrbet." Zajček se je poslušno stegnil in že je jež ukazoval: "Tako, Mati, sedaj pa kar gor! Prijatelj zajec, položi u-šesa! Botra, čvrsto se primi j zanje, dovolj so dolga! Mal-'grela svoje stare kosti v poldan-ček, okleni se mamice, tu okrog 'skem soncu. Silno se je prestra-pasu! Ti drugi pa se čvrsto | ši,a> ko je zaslišala korake in vi-primi bratca. Sedaj pa še vid- j dela prihajati čudno družbo, že va, lepo eden za drugim, kakor se Je mislila skriti v rov, ko za-veriga! Z zadnjimi tačicami paičuje vefel° vPitje malčkov: se krepko držite zajčevega ko-j "Babica babica!" so glasno žuha, da ne zdrknete z njega t" ' cvilili in pozdravljali. Babica se Zajček je ves čas mirno le- še ni prav zavedela, kaj vse to žal. "Tako," je končno navdu- P°meni» ko Je dolgouhec že stal tele počiti od smeha. Osedlane-J Dolgouhec pa je medtem vo ga zajca pač še nihče ni videl j hal okrog sebe. "Mmmm!" Ka- čivkali in kvakali so tako razposajeno, da je kar odmevalo po gozdu. Kaj kmalu je bilo gozda konec in jezdili so navzgor po rebri. Tu/di strma reber je bila hi-tronogemu zajčku le igračka, skakal je tako lahkotno in urno, kakor bi nosil le suhe pajke na hrbtu. Končno so popotniki srečno dospeli do njive v skriti kotanji. Hrčkova babica je vavno čepela pred vhodom podzemeljskega doma, po malem dremala in šeno vzkliknil jež, "vse je pripravljeno, sedaj pa, zajček, pot pod noge! Pa srečno pot želim! Zbogom, bodica, zbogom, otročički!" "Zbogom, dobri boter, pa še enkrat lepa hvala!" je dejala hrčkova mati. Še malčki so zac. vilili z zajčevega hrbta: "Lepa hvala, lepa h!vala!" Nato je zajček vstal in hop, hop, hop! je šlo skozi gozd. Oče jež je še dolgo gledal za odhajajočimi. Ko jih je izgubil iz vida, se je zadovoljno muzajoč vrnil domov. Sprva so se drobni hrčki silno bali in se krčevito držali zajca. Toda ta je tako oprezno skakal, da so se le rahlo zibali na nje- pred vhodom; z njegovega hrbta se je skobacala hrčkova družina. "Babica, babica, mi smo!" so zopet zacvilili drobni hrčki in hiteli k stari mami. Tedaj je babica kaj hitro spoznala svoje vnučke ,saj so bili čisto podobni njenemu miljencu Fižolčku. Toplo je stisnila malčke k sebi in jim ljubeče lizala mehke kožuščke. "Kje pa je ostal očka, moj Fi-žolček?" jo je nenadoma zaskrbelo. Tedaj se je snaha bridko zjokala in začela pripovedovati svojo strašno zgodbo, ki je babico silno potrla. žalostno je kimala z glavo in dejala: "Jojme, jojme! Ni me vedno zaman skrbelo, kaj bo s Fižol- govem hrbtu. Kmalu so se tako čkom, kar preveč nežen je bil za privadili nenavadni ježi, da se ta svet! O ta Bobek! O ta Bojim je zdelo kar imenitno: glas- bek! ... še dobro, da ste se vino so se začeli smejati. , rešili in našli tu gor. Sedaj bo-Toda smejali se niso le malčki ste ostali tu pri meni, saj sem na zajčevem hrbtu, tudi ptički tako sama. Njivica pa nas bo z na vejah in žabe v mlakah so ho- lahkoto vse redila!" ko slastno je vse dišalo tu, ali bi jedel! Zajčkove želje je zapazila babica in mu ljubeznivo dejala "Kar pojdi, prijateljček, na nji^ in si izberi, kar ti srce poželi. Zelo si bil priden; ko bo sneg pokril polja in gozdove, potrkaj brez strahu pri nas, zate bomo vedno kaj našli v naših shrambah-" Zajček je veselo poskočil in hop, hop, hop! izginil v njivi. Babica pa je peljala vnučke in snaho v podzemeljski dom, kjer so udobno in lepo složno živeli. Medtem pa so se na njivi v dolini dogajale prav čudne reči. Ko je hrčkova mati odšla s svojimi otročički, je korenček začel nenadom)a ^čudovito br-steti. Potegnil je iz svojega korena ves sok in vso moč in se pognal v cvet. Cvet je kaj hitro odcvetel, semenje je dozorelo in čakalo ugodnega vetra. Neko jutro je močno potegnilo proti gori. Tedaj se je semenje vrglo vetru v naročje in ta ga je jadrno odnesel čez gozd in golo reber naravnost proti skriti kotanji. Hrčkova mati se je prav tedaj sprehajala s svojimi otroki po^ njivi, ko je nad njimi glasno završalo in.se je na zemljo usulo na tisoče in tisoče koren-čkovih semen. Vsa kotanja je opojno zadehtela. "Tu smo! Tu smo!" so veselo pozdravljala semena in se zarila v rodovitno zemljo. Tudi hrčki so jih veselo pozdravljali, zakaj po vonju so spoznali, da je to seme prijatelja korenčka iz doline. Po prvem izdatnem dežju so korenčki vzka-lili in tako urno rasli, da jih je bil a kaj kmalu vsa njiva polna. Odslej so pridno hranili prijatelje hrčke. (Dalje prihodnjič) -o- delo dobijo delo dobijo Kupujte vojne bonde! Junak Bataan-a. — Slika nam predstavlja generala Douglas MacArthurja ob prihodu v Melbourne, Avstralija, ko se mu je bilo posrečilo pobegniti skozi japonsko blokado z otoka Bataan. Od tu je potem dirigiral in poveljeval svojim četam, ki so končno le zaključile vojno na Pacifiku z našo zmago nad Japonci. MALI OGLASI Peč naprodaj Proda se peč. za gretje na plin z električnim pihalnikom, malo rabljena. Vprašajte na 1110 E. 63. St. (201) Hiše za 1 družino Naprodaj so sledeče hiše, vsaka za eno družino: 3 hiše blizu 74. ceste; 2 hiši blizu Norwood Rd.; hiša na Prosser Ave. Te hiše so jako poceni. Pokličite za podrobnosti George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056. (204 Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M.-W.-x) General Divight D. Eisenhower si je ogledal rusko častno stražo, ko se je mudil nedavno v Moskvi. Levi od našega generala j e ruski maršal Gregory K. Zhukov in za njim še drugi odlični armadni poveljniki. Kasnej e si je Eisenhower ogledni tudi parado športnega dneva. Moški za livarno Jako lepa prilika pri NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING (0. Nič problema spremembe Civilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni industriji THE NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO. 10590 QUINCY AVE. MALI OGLASI PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) PIVO V ZABOJIH Leisy . , Dortmunder Schlitz . Standard m dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road (X) Prava farma Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje. Cena ZDAJ je $12,000 in sicer gotovine takoj, ostalo v 3 letih po 5% obresti. Razkaže se po dogovoru. Ralph J. Gillett North Madison, O. Telefon: 2621. (Urad odprt tudi zvečer) (Aug. 31) Solbo išče Louis Elovar, ki se je pravkar vrnil iz armade, želi dobiti opremljeno sobo v okolici Waterloo in 185. ceste. Kdor ima kaj primernega naj pokliče KE 7333. (202) * Naprodaj so hiše 10 sob za 2 družini, trd les, dvojen vhod, dvojna garaža, velik lot, cena $6600. 8 sob za 2 družini, dva fifr-neza, cena $5950. 8 sob za 2 družini in 4 sobe za 1 družino, tri furnezi, cena $7200. 6 sob zidana za eno družino, cena $6200. 10 sob za 2 družini in 4 sobe za eno družino; se mora prodati zaradi zapuščine. Vse te hiše se nahajajo v slovenski sekciji v Collinwoodu. Joseph Globokar 986 E. 74th St. HE 6607 (Aug. 25, 29, 30, 31, Sept. 1) Hiša naprodaj Proda se hiša 7 sob, jako dobro zidana, 4 spalnice, sedaj prazna; blizu šole in transporta-cije; dvojna garaža, lot 40x140; cena zmerna. Pokličite IV 4456. (203) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znažejije poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Ženske za čiščenje Nočno delo; plača od ure; stalno. Vprašajte za Mr. Stock-or od 8 do 5. Carnegie Medical Bldg. 10515 Carnegie Ave. (206) Stalno delo Takoj se sprejme janitorja, za restavracijo in gostilno za poln čas. Hrana, dobra plača in stalno delo'. Zglasite se v Kuncic Perrotti restavraciji 390 E. 156. St. (202) MALI OGLASI Rodney Adams Heating Service 550 E. 200. St. vogal Monterey Snap-action termostat s pilot lučko, draft hood in jacket za insulacijo, — inštaliramo na vašem 30 galon tanku za vročo vodo za $26.43, vključno davek. Pokličite KE 5200 __(x) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za spalno in družinsko sobo, za jedilnico in kuhinjo. Vprašajte na 1042 Addison Rd. zgorej. (202) Eno ali 2 sobi Pošten fant bi rad dobil eno ali dve sobi tako, da bi si kaj malega tudi sam skuhal. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (202) Psi naprodaj Prodam 4 mlade pse, črno bele barve, znajo že sami jesti, pasme so, mixed fox terriers. Zglasite se zanje na 1415 E. 39. St. (202) 1 Kupujte vojne bonde! Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši na enem letu in sicer na 1332 E. 68. St. Za podrobnosti vprašajte na 1053 E. 72. St. (Aug.24,27,29,31,Scpt.4) George Tomasir Cement Contractor Napravi j a cementne hodnike ob hiši, cementne dovoze, robnike ob cesti, cementna tla v garažah in v kleti. Ima 39 let izkušn je 5338 St. Clair Ave. Tel. HE 9721 (205) KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN "To je stara kača, ki je bil,' Na PremisLove oči so naen-kakor se je zdelo enkrat, podo^krat legle megle, težje od onih, ben dobrovoljnemu gadu, todajki se vlačijo v listopadu nad danes sem poznal v njem mo-J tukajšnjo pokrajino . . . drasa, ki že davno ni mogel iz-brizgniti svojega strupa . . Premislova glava se je nehote sklonila, in njegovo čelo se je dotaknilo nežnih, kakor iz najdražje svile tkanih Dra-guškinih las . . . "Hotel si reči, ata, kam sedaj ? — Kaj ne, da si hotel ?— Potem ti, kam bi šli lahko." Otokarjeva glava je bila vedno povešena, in zdel se je, da oče ne sliši hčerkinega vprašanj^ . . . "Za očetom Dobrogostom poj demo . . . Ata, mi ga moramo najti . . . Boljše, kakor med takimi ljudmi, nam bo pri onih, katerih nismo še nikdar videli . . . Boš videl, da se snidemo ž njim . . ." Premisl je vprl zdaj pogled v svojo soprogo. "S teboj pojdem v širni svet . . . Tvoja zemlja je moja zemlja . . ." Gospa Adleta je hotela še pristaviti: "tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj grob je moj grob," toda še o pravem času je obmolknila; Draguška bi bila te besede popolnoma razumela. "Res smo še bolj zapuščni kakor tamkaj oni ptič, ki ima komaj svoje lastno gnezdo!" V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NAM DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA Anthony Urbančič ki nas je za vedno zapustil dne 29. avgusta 1944. Življenja vihre tamkaj ni, kjer v miru zdaj počivaš ti, soprog in oče ljubljeni, in brat nam nepozabjeni, žalujoči ostali: SOPROGA, SINOVI in HČERKA, BRATJE in SESTRA. Indianapolis, Ind. 28. avg. 1945. «čM')Hl.»ifcm». OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi aH ponoči. Delo garantirano ln hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 1739. V sobi, v kateri je bilo vse opremljeno res po cesarski, je zavladala za nekaj časa tišina. Draguška je bila še vedno v očetovem naročju, Premislova glava s čelom na hčerinih sencih, in gospa Adleta tesno poleg soproga, z desnico na njegovi rami. Pred sobo so se naenkrat za-čuli pritajeni koraki, kakor da je pred vrati nekdo obstal in posluša, nevedoč, ali ima vstopiti ali se obrniti nazaj. Naenkrat so se vrata odprla, in na pragu je obstal postaren mož, po barvah vojvodski sluga. Otokar se je hitro dvignil in segel ob bok po meču. . . "Blagovoli mi odpustiti mojo smelost, gospod . . ." "Kako se drzneš?" "Ker te častim . . ." "Nikdar te še nisem videl. . ." "A jaz sem slišal o tebi . . ." Sluga je govoril isto narečje, kakor oni starec, ki je rekel, da se ni rodil in da nikdar ne umrje; drznil se je že v sredo sobe. Roko je držal na ustnicah, daja-joč Premislu popolnoma jasno znamenje. "Gospod, tu nisi na varnem! ... že jutri ima biti konec tvoje svobode!" Na to svarilo Premisl prvi trenotek ni mogel pregovoriti niti besedice. "Da bi bilo tvojemu gospodu' tako malo za svojo čast?" "Dragi gospod, čast je tukaj že davno pokopana ... še to noč nikdar ne ugasne, da »e jedino tam lahko rodi.državi zlo, in da | bi bilo najboljše, da bi vladal v Pragi katerikoli vladar nemškega rodu . . . Zato da je potrebno za vse in pošilja njegovi cesarski milosti kot poroštvo miru in sprave Otokarja, sina Vladislavovega, ki se je drznil njega samega ščuvati proti cesarskemu veličanstvu. . . Ko je vojvoda končal to pismo in ga zapečatil s svojim pečatom, je bila že temna noč in Premisl Otokar se je bližal s svojo soprogo in hčerko meji brunšviškega vojvodstva. Njegova družina je bila pomnožena za jednega spremljevalca, ki jim je po neznanem kraju kazal pot — za onega, ki je prišel kneza svarit. Henrik Lev se je veselil ju-trajšnjega dneva, ko bo lahko vsaj deloma maščeval Guncelina nad slovansko krvjo. Toda zelo se je motil. Ko je odprl sobo, v kateri je nastanil svoje goste, da bi sedel z njimi k jedi — ni bilo po Premislu niti sledu . . . Ko ga je zapovedal iskati po gradu, ni bilo po njem niti duha niti sluha ... In manjkal je tudi sluga, ki se je vedno kazal najzvestejšega in katerega je nameraval ravno te dni rabiti najbolj. Vojvoda si je že tretjič segel z obema rokama v dolge, bele lase. "Okoli polnoči je odjezdilo nekoliko ogleduhov!" "Vodil jih je sluga Demot!" Gradnik ni imel časa, da bi se še dalje opravičeval. Takoj so ga odpeljali v stolp, iz katerega ni nihče več zagledal božjega solnco, če je prišel med njegove stene. Tako so bili kaznovani tudi stražniki in vratarji. Vsa družina se je tresla strahu pred razjarjenim gospodom. Takega ga še niso videli, niti tedaj, ko mu je došla novica, da je pre gnan iz države. Tedaj se je še spustil v najzaničljivejši smeh, pergamentno listino s cesarjevim podpisom je vrgel pod kopita svojemu konju, da jo je moraš bežati . . . Henrik Lev bi stolkel v prah, in oni dan je dal zelo rad poslal cesarju v Italijo'privaliti na prosto vse vino, kar kak dokaz svoje pokornosti . . .1 so ga imeli v kleteh, in družina Saj me razumeš, gospod?" I je pila, kkor je kdo le mogel. "Bežati? — Samo kam?" | Vojvodino obličje je ostalo te "Gospod, za to ne skrbi! — mno tudi, ko so prišle mnogo-Sem Slovan, prihajam iz dežele, j številne čete iz poldanskih kraki meji k vojvodstvom, v tej de-ljev, da bi pomagali ustavljati želi se je dvignilo vse, da bi ji]valovje "slovanskega morja," ki vrnilo inekdan jo svobodo V . . Me-'bi zelo lahko poplavilo tudi nji-ne tukaj zdaj grize vest, kakorjhova domača ognjišča ... In star črv mlado deblo . . . Stati prihajali so vsak dan, da so se hočem z rodnimi brati v jedni vrsti proti večnemu sovražniku . . . V svoji domovini ti preskr-bim streho, kejrkoli boš hotel . . . Tvoji gospe j in tej tvoji hčerki store, karkoli jima bodo čitali v očeh . . . Toda ne smeš se obotavljati ... Ko bode v gradu vse tiho, zbežimo. . ." Premisl Otokar je stisnil s^a-rilcu roko, kar najtoplejše je mogel. Njegova oseba z družino vred bi bila za cesarja Hehrika od tukajšnjega vojvode res najboljši dokaz udanosti in prijateljstva . . . In potem bi bilo po vsem . . . Pot na Laško je dolga in nazaj še daljša ... Na Laškem baje pristavi človek k ustnicam zlato čašo, pije —- pije, pred očmi se mu začno delati megle, po žilah/'/ga obhaja najprijet-nejši čut, čaše ni mogoče odtegniti ustnicam, toda za nekaj časa postanejo oči steklene, ustnice se krčevito stisnejo, in na telesu se prikažejo zelo sumljive modrikaste pege . . . Ta hip je pisal vojvoda Lev na Laško cesarju pismo, v katerem ga je zagotavljal pri Bogu, pri svoji čast in kar si je le še mogel izmisliti ,kako mu je udan, kako spoznava zlato njegovo srce, kako ga veseli, da sta se dva rodova, ki sta v Nemčiji najslavnejša, odpovedala staremu sovraštvu in prepirom, da sta se zvezala, kakor da prihajata iz krvi jednega očeta . . . Da je vtrjen državni mir za dolga leta, da se vsi knezi ozirajo ua prestol z nepopisljivim zaupanjem ... Le v teh Čehih da je ognjenik, v katerem ogenj morali utaboriti po brunšviških ravninah. Nad priprostimi šotori so plapolale zastave z rdečim križem, zaznamujoč tabor križarjev, in cele vrste jezdecev, ki so se vile po cestah proti Brun-šviku z vseh stranij so pričale, kako so izvršili Henrikovi poslanci svojo dolžnost. Vitezi so imeli, največ bele plašče z rdečimi ali črnimi križi, po katerih je bilo mogoče spoznati člene tedaj še mladega templarskega in nemškega reda. — V tukajšnjih pokrajina hsi je bilo lažje pridobiti zaslug, kakor onstran morja proti polumesecu. Mladi grofiči so imeli to -vojsko za igračo. . . IX. Med tem se je stari Nikolt napotil v Arkono. Toda ko je prihajal proti pro-slulemu polotoku, ko so se ustavile njegove oči na kremenčevih skalah, ob katerih se razbijajo valovi Balta s tako silo, da bele pene vselej ovenčajo vrhove sivih skal s srebrom — tedaj mu je bilo naenkrat, kakor da je izgubil vid. Noge so zatrepetale pod njim, v glavi se mu je zavrtelo in zdelo se mu je, da pada v prepad, katerega dno je nedogledno. In krik, ki ga ni mogoče popisati, se mu je izvil, in niti koraka več ni mogel stopit naprej. Na mestu, kjer je stalo svetišče, o katerem so Nemci sami napisali, da vse krasote, leska in bogastva, ki je bilo tu nagro-madeno, ni mogoče popisati, — okajene stene, pol razrušeni nasipi, razdejane bastije; o nekdanji krasoti ni bilo niti sledu; le oster veter je zavel v popotnikovo obličje vselej, kadar je obstal na tem kraju in se zagledal v razvaline . . . Stari Niklot je bil sicer tukaj že neštevilnokrat, odkar se je zasujo v razvaline svetišče Svan-tcvitovo — to središče vsega, kar je bilo ljubo in drago pobal-tiškim Slovanom — toda še nikdar ga pogled na nekdanjo, zdaj .pokopano slavo ni prevzel tako kakor danes. . . . Res so bili tukaj zopet žreci; zeopt so prihajali sem in neizmerne daljave, da izvedo božjo voljo. Toda svetišče je bilo samo senca nekdanjih mogočnih zidov, v svetišču samem, kjer je bli prej spravljen Svantovitov prapor, katero so od preddvora delili štirje prekrasni stebri, na katerih so bile obešene preproge, o kakoršnih se ni Nemcem niti sanjalo, kjer je bilo po steni razvršeno: sedlo, ujzda in meč, o čimur je umel oče o vsakem posebej pripovedovati otrokom neštevilne povesti in bajke, kjer je stal v pročelju sam Svan-tovit, — tu je bilo revno, kakor v najoddaljenejši vasici. Stari Niklot je drugič glasno zaplakal, a nato šel naprej. Prej se je vendar še vrgel na tla in poljubljal zemljo kakor mladenič svojo nevesto, ko se je vrnil s širnega polja in jo našel mrtvo . . . Niklota je čakalo še drugo presenečenje, katerega bi se ne bil nikdar nadejal. V svetišču je sedel na stopnicah pred žrtvenikom starec, mnogo starejši nego ort sam. Pe-pelnati starčevi lasje so se suli po stopnicah, in brada mu je za- krivala cele prsi. niti zganil. Niklot, ki je na P1; šče zopet padel na W priplazil do njega. Nato sklene rojf nad glavo in zaklice-— Dragovit — ti ^ iščem že toliko let ^ sem te naše — Zunaj se jerazlegal! nje, kakor da hoče "J 202 ti in razdrobiti v P^ lo z razvalinami (Dalje V Kanadi je največje pridobivališče urana, to je surovega materiala, na katerem bazira atomska bomba. Gornja slika nam predstavlja dr. A. W. Joliffe-ja, ki je kanadski državni na-ravoslovfic, jho sji ogleduje najstarejše kamenite sklade, da bi zasledil nahajališče urana. RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 550 E. 200. St. vogal Monterey POZOR ONI, KI KURITE PREMOG! Hranite na kurivu in denarju in veselite se enakomerne toplote. Specielno ta mesec: Termostat in Damper motor z "limit svičem" — instaliran na vašem furnezu za premog ali boiler za $55.98, davek vključen. Z gornjo specielnostjo vam bomo sčistili in pregledali vaš furnez ZASTONJ. Ta ponudba je samo do 15. septembra 1945. INSTALIRAMO NOVE FURNEZE. NANOVO ZACEMENTIRAMO FURNEZE. DELI ZA POPRAVILA ZA KATERIKOLI FURNEZ. TOČNA POSTREŽBA, ZMERNE CENE. Pokličite KE 5200 Pozor gospodarji hiš! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. GArfield 2434 Kadar poklilete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZ1CH muuummmmtmtwmwwntt ^ Kompletna ^ postrežba na MAYTAG— APEX- EASY— THOR— 1900— CONLON— G. E. ROTAREX— FAULTLESS- A.B.C.— JiV re POSTREŽBA NA VSEH modelih pralnikov, sweeper j ev, radijev in pripomočkih. EN 4808—Pokličite nas 11. d'op. do 11. zvečer V MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: JEK" $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Naznanilo in zahva »m So Tužnega srca naznanjamo vsem soroc prijateljem in znancem, da je po kratki umrl v bolnišnici dragi brat in prijatelj Louis Kulove Blago pokojnik je bil doma iz Gradil je . ailci> rod Szuele, * 200 S ne celo vi; ust >je ž n J ku Zrtfiv zastri dale, ?>8o j > v bi 'cev i ' Ke umor jei ^1940 • 7 icij; y^ker za to govoril šok Nec , ^aj rio M* daj*l P^li V6S Toplicah, odkoder je prišel v Ameriko PJ ^ tako n! leti. Bil je član društva Naprej št. 5 delu je dobil poškodbe na nogi, katerii11'6 dilo zastrupljanje krvi, kateremu j® ^ dneh trpljenja podlegel dne 11. avgust3. Me »o °slan j Cv ai P bila so Pr ftjego- Jic k Pogreb se je vršil 16. avgusta iz vega pogrebnega zavoda in po opravlje*11 venih obredih v cerkvi sv. Vida smo njegovo truplo v naročje matere zemlje " vary pokopališče. Tem potom izrekamo iskreno zahval« i vil' onim prijateljem pokojnika, ki so pol°z krasne vence h krsti. Našo zahvalo tudi izrekamo vsem- ^ rovali za sv. maše, ki se bodo brale z* ^u An P*šli hI ki C^ova wik01 i0>žicc afN ožen e bii nan * pokoj duše pokojnika, kot tudi vsem- K prišli pokropiti, odru. ko je ležal na mrl* ■0 ft-to,?** l00 > o: 1 67' >Sk] k* jžt&ed V^osti .p \i>vce Najlepša hvala pogrebcem, ki so ^ Žen j sto, ter onim, ki šo dali svoje avtomobjj, ' plačno v poslugo za prevoz na pokopa^ tudi vsem, ki so se udeležili pogreba mili pokojnika k zadnjemu počitku. J V ii^ŽiH, Lepa hvala Zakrajskovemu pogrebi , (0 j6 vodu za vzorno urejen pogreb in VS' najboljšo poslugo, ter duhovščini pr* Vida za opravljene cerkvene obrede. e«*f -J Bodi vsem, ki ste nam izkazali svoj^e j S1 in pomoč v dneh bridkosti ob izgubi ^ brata in prijatelja, izrečena naša hvala. Tebi, dragi brat in prijatelj, pa klic® rano si odšel iz naše srede, a kruta a" tako zahtevala. Spominjali se Te bol«0 „ . ca naših dni. Tvoja prijazna narava sJ,<( dobila spoštovanje in priljubljenost i ki so Te poznali, in Te bodo ohranil^ ^^ nem spominu za vedno. Počivaj v miru 01 hladnem! Žalujoči ostali: JOHN KULOVEC. brat in družil Springfield, 111. Cleveland, Ohio, 28. avgusta, 1945. 'jo * 1 na % Vi avte V02 Si*" ne' to>al110 stala 'VL^d 8 Pii V % iSfc v S> dol Srade ' Dj ,>bi e eni £ v s ° 1 YJ1 pok 1 h % * V"°oo (k *